RAČUNALNIŠTVO V OBLAKU ZA PODROČJE UPRAVLJANJA ČLOVEŠKIH VIROV NA PRIMERU SAP-OVE OBLAČNE REŠITVE SUCCESSFACTORS

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Diplomski projekt RAČUNALNIŠTVO V OBLAKU ZA PODROČJE UPRAVLJANJA ČLOVEŠKIH VIROV NA PRIMERU SAP-OVE OBLAČNE REŠITVE SUCCESSFACTORS Cloud Computing for Human Resource Management in the Case of SAP Success Factors Kandidatka: Majda Kanižaj Študijski program: Ekonomske in poslovne vede Študijska usmeritev: Elektronsko poslovanje Mentor: doc. dr. Simona Sternad Zabukovšek Jezikovno pregledala: Nataša Koražija, prof.slov. Študijsko leto: 2015/2016 Maribor, marec 2016

2

3 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici doc. dr. Simoni Sternad Zabukovšek za pomoč pri pisanju diplomskega projekta, za vso strokovno spodbudo, ponujene priložnosti in dano znanje skozi vsa študijska leta. Posebna zahvala gre moji mami. Hvala ti za vso čustveno oporo, spodbudo in ljubezen. Hvala ti za vse in še več. Deda, hvala, ker si vedno verjel vame.

4

5 POVZETEK Selitev računalništva v oblake je nova realnost. Sam oblak za večino podjetij pomeni najemanje virov, storitev kot storitev pa se še vedno izvaja pri stranki ali v oblaku. Velika prednost "oblaka" je v tem, da si lahko danes najboljše tehnologije privoščijo tudi majhna podjetja. Računalništvo v oblaku odpira vprašanja o pozitivnih spremembah in tudi nevarnostih, ki pretijo na sistem z neomejenim številom podatkov in relevantnimi informacijami. Nova digitalna pokrajina spreminja način dela kadrovskih oddelkov in vodilnih podjetij. Hitrost dela je danes višja kot kadar koli prej, zato zaposleni potrebujejo naprave in storitve za ohranjanje produktivnosti na poti in takojšnji preklop med delom in vsakodnevnim življenjem. V prvem delu diplomskega projekta bomo opredelili računalništvo v oblaku, predstavili njegov pomen in arhitekturo oblačnih rešitev. Opredelitev oblačnih rešitev bomo v nadaljevanju povezali z oblačnimi rešitvami v poslovanju. Poudarili bomo prednosti in slabosti, kot tudi vplive na poslovanje podjetij. V drugem delu diplomskega projekta bomo opredelili oblačno rešitev za upravljanje s človeškimi viri SuccessFactors. Rešitev bomo opredelili skozi module, ki jih zajema. Ključne besede: oblak, računalništvo v oblaku, SAP, človeški viri, SuccessFactors.

6

7 ABSTRACT Cloud migration is the new reality. For most companies, the cloud means outsourcing, but services as such are still performed at the client or in the cloud. A great advantage of the cloud is that today even small companies can afford the best technology. Cloud computing raises the question about positive changes and threats to the system with unlimited data and relevant information. The new digital landscape alters the way of work of human resource departments and leading companies. Today, the speed of work is higher than ever before, therefore employees need devices and services in order to maintain their productivity on the go and to instantly switch between work and the everyday life. In the first part of the thesis project we will define cloud computing, present its importance and the architecture of cloud solutions. The definition of cloud solutions will be later on connected with cloud business solutions. We will emphasize the advantages and weaknesses as well as the impacts on business operations. In the second part of the thesis project we will define the cloud solution for human resource management, called SuccessFactors. The solution will be defined through its modules. Keywords: Cloud, cloud computing, SAP, human resources, SuccessFactors.

8

9 KAZALO 1 UVOD Opis področja in opredelitev problema Namen in cilji in hipoteze diplomskega projekta Omejitve Predvidene metode raziskovanja 2 2 OBLAČNE REŠITVE Opredelitev oblačnih rešitev Zgodovina oblačnih rešitvah Pomen računalništva v oblaku Glavne značilnosti računalništva v oblaku Arhitektura računalništva v oblaku Vrste računalniških oblakov Virtualizacija 11 3 OBLAČNE REŠITVE V POSLOVANJU Uvedba oblačnih rešitev Prednosti oblačnih storitev Slabosti oblačnih storitev Vpliv na poslovanje Ponudniki oblačnih storitev 18 4 REŠITEV SUCCESS FACTORS Splošno o upravljanju s človeškimi viri Predstavitev oblačne rešitve SuccessFactors Platforma rešitve Success Factors Kadrovske rešitve Celovita kadrovska evidenca Obračun plač Rešitev za upravljanje talentov Ciljno vodenje in spremljanje uspešnosti Nagrajevanje Nasledstvo in razvoj Uvajanje Učenje Zaposlovanje Analitika Analitika delovne sile Načrtovanje delovne sile SAP JAM Mobilna aplikacija SAP-ova strategija v okvirju Success Factors-a 29 5 SKLEP 31 LITERATURA IN VIRI 33 i

10

11 KAZALO SLIK SLIKA 1: GLAVNE ZNAČILNOSTI, MODELI ARHITEKTURE IN VRSTE RAČUNALNIŠTVA V OBLAKU... 5 SLIKA 2: RAZMERJE MED SAAS, PAAS IN IAAS... 9 SLIKA 3: JAVNI OBLAK... 9 SLIKA 4: ZASEBNI OBLAK SLIKA 5: HIBRIDNI OBLAK SLIKA 6: VIRTUALIZACIJA SLIKA 7: ŠIFRIRANJE PODATKOV V OBLAKU SLIKA 8: PLATFORMA REŠITVE SUCCESSFACTORS SLIKA 9: CELOVITA KADROVSKA EVIDENCA SLIKA 10: OBRAČUN PLAČ SLIKA 11: SPREMLJANJE USPEŠNOSTI ZAPOSLENEGA SLIKA 13: NASLEDSTVO IN RAZVOJ SLIKA 14: UVAJANJE SLIKA 15: UČENJE SLIKA 16: ANALITIKA DELOVNE SILE SLIKA 17: SAP JAM SLIKA 18: SAP ON-PREMISE IN OBLAČNE REŠITVE SEZNAM OKRAJŠAV ERP Enterprise Resource Planning HCM Human Capital Management IaaS Infrastructure as a Service IT Informacijska tehnologija LMS Learning Management System NIST The National Institute of Standards and Technology NCERT National Council of Educational Research and Training P2P Peer-to-peer PaaS Platform as a Service ROI Return on Investment SaaS Software as a Service TCO Total Cost of ownership VCL Virtual Computing Laboratory ii

12

13 1 UVOD Z razvojem informacijske tehnologije (v nadaljevanju IT) se neprekinjeno pojavlja potreba po napredovanju obstoječega stanja informacijskih sistemov. Oblačne rešitve so nastale kot rezultat potrebe po povečevanju kapacitete in novih možnosti na obstoječi infrastrukturi, brez investiranja v novo infrastrukturo in kadre. Oblačne rešitve so omogočile uporabnikom dodatne računalniške vire s uporabo širokopasovnega interneta. Koncept in ideja oblačnih rešitvah je revolucionarna, ker ponuja nov način pristopa, kjer je uporaba virov in programske podpore v skupni rabi dostavljena preko mrežne infrastrukture (najpogosteje Interneta). Podjetje ne potrebuje več lastnih strežnikov in uporabniških rešitev, temveč zadostuje le računalnik, priključen na širokopasovni internet. Vse aplikacije in podatki se nahajajo v nekem skupnem oddaljenem podatkovnem centru oziroma na strežnikih. To bistveno znižuje stroške poslovanja podjetja. 1.1 Opis področja in opredelitev problema V diplomskem projektu bomo predstavili koncept računalništva v oblaku in možnost njegove uporabe na področju kadrovskega managementa. Računalništvo v oblaku (ang. cloud computing) je nedvomno eden izmed pomembnejših trendov na področju IT. Z razvojem IT se neprekinjeno javlja potreba po napredovanju informacijskih sistemov. Računalništvo v oblaku je rezultat potrebe po povečevanju kapacitet in novih možnosti na obstoječi infrastrukturi, brez dodatnega investiranja v novo infrastrukturo in kadre. 1.2 Namen in cilji in hipoteze diplomskega projekta Namen tega diplomskega projekta je spoznati koncept računalništva v oblaku, podrobno definirati, kaj je računalniški oblak, ter opisati njegove prednosti in slabosti. Obenem pa je cilj tudi preučiti, kako oblačne rešitve vplivajo na poslovanje. Poleg tega je cilj, da izbrano temo povežemo tudi s pomenom oblačne rešitve SuccessFactors in najdemo povezavo s SAP-ovo rešitvijo na lokaciji (angl. on premise). Glavni cilji: predstaviti pojem oblačnih rešitvah, predstaviti glavne značilnosti oblačnih rešitvah, poudariti vpliv oblačnih rešitvah v poslovanju, predstaviti SAP-ovo oblačno rešitev SuccessFactors, pojasniti povezavo oblačne rešitve SuccessFactors s SAP-ovo rešitvijo na lokaciji. Hipoteze: H1: Računalništvo v oblaku je omogočilo oblikovanje popolnoma novega poslovnega modela. H2: Upravljanje s človeškimi viri je podprto v oblačnem okolju. 1

14 1.3 Omejitve Pri raziskovanju bomo uporabljali domačo in tujo strokovno literaturo. Za prevajanje tujih strokovnih izrazov bomo uporabljali angleško-slovenski slovar in spletni slovar za področje informatike. V diplomskem projektu se bomo osredotočili predvsem na računalništvo v oblaku za področje upravljanja človeških virov. Omejeni smo tudi z obsegom diplomskega projekta. Ena izmed omejitev obravnave je tudi literatura, saj nekateri viri niso dostopni. 1.4 Predvidene metode raziskovanja Pri pisanju diplomskega projekta bomo za teoretični del zbirali informacije predvsem iz svetovnega spleta. Uporabili bomo naslednje metode: Metodo deskripcije: gre za postopek opisovanja dejstev, pojavov in procesov. Na podlagi pridobljene literature bomo opisali računalništvo v oblaku ter oblačno rešitev SuccessFactors. Klasifikacija in kategorizacija: postopek definiranja določenih pojmov, s katerim bomo opredelili računalništvo v oblaku in storitev SuccessFactors. Komparacija: se nanaša na postopek primerjave enakih ali podobnih dejstev, pojavov, procesov in odnosov. V diplomskem projektu bomo tako primerjali različne ugotovitve in mnenja avtorjev glede prednosti in slabosti računalništva v oblaku. Kompilacija: povzemanje opazovanj, spoznanj, stališč in rezultatov drugih avtorjev. Na tak način bomo povzeli vidike in vplive oblačnih rešitev na poslovanje. 2

