ORGANIZIRANJE PRENOSA PODATKOV O EVIDENTIRANJU DELOVNEGA ASA ZA SISTEM KRMAR

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacijska informatika ORGANIZIRANJE PRENOSA PODATKOV O EVIDENTIRANJU DELOVNEGA ASA ZA SISTEM KRMAR Mentor: red. prof. dr. Vladislav Rajkovi Kandidatka: Simona Kološa Kranj, november, 2005

2 ZAHVALA Zahvala je namenjena predvsem mentorju, prof. dr. Vladislavu Rajkoviu, za pomo pri vsebini in oblikovanju mojega diplomskega dela, ter vsem, ki so mi kakorkoli pomagali s svojimi idejami in napotki do izvedbe dejansko uporabne programske rešitve. Simona Kološa: Organiziranje prenosa podatkov o evidentiranju delovnega asa za sistem Krmar Stran 2 od 66

3 POVZETEK Diplomsko delo predstavlja programsko rešitev za organiziranje avtomatinega prenosa podatkov o evidentiranju delovnega asa za sistem Krmar. Do sedaj, so se vsi evidenni podatki rono prepisovali v podatke za obraun osebnih dohodkov. Prikazane so možnosti povezav in izmenjave podatkov med sistemom Krmar in razlinimi sistemi za evidentiranje delovnega asa. Programska rešitev je narejena s programom SEO, ki je rezultat lastnega razvoja v podjetju Perftech, d.o.o., Bled, in vkljuena v modul Plae sistema Krmar. Kljune besede: integriran informacijski sistem Krmar, organiziranje prenosa podatkov, baza podatkov ABSTRACT In the thesis we have studied the exchange of data between different types of applications. We have implemented software for exchanging data between ERP (Enterprise Resource Planning) software Krmar and software for time recording and access control. We have introduced the solution for automatic transfer of data between these systems. Until now, everything had to be retyped manually. Our small application was made in programming environment SEO, which has been developed in company Perftech d.o.o. from Bled. SEO environment is based on C++ platform. Application transfers data into the module Payroll system of Krmar. Keywords: integrated information system Krmar, data transfer organization, database Simona Kološa: Organiziranje prenosa podatkov o evidentiranju delovnega asa za sistem Krmar Stran 3 od 66

4 KAZALO 1. UVOD 2. PODATKI 2.1. Baza podatkov in njen pomen 2.2. Podatki (kompleksnost, obdelava, dostop, varovanje) 3. MODEL PODATKOV 3.1. Znailnosti relacijske podatkovne baze 3.2. Povezave-razmerja (1 proti 1, 1 proti ve, ve proti ve) 3.3. Opis entitetnih tipov in njihovih atributov 4. SQL RELACIJSKI POVPRAŠEVALNI JEZIK 4.1. Podatki (nalaganje, brisanje, popravljanje, izbiranje, združevanje) 5. ORODJA ZA IZDELAVO PROGRAMSKIH REŠITEV 5.1. Se32 programski paket 5.2. Izdelava programskih modulov (BDF, SAM script, FRM) 5.3. Delovno okolje-površina Brkljalnik BDF Datoteka za opis obrazca FRM Izdelava programskega menija-mnu DIALOG EDITOR za izdelavo vnosne maske Crystal Reports Professional dbase III/IV datoteka kot pregledovalnik za izdelavo izpisov in kot zaasna tabela 6. UPORABA INTEGRIRANEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA KRMAR 6.1. Kratek opis 6.2. Aplikacije in lastnosti 6.3. Potek dela 6.4. Postopek izdelave aplikacije (programirni postopek) 6.5. Zgradba informacijskega sistema 6.6. Dostop do modulov s strani uporabnikov 6.7. Splošno o uporabi aplikacij (vpisovanje, iskanje, popravljanje zapisov) 6.8. Uporaba aplikacije Evidentiranje delovnega asa 7. VKLJUITEV APLIKACIJE EVIDENTIRANJE DELOVNEGA ASA V MODUL PLAE 8. ORGANIZIRANJE PRENOSA PODATKOV O EVIDENTIRANJU DELOVNEGA ASA 9. VAROVANJE PODATKOV Simona Kološa: Organiziranje prenosa podatkov o evidentiranju delovnega asa za sistem Krmar Stran 4 od 66

