Predstavitev teksta v računalniku

Transcription

1 Predstavitev teksta v računalniku

2 Za tekst, ki ga vidimo na zaslonu računalnika, sta potrebna dva koraka 1. Najprej je potrebno določiti, kako so črke in še nekateri drugi ne-numerični znaki predstavljeni v digitalni obliki 2. kako bodo vizualno predstavljeni na zaslonu

3 Vizualni aspekt teksta vključuje precizno obliko znakov pravilne presledke med znaki razporeditev besed znotraj vrstice Z naštetimi pravili se ukvarja tipografija

4 Tako sta vsebini naslednjih dveh stavkov povsem enaki, vizualni podobi pa različni Potem so se zleknili na sonce in so bili imenitne volje. Potem so se zleknili na sonce in so bili imenitne volje. Ločiti moramo torej med abstraktno in grafično predstavitvijo črk

5 Grafično predstavitev abstraktnih znakov določajo pisave (angl. fonts) in jih tu ne bomo posebej obravnavali Abstraktna predstavitev znakov je abeceda Abeceda ločuje med velikimi in malimi črkami, poleg črk so pomembna tudi ločila, cifre, matematični simboli in drugi znaki, kot so npr. $, #, kontrolnimi znaki

6 Za predstavitev abstraktnih znakov v računalniku moramo določiti preslikavo = kodirno tabelo, ki znakom iz abecede priredi različne vzorce bitov npr. črki A priredimo Nabor znakov abeceda (angl. character set), ki jo kodira preslikava, bo različna za različne jezike Dolžina binarnih mest, ki jih namenimo za preslikavo oz. kodiranje znakov, določa število različnih znakov, ki jih lahko s kodiranjem predstavimo Z n binarnimi mesti lahko zapišemo 2 n različnih znakov

7 Primer: n=3, 2 n =

8 Pogosta potreba po prenosu in izmenjavi podatkov je vodila do standardnih načinov kodiranja teksta Do leta 1964 se je večinoma uporabljala 6-bitna abeceda z imenom BCD. Ta je omogočala 26 črk (samo velike) angleške abecede 10 cifer in 28 posebnih znakov To se je kmalu izkazalo za premalo

9 Leta 1970 je nastal ASCII (angl. american standard code for information interchange) standard Uporablja 7 bitov, kar da 128 različnih znakov, osmi bit (manjkajoči bit do enega bajta) se uporablja kot paritetni bit za kontrolo napak, ki bi se lahko zgodile pri prenosu ASCII vsebuje le 95 vidnih znakov (vključujoč tudi presledek). Vrednosti od 0 do 31 in 127 so kontrolni znaki, ki so namenjeni za računalniške komunikacije in za krmiljene vhodno-izhodnih naprav Angleščina je bila eden izmed redkih jezikov, ki mu je nabor znakov ASCII povsem ustrezal

10 Leta 1972 je nastal standard ISO 646, ki je definiral več variacij naborov znakov, prirejenih za nekatere jezike Z razvojem računalništva je postal prenos podatkov bolj zanesljiv, razvile so se boljše metode za preverjanje napak To je omogočilo, da lahko vseh 8 bitov enega bajta izkoristimo za kodiranje znakov

11 Tako je nastal 8-bitni standard ISO 8859 Spodnja polovica vseh kodirnih tabel ISO 8859 je enaka standardu ASCII oz. ISO 646-US Druga polovica kodirnih tabel ISO 8859 je prirejena različnim jezikom ISO (tudi ISO Latin1), pokriva jezike zahodne Evrope ISO (tudi ISO Latin2), pokriva jezike vzhodne Evrope za cirilico, je namenjen ISO , za moderno grščino ISO za hebrejščino ISO

12 Poleg ASCII/8859 se je uporabljal tudi osem bitna abeceda EBCDIC Predvsem firma IBM na svojih velikih računalnikih

13 Standard ISO 8859 ni dosegel univerzalnosti 1. Zaradi majhnega števila bitov ne more kodirati pisav, z velikim številom ideografskih znakov, ki jih uporabljajo v vzhodnoazijskih državah (Kitajska, Japonska, Koreja) 2. Standard tudi ne omogoča sočasne uporabe več tabel ISO 8859-x

14 Rešitev problema je v večjem številu bitov, namenjenih kodiranju 16-bitna koda lahko kodira znakov ali 256 različnih 8-bitnih kodirnih tabel Standard UNICODE (angl. unique, universale and uniform character encoding) uporablja 16-bitno kodiranje

15 Enako obravnava alfanumerične znake, in ideografske znake znotraj istega teksta uporabimo v poljubni kombinaciji, tvorimo jih z enako lahkoto Poleg 16-bitne kode definira tudi UTF-8, ki je namenjena enostavni uporabi z obstoječim ASCII sistemom

16 Nekateri znaki, predstavljeni v kodah ASCII/ in UNICODE

17 UNICODE verzija 3.0 je skladna z ISO/IEC bitna shema kodiranja UNICODE in ISO/IEC definirata tudi UTF-16, ki omogoča milijon dodatnih znakov dovolj za vse poznane oblike pisav, vključujoč vse historične pisave sveta

18 MS-Windows kodirne tabele Windows-1252 Modre točke označujejo nevidne znake

19

20

21

22