15 2 OBLAČNE REŠITVE 2.1 Opredelitev oblačnih rešitev Obstaja veliko opredelitev računalništva v oblaku, danes pa je v javnosti najbolj široko sprejeta definicija, ki jo je podal ameriški Nacionalni inštitut za standarde in tehnologijo (ang. The National Institute of Standards and Technology; v nadaljevanju NIST). Računalništvo v oblaku je model, ki preko omrežja in na zahtevo omogoča vseprisoten, priročen dostop do skupnih in nastavljivih računalniških virov (npr. omrežja, strežnikov, shrambe, aplikacij in storitev), in ki ga je mogoče zagotoviti in uvesti z minimalnim naporom upravljanja. Model oblaka spodbuja razpoložljivost in je sestavljen iz pet glavnih značilnosti treh modelov oz. arhitekture in štirih vrst računalništva v oblaku (NIST, 2010). Na podlagi številnih raziskav, izvedenih med analitiki, proizvajalci in IT uporabniki v grobem lahko rečemo, da je računalništvo v oblaku (National Council of Educational Research and Training; v nadaljevanju NCERT, 2010): Programska oprema kot storitev 1 (ang. Software as a Service; v nadaljevanju SaaS) oblika računalništva v oblaku, kjer lahko preko brskalnika dostopamo do množice uporabniških aplikacij. S tem modelom uporabnikom ni treba vlagati v nove strežnike in licence programov. Stroški ponudnika storitev so hkrati nižji od tradicionalne storitve shranjevanja podatkov na strežnikih. Platforma kot storitev 2 (ang. Platform as a Service; v nadaljevanju PaaS) PaaS je še ena izmed različic modelov oblačnih rešitev. Ta model računalništva v oblaku ponuja razvojno okolje. Uporabnik nadgrajuje lastne aplikacije, ki potekajo na infrastrukturi ponudnika storitve in so uporabniku dostavljene preko brskalnika. Infrastruktura kot storitev 3 (ang. Infrastructure as a Service; v nadaljevanju IaaS) je pojem v industriji informacijske tehnologije, ki govori o prenosljivosti in tržni naravi računalniških virov, kot so strežniška, pomnilniška in komunikacijska moč. Glavne značilnosti modela računalništva v oblaku infrastrukture kot storitve so odprtost, prilagodljivost, virtualiziranost, standardiziranost, visoka avtomatiziranost, varnost in visoka zanesljivost. Uporabniško računalništvo (ang. Utility computing) v uporabniškem računalništvu ponudnik storitve zagotavlja računalniške vire in infrastrukturo, odvisno od potrebe uporabnika. Spletne storitve v oblaku (ang. Web services in the cloud) spletne storitve so tesno povezane z modelom SaaS. Organizacije, ki ponujajo spletne storitve, ponujajo 1 Obliko Saas bomo podrobneje predstavili v poglavju Obliko PaaS bomo podrobneje predstavili v poglavju Obliko IaaS bomo podrobneje predstavili v poglavju

16 vmesnike (ang. Application Programming Interface; v nadaljevanju API), ki razvojnim inženirjem omogočajo izkoriščanje funkcionalnosti preko spleta. Upravljane storitve (ang. Managed Service Providers; v nadaljevanju MPS) MPS je ena izmed najstarejših oblik računalništva v oblaku. Upravljana storitev je aplikacija, namenjena IT-službi, in ne končnemu uporabniku. Primer je storitev skeniranja zlonamernih programov, ki se širijo preko sporočil elektronske pošte ali storitve upravljanja aplikacijam. Storitve poslovnih platform (ang. Service Commerce Platform) gre za hibridno platformo SaaS- in MSP-modela. Storitve poslovnih platform zagotavljajo središče (ang. hub), s katerimi uporabniki komunicirajo. Najpogosteje se uporabljajo v spletnih trgovinah in uporabnikom dovoljujejo naročanje mobilnih storitvah skupnih platformah. Sama platforma usklajuje zagotavljanje cen storitev v specifikacijah, ki jih določi uporabnik. Znana primera ponudnikov teh storitev sta Rearden Commerce in Ariba. 2.2 Zgodovina oblačnih rešitvah Potreba po povezovanju enega računalnika z drugim je povzročila razvoj povezovanja vsakega z vsakemu (ang. peer-to-peer; v nadaljevanju P2P). P2P-tehnologija predstavlja mrežno arhitekturo v kateri vsak računalnik ima enake možnosti in dolžnosti. P2Ptehnologija je ustvarjena kot nasprotje uporabnik/strežnik tehnologije, v kateri je več računalnikov uporabnikov odvisno od osrednjega računalnika. V P2P-okolju je vsak računalnik hkrati uporabnik in strežnik. Na ta način je P2P-tehnologija omogočila neposredno izmenjavo virov in storitev, za kar ni bilo potrebe po osrednjem strežniku. P2P-tehnologija je nastala na decentralizacijskem konceptu, kajti računalniki delujejo po načelu enakosti. P2P-tehnologija je bila uporabljena za obsežne raziskave in projekte, ki zahtevajo veliko procesorske moči, da bi lahko čimprej prišli do rezultatov izračunov. Eden izmed pomembnih primerov je raziskava, ki jo je izvedlo podjetje SETI@home leta V podjetju so priključeni milijoni računalnikov s ciljem iskanja inteligentnega življenja v vesolju. Raziskava traja še danes in ima več kot 3 milijone uporabnikov (Miller, 2009). Potreba, da več uporabnikov kolaborativno upravlja z istim dokumentom, je omogočila pojav oblačnih rešitev. Prve kolaborativne skupine, ki so delale na istem dokumentu, so se pojavile v času P2P-tehnologije. Cilj je bil omogočiti delo za več uporabnikov na enem dokument v realnem času. Da bi lahko sodelovali na enem projektu, so morali imeti uporabniki omogočeno medsebojno komunikacijo (besedilo, avdio ali video). Uporabniki morajo imeti možnost medsebojne izmenjave podatkov, da se lahko doseže kolaborativen način sodelovanja (Miller, 2009). Z razvojem in rastjo interneta ni bilo treba omejevati kolaborativnega dela na projektih in dokumentih v okolju ene mreže, pač pa se to delo uporablja za uporabnike iz več lokacij, kot so projekti več organizacij in podjetij. Za tovrstno delo ni bil več pomemben geografski položaj, pomembno je bilo, da se projekt nahaja v oblaku. Na ta način se do njega lahko dostopalo iz katerekoli lokacije. Koncept računalništva v oblaku se je razvil v 4

17 podjetjih, ki so imele dovolj velike strežniške zmogljivosti (Google). Velike strežniške zmogljivosti so izkoristile aplikacije, ki temeljijo na oblaku. Poleg Googla med pionirje oblačne tehnologije uvrščamo tudi IBM in Sun Systems. Danes ljudje uporabljajo storitve računalnika v oblaku za pripravo, ustvarjanje, izmenjavo, iskanje in organizacijo različnih podatkov. V prihodnosti bodo storitve oblačnih rešitev dostopne ne samo na računalnikih, ampak tudi na vseh napravah, ki se lahko povežejo na internet, kot tudi na mobilnih napravah, v avtomobilih, na televizorjih novih generacij itd. (Miller, 2009). 2.3 Pomen računalništva v oblaku Oblak ločuje aplikacije in informacijske vire od infrastrukture, ki se nahaja v ozadju. Oblak ločuje tudi mehanizme, preko katerih se dostavljajo viri. Obenem oblak krepi sodelovanje, agilnost, eskalacijo in dostopnost računalniškega sistema in prinaša nove možnosti konstrukcije s pomočjo optimalnega in učinkovitega upravljanja. Računalništvo v oblaku pojasnjuje uporabo več strežnikov, aplikacij, podatkov in infrastrukture, ki je sestavljena iz množice računalnikov, omrežnih, informacijskih virov in virov za shranjevanje podatkov, z namenom zmanjševanja finančnih stroškov uporabnikov in omogočanja hitrejšega in cenejšega reševanja problemov. Vse te komponente se lahko hitro obdelajo in uporabijo z zagotavljanjem modelov distribucije in uporabe na zahtevo uporabnika (NCERT, 2010). Slika 1: Glavne značilnosti, modeli arhitekture in vrste računalništva v oblaku Vir: Pregled je privzet iz NCERT (2010) Pri oblaku gre za združitev platforme kot storitve, programske opreme kot storitve in infrastrukture kot storitve. Naštete storitve zagotavlja ponudnik, uporabnik mora imeti le računalnik ali kakšno drugo mobilno napravo za dostop do interneta. Na tehnologiji računalništva v oblaku lahko temeljijo storitve, kot so spletna elektronska pošta ali družabna omrežja. Za poklicne uporabnike IT pomeni računalništvo v oblaku veliko prožnost pri potrebnih računalniških zmogljivostih, npr. če se določena storitev pogosteje uporablja, se ji lahko zelo preprosto doda več zmogljivosti. Če bi moralo podjetje zaradi tega v podatkovnem centru namestiti novo fizično napravo, bi za to potrebovalo precej več časa. 5