5 10. ZAKLJUEK 11. LITERATURA 12. KAZALO SLIK 13. PRILOGE Programska koda, izpisi Simona Kološa: Organiziranje prenosa podatkov o evidentiranju delovnega asa za sistem Krmar Stran 5 od 66

6 1. UVOD Evidentiranje delovnega asa je prisotno veinoma že v vseh delovnih organizacijah. Razlika je predvsem v nainu izvajanja evidence (rono, kartica, fingerscan, ipd). Zaželeno je, da obstaja povezava med sistemom za evidentiranje delovnega asa in ostalimi deli informacijskega sistema (proizvodnja, plae, ipd). Z uvedbo takšne povezave, bi se izognili ronemu prepisovanju vseh evidennih podatkov o delovnem asu v obraun osebnih dohodkov. Namen je, z metodo prototipne izgradnje modela z integracijo v sistem Krmar, obvladati prenos podatkov iz razlinih sistemov o evidenci delovnega asa v IIS Krmar (Integralni informacijski sistem ang. ERP Enterprise Resource Planning). Rezultat prototipne izgradnje pa je model, ki je sestavni del sistema Krmar in rešuje probleme glede prenosa podatkov o evidentiranju delovnega asa. Simona Kološa: Organiziranje prenosa podatkov o evidentiranju delovnega asa za sistem Krmar Stran 6 od 66

7 2. PODATKI 2.1. Baza podatkov in njen pomen Baza podatkov: Je model okolja, ki služi kot osnova za sprejemanje odloitev in izvajanje akcij Je zbirka med seboj pomensko povezanih podatkov, ki služijo razlinim potrebam neke organizacije in so shranjeni brez nepotrebnega podvajanja. Je skupina povezanih datotek, ki so organizirane in shranjene kot sestavni del raunalniško podprtega informacijskega sistema organizacije. Baza podatkov mora zagotavljati neodvisnost podatkov od programov, kar pomeni, da lahko podatke, ki jih baza podatkov vsebuje, spreminjamo, prestrukturiramo, brez poseganja v posamezne programe in da spreminjanje programov ne zahteva spreminjanja strukture podatkov. Z bazami podatkov je povezana tudi kratica DBMS (ang. DataBase Management System), ki predstavlja zbirko programov za upravljanje z bazami podatkov. Ti programi omogoajo oblikovanje podatkov, izvajanje operacij s podatki, kot so branje, pisanje, spreminjanje, brisanje in iskanje ter nadzor uinkovitosti izvajanja teh operacij. Baza podatkov mora biti osnovana tako, da: Omogoa hiter dostop do podatkov Vsebuje tone podatke brez preobilja podatkov oziroma odvenih podvajanj Omogoa uinkovito delo Je prilagodljiva Zagotavlja varnost Baze podatkov torej omogoajo organizacijo, hranjenje in varovanje podatkov organizacij za njihovo im bolj uinkovito uporabo Podatki (kompleksnost, obdelava, dostop, varovanje) Slovar podatkov Kot osnova za zasnovo baze podatkov služi slovar podatkov, iz katerega so razvidne vse osnovne karakteristike podatkov, ki nastopajo v okviru obravnavanega sistema (ime, vsebina, tip, velikost, uporaba, zašita, povezave, ipd). Slovar je rezultat analize informacijskega sistema in pripomore k enoviti predstavitvi podatkov v sistemu, onemogoa podvajanje podatkov ter zagotavlja njihovo konsistentno uporabo. Simona Kološa: Organiziranje prenosa podatkov o evidentiranju delovnega asa za sistem Krmar Stran 7 od 66