18 Ameriška vladina organizacija, ki se ukvarja s standardi in tehnologijo NIST se med drugimi dejavnostmi ukvarja tudi z računalništvom v oblaku. Natančneje, NIST se ukvarja z veljavnimi opredelitvami računalništva v oblaku in delitvijo na karakteristične modele. Oblačni model spodbuja razpoložljivost in je sestavljen iz petih glavnih značilnosti, treh modelov arhitekture in štirih vrst računalništva v oblaku, prikazanih tudi na sliki Glavne značilnosti računalništva v oblaku Obstaja pet glavnih značilnosti, ki kažejo odnos in razlike med oblačnimi rešitvami in tradicionalnim pristopom k računalništvu. Storitev na zahtevo (ang. on-demand self-service): možnost samostojne odločitve uporabnika za zakup računalniških zmogljivosti glede na trenutne potrebe, kjer ni potrebna dodatna komunikacija s posameznimi ponudniki storitev. Uporabnik lahko samostojno izbere in zažene računalniške vire. Uporabnik lahko sam določa omrežni prostor za shranjevanje podatkov, brez potrebe po interakciji s ponudnikom. Na splošno danes večina ponudnikov temelji svoje storitve na pristopu, kjer uporabniki plačajo za določeno storitev glede na čas in obseg, v katerem jo uporabljajo. Narava samopostrežnega (ang. Self-service) oblaka organizacijam omogoča, da ustvarijo prilagodljivo okolje, ki se povečuje in zmanjšuje odvisno od pogojev dela in ciljne zmogljivosti. Širok mrežni dostop (ang. broad network access): računalniške zmogljivosti so na voljo preko omrežja skozi standardizirane mehanizme, ki podpirajo uporabo heterogenih uporabnikov (npr. mobilne naprave in prenosni računalniki) kot tudi tradicionalnih programskih storitev. Strategija tega pristopa je, da se lahko vsaka naprava poveže s sistemom iz katerekoli lokacije. Združevanje virov (ang. resource pooling ): ponudniki računalniških virov se združijo, da lahko služijo številnim uporabnikom, ki uporabljajo isti model, z različnimi viri, ki so dinamično dodeljeni in prerazporejeni glede na zahteve uporabnikov. Primeri združevanja vključujejo hrambo, predelavo, spomin, širjenje pasov omrežja in virtualne stroje. Elastičnost (ang. rapid elasticity): računalniške zmogljivosti so lahko hitro in elastično omogočene, v nekaterih primerih samodejno, za sorazmerno zmanjšanje ali povečanje obsega. Uporabniku se zdi, da so računalniške zmogljivosti na voljo v neomejeni količini in se lahko kupijo v vsakem trenutku. Merjena storitev (ang. measured service): sistemi oblaka avtomatsko kontrolirajo in optimizirajo uporabo virov s spodbujanjem merjenja zmogljivosti na abstraktni ravni, ki ustreza tipu storitve (npr. skladiščenje ali procesiranje). Uporabo virov je možno spremljati, nadzirati in o njej poročati ter zagotavljati transparentnost tako za ponudnika kot uporabnika storitve. Pomembno je omeniti, da jo ponudniki oblačnih rešitev pogosto (vendar ne vedno) uporabijo skupaj z virtualizacijsko tehnologijo. 6

19 2.3.2 Arhitektura računalništva v oblaku Oblačne rešitve so kombinacija številnih obstoječih tehnologij, kot so virtualizacija, shranjevanje, povezava in procesorske moči za ustvarjanje novih okoljih. Uporaba tehnologije v oblaku je v velikem vzponu, kajti podjetjem in organizacijam omogoča boljši poudarek na poslovanje in hkrati zagotavlja zmanjševanje razlik med dostopnimi kapacitetami in zahtevami računalništva. Rezultat je večja učinkovitost in boljša izkoriščenost zmogljivosti. Arhitektura računalništva v oblaku je sestavljena iz modela zagotavljanja storitev (SaaS, PaaS, IaaS) (Krutz in Vines, 2010). Splošno sprejet model zagotavljanja storitev je t. i. SPI-model (Software-Platforma- Infrastruktura), ki vključuje: SaaS storitve programsko opremo kot storitev, PaaS storitev platformo kot storitev in IaaS infrastrukturo kot storitev. To klasifikacijo je sprejel tudi NIST. NCERT definira arhitekturo računalništva v oblaku, prikazano na sliki 2, kot: SaaS (ang. Software as a Service) Programska oprema kot storitev ponuja uporabniku možnost uporabe razpoložljivih aplikacij, ki se nahajajo v oblaku. Aplikacije so na voljo v različnih uporabniških napravah (npr. Spletnem briskalniku). Pri tem uporabnik ne nadzira ali upravlja infrastrukture v ozadju, kamor spadajo omrežje, strežniki, operacijski sistemi ali shramba. Saas je tehnološka platforma, ki omogoča dostopnost aplikacij preko spleta v obliki storitev, ki so najete po potrebi. Ta model računalništva v oblaku prinaša eno aplikacijo preko uporabniškega brskalnika več strankam, ki uporabljajo arhitekturo, namenjeno gostiteljem najema. Na strani uporabnika to pomeni, da ni nobene dodatne naložbe v dodatne strežniške ali licenčne programske opreme. Na ta način uporabnikom ni treba skrbeti o združljivosti strojne opreme, operacijskega sistema in programske opreme, licencam in nepooblaščenih kopij programske opreme, vzdrževanju, podpori in posodabljanju. Na visoki ravni SaaS ponuja številne koristi za organizacijsko strukturo, zmanjšuje stroške financiranja, upravljanja strojne opreme in stroške koriščenja aplikacij. Lažji je tudi dostop do aplikacij preko brskalnika. Ni podvajanja programske opreme in dodatnih nadgradenj. PaaS (ang. Cloud Platform as a Service) Platforma kot storitev je podobna SaaSmodelu, sama zagotavlja tudi razvojno okolje. Omogoča uporabniku, da vzpostavi lastne aplikacije, ki delujejo na infrastrukturi ponudnika storitve. Aplikacije so uporabniku dostavljene preko vmesnikov. Navedeni strežniki so v lasti ponudnika storitev. Uporabnik ne upravlja ali nadzira infrastrukture oblaka, kamor spadajo omrežje, strežniki, operacijski sistemi, shramba, ima pa nadzor nad postavljenimi aplikacijami in nastavitvami okolja, v katerem gostuje aplikacija. Strežnik uporabnikom ponuja razvojno okolje, standarde aplikacije, orodja za ustvarjanje in distribucijski kanal. PaaS-model nudi možnost za oblikovanje aplikacij po nižji ceni ter odpravlja potrebo po dodatnih strojnih in programskih virih za razvoj aplikacij. Služi kot popolna rešitev za razvoj, testiranje in namestitev aplikacij (Krutz in Vines, 2010). 7

20 Ključne karakteristike PaaS (Krutz in Vines, 2010): samopostrežba, avtomatizirano upravljanje in spremljanje, skalabilnost, večnajemniški model, centraliziran nadzor, varovana platforma ter dostop, merjenje in zaračunavanje porabe, visoka razpoložljivost aplikacij in podatkov, integracijski model storitev. IaaS (ang. Cloud Infrastructure as a Service) Infrastruktura zagotavlja uporabniku možnost koriščenja računalniške infrastrukture (virtualne platforme). Uporabniki ne kupujejo strežnikov, programom, prostora za shranjevanje podatkov ali mrežno opremo. Uporabniku se zagotavlja procesiranje, shramba, omrežje in drugi temeljni računalniški viri, ki omogočajo postavitev in izvajanje poljubne programske opreme, kar lahko vključuje operacijske sisteme in aplikacije. Uporabnik ne upravlja ali nadzira infrastrukture oblaka, vendar ima nadzor nad operacijskimi sistemi, shrambo ter postavljenimi aplikacijami. Uporabnik lahko ima omejen nadzor nad določenimi mrežnimi komponentami. Ključne karakteristike IaaS (Krutz in Vines, 2010): virtualizacija, avtomatizacija in orkestracija, cloudbursting, federacija, elastičnost in skalabilnost, samopostrežba, večnajemniški model, merjenje storitev, konsolidacija in centralizacija, migracija virtualcev, replikacija podatkov. Slika 2 prikazuje razmerje med Saas-, PaaS- in IaaS-arhitekturo računalništva v oblaku. Slika prikazuje, da se segmenti gradijo eden na drugem in so obenem odvisni eden od drugega. IaaS temelji na ponujanju posameznega virtualnega vira ali virtualizirane strežniške infrastrukture. Virtualen vir lahko povsem zamenja običajen fizičen strežnik. Naslednji korak predstavlja PaaS, ki lahko svojim uporabnikom skrije infrastrukturo, nudi pa jim funkcionalnosti, ki omogočajo lasten razvoj aplikacij. Zadnji korak predstavlja SaaS, ki je namenjena končnim uporabnikom, pri čemer skrije nivo platforme in infrastrukture. 8

21 Slika 2: Razmerje med SaaS, PaaS in IaaS Vrste računalniških oblakov Vir: (Krutz in Vines, 2010) Obstajajo štirje različni modeli vzpostavitve računalništva v oblaku, ki so odvisni od potreb uporabe v podjetjih (NCERT, 2010): Javni oblak (ang. Public cloud) Infrastruktura oblaka je na voljo in je odprta za javnost, ne glede na to, ali govorimo o posamezniku ali o podjetju. Infrastruktura oblaka je v lasti podjetja, ki ga prodaja. Strategija oblaka za eno organizacijo lahko pomeni premakniti določene storitve ali aplikacije izven podjetja, da se dobavijo in v celoti upravljajo s strani tretje osebe. V tem primeru se lahko podjetje odloči, da ne želi porabljati denarja ali časa za izvajanje in upravljanje teh okolij in se namesto tega odloči plačati najemnino na uporabnika. Slika 3: Javni oblak Vir: (NCERT, 2010) Javni oblak je prikazan na sliki 4. Na splošno je opredeljen kot javna rešitev v oblaku in pomeni, da organizaciji ni treba skrbeti za strojno ali programsko opremo, potrebno za opravljanje storitve. V primeru javnih platform se zastavlja vprašanje varnosti lastnih podatkov. Aplikacije različnih uporabnikov se pogosto nahajajo na istih strežnikih in 9

22 sistemih za shranjevanje. Javni oblaki zmanjšujejo varnostna tveganja in stroške z zagotavljanjem variabilne infrastrukture. Ena izmed prednosti javnega oblaka je, da je lahko precej večji od zasebnega oblaka. Javni oblaki ponujajo možnost povečanja ali zmanjšanja zakupljenega dela oblaka in prenosa odgovornosti. Zasebni oblak (ang. Private Cloud) Zasebni oblak je rešitev, ki je primerna za posamezno organizacijo, ki si želi imeti svoj oblak. Vire za oblak lahko zagotavlja podjetje samo ali pa zunanji ponudnik. Z zasebnim oblakom je mogoče izkoristiti številne prednosti javnega računalništva v oblaku, vključno s samopostrežbo storitev, razširljivostjo in elastičnostjo, hkrati pa zagotavlja dodaten nadzor in možnosti prilagajanja. Nahaja se znotraj podjetja. Zasebni oblak je prikazan na sliki 5. Narejen je izključno za uporabo enega naročnika in mu zagotavlja večji nadzor nad podatki in maksimalno varnost premoženja, vse to shranjeno v oblaku. Organizacija ima v lasti infrastrukturo in ima nadzor nad distribucijo aplikacij na svojo lastno infrastrukturo. Organizacije, ki imajo v lasti zasebni oblak, lahko na njemu namestijo programe, aplikacije, shranjujejo podatke in upravljanje same strukture oblaka. Tudi zasebni oblak podjetjem zagotavlja visoko stopnjo nadzora nad porabo resursov oblaka, saj imajo zasebne organizacije potrebna znanja in sposobnosti za vzpostavitev in upravljanje okolja v oblaku. Slika 4: Zasebni oblak Vir: (NCERT, 2010) Hibridni oblak (ang. Hybrid Cloud) Na sliki 6 je prikazano, da gre pri hibridnem oblaku za kombinacijo zasebnega in javnega oblaka. Notranji viri ostanejo pod nadzorom uporabnika, zunanje vire pa priskrbi ponudnik storitev v oblaku. Občutljivi podatki so varno shranjeni pri uporabniku, hkrati je organizaciji na voljo skoraj neomejena skalabilnost javnega oblaka. Na ta način lahko podjetja rešijo nekaj problemov, ki zadevajo varnost in hkrati izkoriščajo prednosti javnega oblaka. Infrastruktura hibridnega oblaka je sestavljena iz dveh ali več oblakov (javni, zasebni, skupni). Le-ti so vsak zase edinstvena entiteta, vendar jih povezuje standardizirana ali lastniška tehnologija, ki omogoča prenosljivost podatkov ali aplikacij. 10

23 Slika 5: Hibridni oblak Vir: (NCERT, 2010) Skupni oblak (ang. Community Cloud) Infrastruktura oblaka je skupna več podjetjem in podpira specifično skupnost, ki ima skupne interese. Upravljajo ga na podjetju, na več podjetjih ali ga delijo. Skupni oblak se lahko nahaja na lokaciji ali izven nje. Če uporabnik računalništva v oblaku vire javnega oblaka uporablja enakovredno kot vire zasebnega, vendar le takrat, ko v zasebnem oblaku primanjkuje virov, govorimo o razširjanju v javni oblak (ang. cloudbursting), kjer javni oblak uporabljamo kot»rezervno kapaciteto«zasebnemu. Posebna oblika nadzornega modela je tudi t. i. posredovanje do ponudnikov računalništva v oblaku (ang. cloud brokerage oz. cloud brokering), kjer posrednik (ang. cloud broker) glede na trenutne razmere in potrebe posreduje storitve najprimernejšega ponudnika storitev v oblaku. Poslovanje podjetja zahteva neprekinjeno delovanje raznih aplikacij in spletnih storitev. Za uresničitev tega cilja je potrebna zanesljiva infrastruktura, ki omogoča fleksibilnost in avtomatizirano delovanje na vseh nivojih. Pomemben vidik je tudi strošek lastništva opreme, zato je pomembno, da je ta optimalno izkoriščena. Način, da se fizične komponente (npr. strežnik, računalnik, omrežje, namizje...) prestavijo v virtualne oblike, imenujemo virtualizacija. 2.4 Virtualizacija Vizualizacija omogoča delo večjemu številu logičnih in aplikacijskih procesov, ki so prikazani na sliki 6, na eni fizični napravi, kar načeloma pomeni na enem fizičnem strežniku. Hkrati vizualizacija pomeni varen in zanesljiv način deljenja strojnih virov med različnimi virtualnimi okolji. Danes vizualizacija vključuje pojme, kot so virtualizacija strežnikov, virtualizacija računalnikov, virtualizacija namizja, virtualizacija aplikacij in v širšem smislu virtualizacija poslovanja. 11

24 Slika 6: Virtualizacija Vir: (Loginet, 2015) Cilj virtualizacije je maksimiranje vrednosti družbe na vložek v IT-infrastrukturo in zmanjševanje obremenitve strojne opreme, porabe energije, stroškov in kompleksnosti informacijskih sistemov, s čimer se poveča fleksibilnost. Poleg koristi zmanjšanja stroškov virtualizacija prinaša prednosti v boljši izrabi virov (fizični strežniki so le redko v celoti izkoriščeni, virtualizacija poveča izkoriščenost iz 5 % 6 % na 60 % 80 %, kjer je lahko več virtualnih strežnikov na enem samem fizičnem strežniku. Virtualizira se lahko operacijski sistem, platforma, prostor na disku, mreža in aplikacije (Vouk, 2008). Koncept virtualizacije se je pojavil leta 1960 z IBM mainframe sistemom. Od takrat nenehno napreduje. Koncept virtualizacije se je uporabljal za spomin, skladiščenje podatkov, procesov, programske opreme, omrežij in drugih storitev, ki jih je ponujal IT. Virtualizacija je rezultat kombinacije rastočih potreb in napredka IT. Zaradi ekonomije obsega in sposobnosti ponudbe naprednih in zapletenih IT-storitev je postala virtualizacija vodilna tehnologija rasti (Vouk, 2008). V zadnjih nekaj letih so virtualni stroji postali standardni razvojni objekti. Virtualizacija povečuje prilagodljivost, saj se strojna oprema zdi abstraktna do točke, da se programi lahko pogosto porazdelijo brez neposredne povezanosti na določeni fizični strežnik. Virtualizacija omogoča obstoj dinamičnih baz podatkov, kjer fizični strežniki nudijo številne vire, do katerih se lahko dostopa po potrebi. Obenem virtualizacija pomeni razmerje med prijavami na računalnik, shranjevanja in neporabljenih sredstev omrežja se dinamično spreminja, da bi dosegli zahtevane delovne obremenitve in učinkovitosti. Virtualni stroji so postali prevladujoča abstrakcija in enota za razvoj, saj so najmanj skupni vmesnik, ki ločuje ponudnike storitev in razvojne organizacije. Vizualizacija je s svojo tehnologijo prinesla številne prihranke, kot so (Vouk, 2008): prihranki pri nabavi nove strojne opreme, prihranki pri vzdrževanju informacijske opreme, sprostitev zmogljivosti obstoječe IT-opreme, pospešeno uvajanje novih informacijskih rešitev. 12

25 3 OBLAČNE REŠITVE V POSLOVANJU Računalništvo v oblaku je eden izmed bolj zaželenimi in iskanimi tehnologijami v podjetništvu. Tehnologija računalništva v oblaku zagotavlja dostop do cenejših storitev, neskončno elastičnost ter fleksibilnost tehnološke opreme in računalniških virov. Ima zelo veliki potencial, da izboljša odnose oddelka informatike z drugimi oddelki v podjetju (Plummer, 2012). Podjetja, ki se soočajo z vprašanjem zamenjave, nadgradnje ali novega nakupa programskih rešitev, imajo s ponudbo v oblaku zanimivo alternativo. V praksi je namreč tako, da so storitve v oblaku s stališča varovanja in zanesljivosti delovanja zasnovane bolje kot marsikatera implementacija v podjetjih, saj so že v osnovi namenjene bolj odprtim okoljem, kjer je varovanje podatkov najpomembnejše. V oblaku danes srečamo najrazličnejše programske rešitve (SaaS, PaaS, IaaS), začenši z osrednjimi poslovnimi informacijskimi sistemi. Poslovne storitve v oblaku pa ne obsegajo le centralnih poslovnih informacijskih sistemov, temveč tudi številne druge specializirane rešitve, ki jih lahko uporabljamo samostojno ali pa kot spremne rešitve k obstoječim poslovnim sistemom v podjetju. 3.1 Uvedba oblačnih rešitev Na splošno lahko pojem uvedbe poimenujemo tudi z izrazom implementacija (ang. Implementation), ki pomeni uvedbo oz. izvedbo. V proces uvedbe sodi prenos poslovnih procesov in funkcij na oblačno infrastrukturo, pri čemer poteka migracija sredstev, procesov in znanja zaposlenih. Poleg prehoda poslovnih sistemov mora izvajalec opraviti preizkuse sistemov ter potrditi njihovo delovanje. Uspešna uvedba oblačne rešitve zahteva ustrezno planiranje in tehtne odločitve, ki se začnejo na ravni strateškega planiranja. Strateško planiranje pa se začne pri managementu in vodstvu, širjenje zavedanja med uporabniki in ocenjevanju poslovnih procesov. Ko se projektna skupina enkrat prebije preko začetne faze projekta, je čas za prehod na planiranje in uvedbo rešitve v prakso. Ključni cilj faze načrtovanja je združitev znanja o zahtevah poslovanja z znanjem in izkušnjami strokovnjakov ali ponudnika oblačne rešitve za upravljanje z vsebinami. To je nujno potrebno predvsem iz vidika, da bo končna rešitev ustrezno delovala. Vloga strokovnjakov za upravljanje z vsebinami je načrtovanje rešitve v oblaku, ki bo odpravila ozka grla in druge neučinkovitosti v poslovnem procesu. Če rešitev iz takšnih ali drugačnih razlogov še ni ustrezna, je faza načrtovanja odlična, da se zadeve uredijo na način, da bo končna rešitev povsem pisana na kožo uporabnikom. Ena izmed ključnih prednosti te faze je tudi ta, da uporabnikom omogoča vpogled v to, kako bo rešitev zgledala v praksi in jim omogoča tudi prikaz vseh prednosti, ki jih bo prinesla uvedba oblačne rešitve. Uvedba na osnovi načrta se začne s testnim sistemom ali pa se odvija preko številnih faz. To je tudi čas za uvedbo izobraževanja. Tu je treba tudi zagotoviti, da uporabniki v 13

26 informatiki spremljajo strokovnjake pri uvedbi sistema, in sicer bodisi na strežnike bodisi v računalništvo v oblaku. Ko je sistem uveden, se izvede preizkušanje, in sicer na način, da preizkusimo enega izmed svojih poslovnih procesov s testnimi dokumenti ali datotekami. Ko poteka uvedba morajo poslovni procesi teči nemoteno, prehod za delavca pa mora biti mehek in neboleč. Ustrezna komunikacija z delavci je zelo pomembna, saj edino tako lahko ljudje sprejemajo nov način dela v podjetju. V nasprotnem primeru lahko pride do uporov s strani delavcev. Za uvedbo oblačne tehnologije je potreben podatkovni center, virtualizacija, upravljanje z viri, upravljanje z identitetami, upravljanje z varnostjo ter sodelovanje ločenih oblakov. Osnovne lastnosti podatkovnega centra so (VIDI, 2011): Razširljivost: sposobnost oskrbe velikega števila računalnikov ali uporabnikov. Nanaša se na sposobnost hitre izvedbe. Fleksibilnost: omogoča spremembo aplikacij in prilagoditev na način, ki je posodobljen le na enem mestu, nakar vsi uporabniki dobijo novo različico za uporabo. Visoka razpoložljivost: visoka razpoložljivost pomeni, da morajo IT-viri imeti visoko razpoložljivost (programska oprema, server itd). Potreben je obstoj odvečne arhitekture, v kateri so procesi jasno definirani. 3.2 Prednosti oblačnih storitev Podjetja imajo vse večjo korist drug od drugega, računalništvo v oblaku pa je pri tem značajno pomagalo, predvsem pri zahtevah procesorske moči, zmogljivosti datoteke, potrebe po informacijah itd. Predstavili bomo prednosti, ki jih za podjetja predstavlja računalništvo v oblaku (Muller,2008): Cenejši računalniki za uporabnike, kar predstavlja veliko finančno korist. Ne potrebujemo več dragih računalnikov z veliko moči za zagon spletnih aplikacij. Ker aplikacija ni na namizju računalnika, ampak teče na oblaku, računalnik ne potrebuje veliko procesorske moči ali prostora na trdem disku. Posledično je lahko uporabnikov računalnik iz nižjega cenovnega razreda, z manjšo kapaciteto pomnilnika, trdega diska itd. Ker ni potrebno shranjevanje in nalaganje dokumentov, uporabniki ne potrebujejo DVD- ali CD-pogona. Izboljšana zmogljivost; ker je računalnik manj obremenjen s programi in procesi, lahko storitve izvaja hitreje. Znižanje stroškov IT; ker podjetja ne potrebujejo več vlaganja v zmogljivejše strežnike, lahko uporabijo računalniško moč oblaka za dopolnitev ali zamenjavo notranjih računalniških virov. Za doseganje svojih ciljev ne potrebujejo več nakupa opreme, ker se le-ti izvajajo v oblaku. Manj vprašanj vzdrževanja; računalništvo v oblaku eliminira stroške vzdrževanja strojne in programske opreme. Z nižjimi stroški strojne opreme, ki je potrebna za organizacijo, se močno znižajo stroški vzdrževanja, ker se aplikacije nahajajo v 14

27 oblaku. Ker podjetja ne potrebujejo programske opreme na računalnikih, se zmanjša tudi IT-osebje za vzdrževanje. Nižji stroški programske opreme; dostop do aplikacije v oblaku potrebujejo uporabniki, ki jo dejansko uporabljajo. S tem se izključuje nakupovanje ločenih programskih paketov za vsak računalnik v podjetju, prav tako se znižajo stroški namestitve in vzdrževanja teh programov na vsakem računalniku. Ker nekateri ponudniki storitev računalništva v oblaku ponujajo spletne aplikacije brezplačno, se storitev računalništva v oblaku kaže kot bistveno cenejša od podobne programske opreme na lokaciji. Stalne posodobitve programske opreme; posodobitve spletne aplikacije se zgodijo samodejno in so na voljo, ko se uporabnik prijavi v oblak. Vsakič ko se uporabnik prijavi v spletno aplikacijo, je to novejša verzija aplikacije, za katero ni potrebno plačati nadgradnje. Na ta način se preprečuje soočanje med zastarelo opremo in visokimi stroški nadgradnje. Povečana moč računalnika; v sistemu računalniška v oblaku je ob vezavi na voljo njegova celotna moč. Na ta način uporabnik ni omejen na uporabo enega samega namiznega računalnika, ampak lahko opravlja naloge z močjo več računalnikov in strežnikov. Neomejena kapaciteta hrambe podatkov; oblak ponuja neomejene virtualne zmogljivosti za shranjevanje. Povečana varnost podatkov; sesutje diska računalnika uniči vse podatke na disku, če pa imamo podatke v oblaku, so le-ti samodejno podvojeni, zaradi česar se nikoli nič ne izgubi. Izboljšana združljivost med operacijskimi sistemi; v oblak ni treba vstopati z določenim operacijskim sistemom. V oblaku so pomembni samo podatki in dokumenti, do katerih lahko dostopamo iz kateregakoli operacijskega sistema. Izboljšana združljivost različnih formatov dokumentov; dokumenti, ki so ustvarjeni s spletno aplikacijo, so berljivi za vse, ki dostopajo do te aplikacije. V oblaku si vsi delijo dokumente in aplikacije. Lažje sodelovanje v skupini; izmenjava dokumentov vodi k sodelovanju na dokumentih. Oblak omogoča istočasno sodelovanje več uporabnikov na istih dokumentih in projektih. Za skupno sodelovanje to pomeni hitrejše dokončanje skupnih projektov s polno udeležbo vseh sodelujočih, prav tako omogoča skupinske projekte iz različnih geografskih lokacijah Univerzalni dostop do dokumentov; do dokumentov v oblaku lahko dostopamo od kjerkoli, potrebujemo le internetno povezavo. Dokumenti so vedno na voljo. Razpoložljivost najnovejših različic; v oblaku se vedno nahaja najnovejša različica dokumentov. Nismo odvisni od posebnih naprav; z menjavo računalnika ne izgubljamo podatkov, saj nam dokumenti in aplikacije sledijo skozi oblak. 15

28 Nekatere informacije so lahko zaupne in v oblaku izgubijo plast kontrole. Na primer obračun plače vsebujejo osebne podatke zaposlenih: številko socialnega zavarovanja, znesek plače itd. Na ta način je lahko zaposleni tarča hekerjev. Eden izmed najboljših oblik varstva podatkov v oblaku je prikazan na sliki 7. Gre za obliko enkripcije podatkov z odprtokodnim programom. Ko so podatki enkrat zaščitijo, je dostop mogoč le za tiste s kodo, prikazano na sliki 7 (VELTE, 2010). Slika 7: Šifriranje podatkov v oblaku Vir: (VELTE, 2010) Poleg občutljivosti podatkov v oblaku lahko problem predstavljajo nedokončane aplikacije ali aplikacije, ki imajo slabo komunikacijo z uporabnikom, ker zavzamejo več procesorske moči, kot bi je potrebovale. Nekatere aplikacije niso kompatibilne z vsemi brskalniki zaradi različnih metod enkripcije in standardov. 3.3 Slabosti oblačnih storitev Oblačne rešitve imajo edinstvene funkcije, ki zahtevajo oceno tveganja na področju celovitosti, okrevanja in privatnosti. Oblačne rešitve zahtevajo tudi oceno pravnih problemov na področjih, kot so inovacije, usklajevanja in revizije. Poleg vseh prednosti, ki jih prinaša računalništvo v oblaku, se srečujemo tudi s tveganji, zaradi katerih se podjetja ne odločajo za storitve računalništva v oblaku (Muller, 2008): Zahteva po stalni internetni povezavi; brez internetne povezave računalništvo v oblaku ni mogoče. Če ni povezave, računalništvo v oblaku ne deluje in ne moremo dostopati do lastnih dokumentov. Prednosti prenosnih računalnikov postanejo pomanjkljivosti, ko ni internetne povezave in smo odvisni od spletnih aplikacij. Slabo delovanje ob šibki internetni povezavi; veliki dokumenti kot tudi spletne aplikacije zahtevajo veliko pasovne širine za prenos. Pri nizki hitrosti že sam prenos iz ene strani dokumenta na drugo traja dolgo. Računalništvo v oblaku ni primerno za počasne povezave ali za povezave z okvarami. Počasnost; ob hitri povezavi so lahko spletne aplikacije počasnejše od podobne programske opreme na računalniku. 16

29 Omejenost funkcij; nekatere spletne aplikacije, ki imajo za osnovo programe na namizju, ne vsebujejo toliko funkcij kot osnovni program. Preden jo naložimo, se je treba prepričati, ali lahko aplikacija v oblaku stori vse potrebno kot tradicionalna programska oprema. Varnost shranjenih podatkov; vprašanja, kot so kako varen je oblak, ali lahko nepooblaščeni uporabnik dostopa do naših zaupnih podatkov itd., so zelo pomembna in jih je treba dodatno raziskati. Taka vprašanja zelo pogosto odvrnejo podjetja od uporabe oblačnih storitev. 3.4 Vpliv na poslovanje Zaradi nepredvidljivih gospodarskih razmer vse več podjetij prehaja iz standardnega fiksnega strežniškega modela na model s spremenljivimi stroški, ki omogoča hitrejši odziv na spremembe v okolju. Ta pristop je primernejši za današnje gospodarstvo, saj zmanjšuje odvisnosti in tveganja velikih kapitalskih investicije v nove trge ali na uvrstitev novih proizvodov. Življenjski cikel proizvoda se je zmanjšal iz leta v mesece, predvidljivost velikih tržišč je nadomeščena z nepredvidljivim svetovnim gospodarstvom in nepredvidljivim povpraševanjem potrošnikov. Podjetja nenehno razvijajo svoje izdelke za zadovoljitev potreb trga. Storitve v oblaku ponujajo variabilne stroške, tj. storitve se zaračunavajo glede na uporabo, kar prinaša koristi tako za ponudnike in potrošnike. Ponudniki oblačnih storitev beležijo rast vrednostih delnic, predvsem pa zaradi poslovnega modela s spremenljivimi stroški (Hugos in Hulitzky, 2011). Po mnenju dr. Wladawsky-Bergerja je najpomembnejši vpliv oblačne tehnologije v poslovanju je v trendu zunanjega izvajanja pomožnih dejavnosti. Naslednji pomemben vpliv je sodelovanje med ponudniki in uporabniki. Dr. Wladawsky-Berger je prepričan, da računalništvo v oblaku v kombinaciji s hitro spletno povezavo ustvarja novo obdobje, kjer se lahko računalniška moč, podatki in aplikacije dostavijo uporabnikom kjerkoli. Naslednji val storitev bo presegal infrastrukturo in bo standardiziral množične storitve za podjetja in posameznike. To bi bili procesi v okvirju računovodstva, upravljanje človeških virov in financ. Dr. Wladawsky-Berger ugotavlja, da je uporaba standardiziranih storitev v proizvodni industriji izboljšala proizvodnjo in kakovost, tako da obstaja možnost, da bodo oblačne storitve na podoben način prispevale v korist uporabnikov (Hugos in Hulitzky, 2011). Peter Fingar je avtor in opazovalec razvijajočega razmerja poslovanja in IT-ja. Prepričan je, da bo računalništvo v oblaku spremenilo način, po katerem bodo podjetja dostopala do informacij, izmenjavala vsebino in pristopala do potrošnikov in dobaviteljev. Računalništvo v oblaku spreminja družbo in omogoča hitro prilagajanje poslovnega modela podjetja razmeram na trgu. Peter Fingar vidi oblačne rešitve kot: (1) razdelitev nalog na več računalnikov; (2) platformo v realnem času za razvoj novih proizvodov in storitev; (3), platformo za skupinsko delo in (4) razpoložljivost vseh podatkov, ne glede na geografsko lokacijo (Hugos in Hulitzky, 2011). 17

30 3.5 Ponudniki oblačnih storitev Ena izmed prednosti oblačnih storitev je preprosta uporaba le-teh. Podjetja uporabljajo predvsem programsko opremo kot storitev (SaaS), ki prestavlja vrh piramide arhitekture računalništva v oblaku. V nadaljevanju bomo na kratko predstavili vodilne ponudnike storitev v oblaku. Eden izmed najbolj znanih ponudnikov SaaS storitev je Google, ki v okvirju GoogleApps ponuja Gmail, Google Docs in Google Sites. Microsoft ponuja nabor storitev v CRM MS Dynamics World. Obstajajo tudi številni drugi ponudniki oblačnih storitev v SaaSmodelu. Podjetje SAP ponuja ERP-rešitev Business ByDesign za medsebojno sodelovanje zaposlenih, podjetje IBM ponuja rešitev Lotus. Podjetje NetSuite ponuja lastno različico CRM- in ERP-rešitev. Podjetje Zoho ponuja celoten nabor storitev v oblaku: CRM, Mail, Docs, Meeting itd. Zgoraj navedeni predstavniki oblačnih storitev na SaaS modelu so med sabo močno konkurenčni, ne glede na vrsto storitev, ki jo ponujajo. Amazon je podjetje, ki se je med prvimi začelo ukvarjati s platformami v oblaku. Vidnejši PaaS-ponudniki so Google (App Engine), Microsoft (Azure Services Platform), Oracle PaaS, IBM PaaS, VMware (SpringSource), Amazon (Amazon's Web Services - AWS), itd. Danes sta ena izmed najmočnejših ponudnikov PaaS-storitev Microsoft z rešitvijo Windows Azure in Google s storitvijo za razvoj aplikacij AppEngine. Ponudniki oblačnih storitvah najpogosteje ponujajo IaaS-storitve, saj so velika podjetja razvila specializirane tehnologije, ki omogočajo lažje upravljanje z IaaS-storitvami. Microsoft ponuja storitev Microsft Private Cloud. VMware je prisotna z rešitvijo vcloud. VCloud rešitev se pojavlja v več različicah, za velika podjetja in za posrednike pri zagotavljanju storitev. Obstajajo tudi odprtokodne OpenStack rešitve, ki jih lahko podjetja in ponudniki uporabljajo za virtualizacijo računalniških virov OpenStack Compute in tehnologijo za shranjevanje velikih količin podatkov OpenStack Object Storage. Podjetja lahko uporabljajo kombinacijo tehnologije v oblaku z obstoječim sistemom. Novim podjetjem se priporoča, da v celoti izkoristijo tehnologijo oblaka, ne glede na velikost podjetja. Storitve v oblaku so na voljo za podjetja s ciljem zagotovitve osnovne komunikacije, računalniške infrastrukture, skladiščenja in zmogljivosti (IaaS in PaaS). Vedno več storitev v oblaku ponuja storitve, kot sta ERP (ang. Enterprise Resource Planning) in upravljanje človeških virov, ki se lahko uporabljata kot kombinacija obstoječega sistema in oblaku. Za področje upravljanja s človeškimi viri obstaja oblačna rešitev SuccessFactors, ki jo bomo podrobneje pojasnili v nadaljevanju. 18

31 4 REŠITEV SUCCESSFACTORS Upravljanje s človeškimi viri obsega ugotavljanje kadrovskih virov, ugotavljanje in načrtovanje kadrovskih potreb, izbor in sprejem kadrov, nameščanje, nadomeščanje in premeščanje kadrov, napredovanje kadrov, izpopolnjevanje, izobraževanje in usposabljanje kadrov. V tem poglavju bomo teoretično opredelili človeške vire, obenem pa bomo predstavili tudi SAP-oblačno rešitev za upravljanje s človeškimi viri SuccessFactors. Praktično bomo opredelili tudi module, ki jih obsega SuccessFactors. 4.1 Splošno o upravljanju s človeškimi viri Upravljanje s človeškimi viri (angl. Human Resource Management; v nadaljevanju HCM) je proces razumevanja odnosov med posamezniki, nalogami in organizacijo ter vplivanja nanje. HCM je splet različnih programov in dejavnosti, s katerimi želimo doseči, da je delo uspešno v zadovoljstvu posamezniku, organizaciji in družbi (Svetlik, 1996). Funkcije upravljanja s človeškimi viri se delijo na dva vidika (Možina, 1998): 1. Primarne: pridobivanje in selekcija kadrov, plače in ugodnosti, odnosi med zaposlenimi, planiranje kadrov, razvoj človeških virov. 2. Sekundarne: določitev organizacijskih ciljev, oblikovanje dela, oblikovanje sistema raziskovanja in informiranja. HCM je produkt človeškega gibanja za humane odnose (ang. Human relation movement), ki se je začelo v zgodnjem 20. stoletju, takrat ko so raziskovalci začeli dokumentirati, kakšen pomen ima skupina ljudi na vodenje posameznikov pri delu in kaj naj bi bila naloga managerjev. Frederick W. Taylor, z njegovo teorijo znanstvenega managementa (potem tudi tako imenovan (Taylorizem), je poskušal povečati učinkovitost delavcev v jeklarnah, skušal je odkriti najboljši možni način za opravljanje določenega opravila, posledično tudi izboljšati ekonomsko učinkovitost. S svojimi pristopi je veliko prispeval k razvoju osrednjih funkcij HCM. Ene izmed osrednjih funcij HCM so analiza dela, kadrovanje, nagrajevanje, izobraževanje in usposabljanje. Gibanje je bilo formalizirano z nadaljnje Hawthornske študije v ZDA, ki so veliko pozornosti začeli namenjati izboljšanju delovnih pogojev. Eltona Mayo in njegovo skupino raziskovalcev so pokazali da so socialne okoliščine (stil vodenja, timsko delo, občutek pomembnosti in zadovoljstva pri delu) enako ali celo še pomembnejše za načrtovanje ukrepov glede poučevanja učinkovitosti dela. Sočasno delo Abrahama Maslowa, Kurta Lewina, Maxa Webera, Fredericka Herzberga in Davida McClelland je dodatno prispevalo k osnovi študije za organizacijsko vedenje in organizacijsko teorijo (Svetlik, 2009). Cilji upravljanja s človeškimi viri so (Torrington, 2005): Kadrovski cilji. Na splošno HCM temelji na predpostavki, da je lahko delovanje organizacije še uspešnejše z upoštevanjem človeškega faktorja in mu tako daje možnost 19

32 za nadaljnji razvoj. To vključuje zasnovo organizacijske strukture, določitev pogodbe pod katero bodo zaposleni delali, prav tako tudi ustrezno izbiro novega kadra, uporabo različnih in zanesljivih selekcijskih postopkov, da bodo lahko ljudje s pravimi lastnostmi zasedli prava delovna mesta in bili tako dosegli najoptimalnejšo raven za svoje delovanje. Izvedbeni cilji. Ko je izbran kader, je treba v teoriji HCM poskrbeti za ustrezno predanost in motivacijo delavcev, da bodo lahko povečali izvedbo in angažiranost svoje dejavnosti v različnih vlogah. Razvoj in trening veščin ter znanja ima veliko vlogo pri usmerjanju delavca na cilje izvedbe dejavnosti, ki jo posamezna organizacija opravlja. Vloga HCM je poskrbeti za ustrezno pomoč osebam in ustrezne okoliščine dela, ki na delu ne izkoriščajo svojih potencialov zaradi raznih boleznih ali težjih osebnih situacij. Cilji upravljanja s spremembami. Še eden izmed pomembnih vidikov HCM je zmožnost aktivnega in učinkovitega sprejemanja s spremembami. Velikokrat se spremembe ne zgodijo hitro in enostavno, ampak so to po navadi procesi, ki med drugim vključujejo sprotno prilagajanje spremembam iz okolja. Procesi lahko določajo spremembo v strukturi zaposlenih, nove delavce ali uvedbo novih aktivnosti, ki bodo povečali zmožnost za delo. Za pravilno izvedbo sprememb je navadno odgovorna oseba, ki vodi procese in vanje vključuje vse posameznike, saj tako poskrbi za večji občutek odgovornosti, sodelovanja in kasneje za samo motivacijo ob izvajanju in vzdrževanju spremembe. Administrativni cilji. Vidik administrativnih ciljih daje prednost dejavnikom, ki skrbijo za nemoteno delovanje organizacije z vidika zagotavljanja ugodnega okolja in zaščite zaposlenih. Potrebno je zbrati vse podatke v povezavi z delom in izvedbo dejavnosti zaposlenih, predvsem z namenom spremljanja poteka dela, opazovanja pripravljenosti, uspešnosti in motiviranosti posameznika v organizaciji. Temu je posamezniku primerno prilagojeno izobraževanje, prosti dnevi, bolniške. Za večjo varnost in gotovost služi transparentnost podpisovanja pogodbe o zaposlitvi in dogovor o višini plače. K temu sodi tudi zdravstveno zavarovanje zaposlenega, možnost letnega dopusta, delovni čas, varnost pri delu, možnost nosečniškega dopusta. 4.2 Predstavitev oblačne rešitve SuccessFactors Podjetje SuccesFactors je bilo ustanovljeno leta 2001 na osnovi SaaS programske opreme. Hitro je razvilo strategijo, ki se je osredotočila na zagotavljanje poslovnih strežnikov, zato je razširilo svojo ponudbo na pokrivanje managementa za upravljanje s talenti (v nadaljevanju talent management) in analitike. SuccessFactors ima svoje pisarne na več kot 35 lokacijah po svetu. Več kot 3500 uporabnikov na 168 področjih uporablja 35 različnih jezikov. Med temi uporabniki je kar nekaj visoko prepoznavnih podjetij in znamk, vključno z 20th Century Fox, Adobe, American Arelines, AstraZeneca, Bayer Corporation, Capital One, Comcast, Department of Homeland Security, Drug Enforcment Administration, McAfee, NASA, PepsiCo, Strbucks, Timken and Vmware. 20

33 Leta 2013 je SAP prevzel SuccesFactors. Nakup oblačne rešitve SuccessFactors je bil za SAP zelo pomemben na več področjih: SAP ima tako zagotovljen dostop do prave oblačne rešitve in omogočeno mu je, da ponuja celovite rešitve na področju upravljanja človeških virov. SuccessFactors je oblačna rešitev, namenjena podjetjem vseh velikosti, ki aktivno upravljajo s človeškimi viri. Rešitev SuccessFactors prinaša orodja, ki so potrebna za izvajanje kadrovskih procesov, zajema tudi procese na področju talent managementa, poslovne analitike in socialnega sodelovanja. SuccessFactors zajema več kot delov standardnih komponent, od katerih bomo nekatere predstavili v nadaljevanju. 4.3 Platforma rešitve Success Factors Platforma je tehnična osnova celotne SuccessFactors rešitve. Kot osnova celotne rešitve, platforma zagotavlja temeljne povezave med vsemi aplikacijami v SuccessFactors. Sama funkcionalnost platforme je nastavljiva in zagotavlja visoko povezanost med aplikacijami v sami rešitvi, kot tudi med aplikacijami zunaj SF-oblaka. SuccessFactors oblačna rešitev teče na SAP HANA-platformi. SAP HANA-uporablja tehnologijo računalništva v pomnilniku, zato aplikacije delujejo hitreje, hkrati pa so dostopne več uporabnikom. SAP HANA podpira vse bolj razširjene programske jezike, saj si želi povezovanja z različnimi že obstoječimi aplikacijami in bazami podatkov. Platforma omogoča stalen in hiter razvoj aplikacij, storitev, podatkovnih baz ter analitičnih funkcionalnosti. Stranke in partnerji lahko te rešitve hitro in enostavno integrirajo v svoje lokalno ali oblačno poslovno okolje in izkoristijo številne prednosti naprednih rešitev. SAP HANA zagotavlja uporabnikom napredno integracijo zalednih sistemov in storitev iz oblaka ter skrb za optimizacijo njihovih poslovnih procesov. Slika 8: Platforma rešitve SuccessFactors Vir: (SAP SCN, 2015) SuccessFactors je modularna rešitev zgrajena na SAP HANA oblačni platformi. To pomeni, da lahko podjetja, odvisno od svojih potreb, implementirajo in integrirajo celotno ali poenoteno rešitev. V nadaljevanju bomo opredelili module, ki jih obsega SuccessFactors. 4.4 Kadrovske rešitve Kadri predstavljajo vse ljudi, ki v kakršnemkoli smislu sodelujejo v neki obliki organiziranega dela. Kadrovska funkcija vključuje vse naloge, povezane s kadri, kadrovska dejavnost na ravni službe vključuje tudi delovanje vseh institucij, povezanih z 21

34 izobraževanjem, usposabljanjem, posredovanjem dela, pravno zaščito ipd. Med izvajanjem nalog kadrovske funkcije so vključeni različni nosilci, kot so kadrovski strokovnjaki, managerji, drugi zaposleni (mentorji in sodelavci) in sami delavci. Vključeni so tudi sindikati in zunanje institucije. Vsi ti nosilci se morajo povezati v eno funkcijsko enoto. Kadrovska funkcija je tesno povezana s ključnimi managerskimi funkcijami, kot so načrtovanje, vodenje, organiziranje in nadziranje. Znotraj kadrovskih rešitev se nahajata modula celovite kadrovske evidence in obračuna plač Celovita kadrovska evidenca Modul celovita kadrovska evidenca je popolna, na podlagi tehnologije v oblaku zasnovana osnovna HR-rešitev, ki združuje HR transakcije, procese in podatke z možnostmi družabnega sodelovanja in mobilni funkcionalnosti. Je na standardih osnovana in prilagodljiva tehnologija, kar pomeni, da se v podjetje lahko vpelje kadarkoli. Kot prikazuje slika 9, je za modul celovite kadrovske evidence značilno vodenje evidenc, vzdrževanje poročil, podatkov in dokumentov o posameznikih. Izraba človeških zmožnosti je pasivna oblika, ki operira s papirji in vnaprej določenimi pravili. Delovanje je omenjeno zgolj na zbiranje podatkov o delavcih. Slika 9: Celovita kadrovska evidenca Obračun plač Vir: (SAP SCN) Obračun plač je modul, ki ponuja enake zmožnosti in ugodnosti kot SAP on-premise rešitev za plače, vendar je na voljo preko SuccessFactors oblaka. Modul obračuna plač ni lokaliziran za Slovenijo. Značilnost tega modela je upravljanje z ljudmi glede na stroške, ki jih prinesejo s seboj. Mednje se šteje zdravstveno zavarovanje, pokojninsko zavarovanje, življenjsko zavarovanje itd. Naloga tistih, ki se ukvarjajo s tem, je najti rešitve glede na največjo optimalnost stroškov. 22

35 Na sliki 10 je prikazan načrt nadomestila za zaposlene, ki daje vpogled o plačah zaposlenih, ponuja tudi statistiko raznih izplačil in nadomestil plače. Modul obračuna plač obsega tudi naknadne dejavnosti obračuna plač (nakazila na banke, statistična poročanja, letne obdelave in popravke za nazaj). V modulu obračuna plače so integrirana tudi poročila, ki so lahko standardna, ali modificirana za končnega uporabnika. Končni uporabnik lahko nastavlja preglede in variante zaposlenih, odvisno od samih potreb in željah. Slika 10: Obračun plač 4.5 Rešitev za upravljanje talentov Vir: Betterbuys (2015) Organizacije vnaprej določajo pričakovane lastnosti delavcev. V izbirnem postopku preverjajo le, ali kandidati te lastnosti posedujejo. S podpisom pogodbe o delu, je zaposlitev formalno potrjena. Slednja pomembna stopnja po izbiri delavca, je njegovo uvajanje v organizacijo. Uvajanje poteka po posebnem programu. Cilj uvajanja je, da novi delavec začne, kolikor je mogoče hitro delati s polno storilnostjo, hkrati pa pri tem doseže osebno zadovoljstvo. Pomemben segment uvajanja predstavlja proces socializacije. Posameznik sprejema vrednote, norme, vedenjske obrazce ter prepričanja drugih Ciljno vodenje in spremljanje uspešnosti Ciljno vodenje in spremljanje uspešnosti je eden izmed najmočnejših modulov v SuccessFactors. Zaradi izvajanja v oblaku omogoča podjetjem bogato funkcijsko ozadje, obenem pa podpira podjetja pri pregledu zaposlenih ter usklajevanju strategije podjetja s cilji zaposlenega. 23

36 SuccessFactors modul za ciljno vodenje in spremljanje uspešnosti opremi podjetja s podrobnimi informacijami o uspešnosti zaposlenih, ki jih potrebuje za pridobivanje, nagrajevanje in razvoj talentov. Njegove inovativne zmogljivosti in intuitivna uporabniška izkušnja zagotovijo jasne cilje ter natančne in objektivne ocene talentov. Modul pomaga managerjem pri zagotavljanju bolj smiselnih povratnih informacij o zaposlenih, primerja in ocenjuje zaposlene na podlagi enakih dimenzij. S pomočjo mobilnega dostopa pa zagotavlja preprosto spremljanje morebitnih težav, vprašanj in poteka dela. Slika 11: Spremljanje uspešnosti zaposlenega Vir: (SAP SCN) Na sliki 11 je prikazano spremljanje uspešnosti za zaposlenega. Glede na zastavljene cilje, lahko spremljamo aktivnosti zaposlenega na določeni ravni v določenem obdobju. Na sliki je prikazana nastavljena varianta za vpogled uspešnosti. Vpogled uspešnosti se lahko poljubno nastavi s pomočjo izbire različnih filtrov, prikazanih na sliki Nagrajevanje SuccessFactore modul nagrajevanje je integrirana platforma za celostno upravljanje s plačami, ki je preprosta za uporabo s strani menedžerjev in zagotavlja maksimalno prilagodljivost za vse vrste izplačil. Modul Nagrajevanje omogoča porazdelitev sredstev tako, da se nagradijo in ohranijo najuspešnejši talenti, obenem se podjetje izogne preplačevanju neučinkovitih delavcev. Poleg nagrajevanja uspešnosti lahko podjetja optimizirajo tudi proračun, izboljšajo skladnost in zmanjšajo možnost napak, ki se pojavljajo pri ročnem upravljanju nagrajevanja. 24

37 4.5.3 Nasledstvo in razvoj Na današnjem visoko konkurenčnem svetovnem trgu imajo podjetja, ki nenehno skrbijo za naslednjo generacijo voditeljev, veliko konkurenčno prednost. Modul Nasledstvo in razvoj pomaga odkriti in razvijati talente, ki jih podjetja potrebujejo za izboljšanje moči organizacije in doseganje poslovnih ciljev tako, da podjetjem ponuja transparentnost in možnosti načrtovanja za podporo rasti v prihodnosti. Zmanjšuje organizacijska tveganja, razvija in ohranjuje stalen dotok internih in eksternih talentov, s prilagodljivimi poročili oblikuje učinkovite nasledstvene načrte ter povečuje zavzetost zaposlenih. Na sliki 12 je prikazan karierni razvoj zaposlenega. Pregled kaže kompetence in lastnosti, katere zaposleni mora vsebovati. Kompetence so prenastavljene in se spremljajo skozi daljše časovno obdobje. Slika 12: Nasledstvo in razvoj Uvajanje Vir: (SAP SCN, 2015) Modul Uvajanje zagotavlja podjetjem dosledno in učinkovito spreminjanje novih zaposlenih v zavzete, samozavestne in produktivne zaposlene s tem, da: kadrovsko službo in novo zaposlenega na smiseln način vodi skozi korake procesa uvajanja; poveže novo zaposlene z pravimi ljudmi in ustrezno vsebino še pred začetkom njihovega dela; hitro razvija novo zaposlene in jih spreminja v produktivne člane ekipe, ki začnejo prispevati v hitrem času. 25

38 Kar naredi modul uvajanje edinstveno, je bolj strateški pristop k uvajanju. Uvajanje je ključna izhodiščna točka za integrirano upravljanje talentov, ki je pogoj za uspeh zaposlenih na vseh področjih. Namesto še enega izoliranega kadrovskega programa postane uvajanje center strategije za upravljanje talentov ter pomaga novim zaposlenim, da postanejo samozavestni in samostojni ter začnejo čimprej prispevati k doseganju korporativnih ciljev. Poleg tradicionalnih funkcionalnosti uvajanja, kot so obrazci in upravljanje opravil, ponuja tudi funkcije, ki so osredotočene na nove zaposlene. Novim zaposlenim ponudi možnost, da se virtualno srečajo in sodelujejo s svojimi vrstniki že pred prvim dnevom. Čeprav lahko vsako rešitev za upravljanje s talenti podjetja uporabljajo neodvisno od ostalih, lahko s skupno uporabo vseh rešitev dosežejo proces upravljanja talentov, kot je na primer nagrajevanje po uspešnosti in razvojni načrti, ki vključujejo možnosti za učenje. Na sliki 13 je prikazan začetni ekran, na kateremu se nahajajo kandidati, podatki o njih, seznam opravil in sestankov ter cilji, ki so bili zastavljeni za kandidate. Slika 13: Uvajanje Učenje Vir: (SAP SCN, 2015) Modul Učenje je zgrajen na LMS (ang. Learning Management System) sistemu, ki je temeljen na močnem socialnem in mobilnem sistemu. Omogoča optimiziranje razporeditev izobraževalnega proračuna in vpogled na področja, kamor naj se osredotočijo razvojna prizadevanja. Zaposlenim ponuja orodja za usmerjanje razvoja kariere ter spremljanje boljših praks. Katalog modula ponuja tečaje, ki jih lahko raziskujejo zaposleni in nadrejeni. Z uporabniško prijaznim okoljem lahko zaposleni spremljajo in organizirajo svoje aktivnosti. Nadrejeni lahko spremljajo uspešno in neuspešno opravljene tečaje zaposlenih. Slika 14 prikazuje pregled zaposlenih, ki imajo 26

39 dodeljene tečaje. Pregled prikazuje tudi datum začetka posameznega tečaja in povezave do različnih učilnic. Slika 124: Učenje Zaposlovanje Vir: (SAP SCN, 2015) Zaposlovanje je celovita rešitev za pridobivanje talentov, ki podjetjem omogoča privabitev vodilnih talentov ter pomaga, da izberejo in zaposlijo kandidate, ki se najbolj ujemajo z potrebami podjetja. Metodologija zagotavlja, da pravi kandidati izvejo za odprta delovna mesta. Poenostavitev administrativne naloge je dosežena, tako da se kadroviki lahko osredotočijo na strateške dejavnosti zaposlovanja, kot so zapolnjevanja vrzeli pri kvalifikacijah in odkrivanja prihodnjih potreb za rast. Izbirni postopek delavcev je dvosmerni postopek. Teče med organizacijo, ki izbira nove sodelavce, in kandidati za zaposlitev. Organizacije vnaprej določajo pričakovane lastnosti delavcev. V izbirnem postopku preverjajo le, ali kandidati te lastnosti posedujejo. Cilj uvajanja je, da novi delavec začne, kolikor je mogoče hitro delati s polno storilnostjo, hkrati pa da pri tem doseže osebno zadovoljstvo. Pomemben segment uvajanja predstavlja proces socializacije. Posameznik sprejema vrednote, norme, vedenjske obrazce ter prepričanja drugih. 4.6 Analitika Poslovna analitika je nabor opravil, znanj in tehnik, ki so potrebne za identifikacijo poslovnih potreb, za iskanje rešitev poslovnih težav in za identifikacijo in realizacijo poslovnih priložnosti. Organizacijam pomaga pri izvajanju njihovih poslovnih funkcij, 27

40 procesov in aktivnosti z namenom, da zmanjšajo skupne stroške, učinkoviteje izkoriščajo vire in nudijo boljšo podporo strankam. Poslovna analitika se osredotoča na identifikacijo poslovnih potreb in zahtev kot pomoč podjetjem pri doseganju strateških ciljev skozi spremembe organizacijskih zmožnosti, optimizacijo procesov in vzpostavljanje učinkovitih informacijskih sistemov Analitika delovne sile Analitika delovne sile izboljša proces odločanja, tako da organizacijam pomaga poiskati odgovore na ključna vprašanja o izzivih z delovno silo ter jim zagotavlja smernice za njihovo rešitev. Obenem pomaga tudi pri uspešnem izvajanju ciljev. Analitika delovne sile je popolnoma integrirana s SF in je preprosta za uporabo. Omogoča vpoglede in orodja, ki jih podjetje potrebuje za hitro ukrepanje. Nekatera izmed orodij so prikazana na sliki 15. Slika 15: Analitika delovne sile Načrtovanje delovne sile Vir: (Teshtarge, 2015) Načrtovanje delovne sile pomaga upravljati izpostavljenost organizacije pomembnim tveganjem, povezanih s svetovnim pomanjkanjem talentov in izzivi starajoče se delovne sile. Razumevanje in zapiranje vrzeli med trenutnim stanjem in načrtovanimi potrebnimi talenti ima velik vpliv na sposobnost organizacije za uspešno izvajanje strategije. Načrtovanje delovne sile pomaga zagotoviti, da imajo podjetja prave ljudi s pravimi znanji, ob pravem času in kontroliranih stroških, tako da lahko zdaj in v prihodnosti uspešno izvajajo strategijo. 28

41 Načrtovanje delovne sile omogoča načrtovanje in analiziranje "what-if" scenarijev, tako da lahko vodje delujejo samozavestno in imajo jasno razumevanje finančnih in operativnih posledic vseh načrtov. Primerno načrtovanje prinaša kratkoročne in dolgoročne rezultate v procesih zaposlovanja, nasledstev, učenja, razvoja, uspešnosti ter drugih pobud delovne sile. 4.7 SAP JAM SAP JAM omogoča družabno sodelovanje, kjer lahko podjetja delajo, povezujejo stranke, partnerje in sodelavce z informacijami, aplikacijami in procesi za reševanje poslovno-kritičnih problemov in dosegajo rezultate. Z dodajanjem sodelovanja v prodajo, kadrovske in druge procese lahko podjetja skrajšajo prodajne cikle, izboljšajo zavzetost strank in zaposlenih ter zmanjšajo stroške usposabljanja. Na sliki 16 je prikazan zaslon SAP JAM rešitve, ki nam daje pregled opravil, sporočil, sestankov in nalog. Slika 16: SAP JAM 4.8 Mobilna aplikacija Vir: (SAP SCN, 2015) Mobilna aplikacija je rešitev, ki ponuja pregled obvestil, spored sestankov, izvajanje SAP JAM aktivnosti ter pregled in ureditev pomembnih aktivnosti. Mobilna aplikacija omogoča vodilnem kadru pregled najpomembnejših kritičnih sprememb, obenem zagotavlja tudi povezanost in sodelovanje. 4.9 SAP-ova strategija v okvirju Success Factorsa SAP-ove on-permise rešitve bodo še vedno na razpolago uporabnikom in bodo, ko bo to primerno, ponujene novim strankam namesto oblačnih rešitvah. Za jedro človeških 29

42 virov, analitiku delovne sile in mobilne aplikacije, bo SAP ponujal SuccessFactors oblačno rešitev kot tudi standardno SAP on-premise rešitev. Podjetje SAP se je odločilo prodajati in podpirati standardno SAP on-premise rešitev najmanj do leta 2025, ne planirajo pa je dodatno razvijati. SAP ima raznoliko oblačno strategijo, ki se nanaša na upravljanje človeških virov, marketing, prodajo in javna naročila. SuccessFactors rešitev je podprta s SAP HANA oblačno platformo za razvoj in integracijo aplikacij. Slika 17: SAP on-premise in oblačne rešitve Vir: (Ntdata solution, 2015) Iz slike 17 je razvidno, katere funkcionalnosti podpira SAP oblačna rešitev SuccessFactors v primerjavi s SAP on-premise ERP HCM rešitvijo. SuccessFactors poleg modulov, ki so zajeti v ERP HCM rešitvi, zajema tudi funkcionalnosti za upravljanje s talenti in planiranjem delovne sile. Razdrobljen SAP ERP sistem je mogoče zamenjati z modularnimi SuccessFactors rešitvami. Strategija SAP HCM je vedno bolj usmerjena v svetovno uveljavljene integrirane sisteme, ki na podlagi oblačnih tehnologij omogočajo prehod na poslovanje v oblaku in s tem spreminjanje poslovnih modelov z namenom ohranjanja konkurenčnosti. Kombinacija tradicionalnih in oblačnih rešitev omogoča stabilnost sistemov in postopno uvajanje novosti v istem sistemu brez potrebe po njegovi zamenjavi. Dejstvo je, da tradicionalni pristopi k upravljanju informacijske podpore z vidika vodstva podjetij pogosto niso uspešni zaradi visokih začetnih investicij, previsokega TCO-ja (ang. total cost of ownership) in prenizkega ROI (ang. return on investment). SuccessFactors predstavlja nove načine uporabe informacijske tehnologije za področje upravljanja človeških virov, ki podjetjem omogoča takojšno uporabo brez začetnih investicij ter ob nižjih stroških upravljanja. Pri tem se do aplikacij in storitev dostopa preko spleta, zanj pa potrebujete le internetni dostop. 30