8 Slika 1: Slovar podatkov Kompleksnost podatkov Kompleksnost podatkov nartovanega sistema se odraža skozi število tipov entitet, ki nastopajo v okviru obravnavanega sistema, število atributov in število povezav med tipi entitet. Tovrstne znailnosti podatkov so predstavljene s podatkovnim modelom. Dostop do podatkov V splošnem je potrebno podatke združiti v enovito bazo in jih organizirati tako, da je možen dostop do katerih koli podatkov, ki jih uporabljajo posamezne aplikacije in so potrebni za reševanje posameznih problemov. Dostop do podatkov je lahko: Neposredni dostop do vseh operativnih podatkov, ki jih pogosto uporabljamo, in je do njih potreben hiter dostop Sekvenni oziroma zaporedni dostop, ki je primeren za mnoge predvsem v naprej predvidene periodine obdelave (arhivske podatke) Indeksni dostop, ki tudi omogoa nakljuni dostop, podobno kot direktna metoda, lokacijo podatkov pa omogoa indeks, ki predstavlja posebno tabelo Oblikovanje in uporabo takšnih baz podatkov v okviru doloenih omejitev omogoajo sistemi za upravljanje podatkovnih baz (DBMS - ang. DataBase Management Systems). DBMS je povezana množica programov, ki omogoajo oblikovanje podatkovne baze in delo z njo, omogoa hiter dostop do podatkov, vejo tonost podatkov, uinkovito delo s podatki, prilagajanje podatkovnih baz spremembam v organizaciji in okolju, vejo varnost in onemogoa odveno podvajanje podatkov. Microsoft SQL podatkovni strežnik Podatki SQL podatkovne baze se fizino nahajajo v datotekah na trdem pomnilniku mrežnega strežnika. Do teh podatkov lahko dostopamo na dva naina Preko SQL strežnika Preko ODBC ukazov Simona Kološa: Organiziranje prenosa podatkov o evidentiranju delovnega asa za sistem Krmar Stran 8 od 66

9 Pri upravljanju podatkovne baze velja princip odjemalec strežnik. Odjemalec zahteva doloene akcije nad podatki (zahteve so napisane v SQL jeziku za upravljanje relacijskih podatkovnih baz), strežnik te zahteve sprejme, izvede potrebne operacije in vrne rezultat. Rezultat, ki ga strežnik vrne je lahko: Niz podatkov za primer zahtevane selekcije, poizvedbe Obvestilo o konani operaciji za primer popravljanja ali dodajanja podatkov v bazi Obvestilo o napaki Za delo z bazo podatkov je potrebna prijava na bazo. Strežnik ob prijavi prepozna uporabnika in mu dovoli delo s podatki v skladu z vsemi doloenimi pravicami. Dostop do podatkovnega strežnika je možen preko ODBC (ang. Open DataBase Connectivity) gonilnika, z uporabniškim imenom in geslom, kar predstavlja zašito posamezne baze preko strežnika. ODBC gonilnik se nam ob prvem zagonu PTAL-a na strežniku avtomatsko nastavi, lahko pa ga nastavimo tudi rono in sicer preko nadzorne ploše. Nastavitev dostopa do baze na strani odjemalca: Meni Start / Nastavitve / Nadzorna ploša / Skrbniška orodja / Viri podatkov (ODBC) Na zavihku User DSN kliknemo gumb ADD, izberemo SQL Server in kliknemo gumb Dokonaj V obrazec vpišemo Ime baze, Opis baze, izberemo sql Server in kliknemo gumb Naprej Slika 2: Opis baze Simona Kološa: Organiziranje prenosa podatkov o evidentiranju delovnega asa za sistem Krmar Stran 9 od 66

10 Vnesemo uporabniško ime in geslo, za Windows NT pa uporabniško ime in geslo lahko privzamemo iz prijave v sistem Izberemo bazo iz sql serverja Slika 3: Izbor baze iz sql serverja Nastavimo jezik za prikaz sistemskih sporoil Na koncu kliknemo še gumb Test Simona Kološa: Organiziranje prenosa podatkov o evidentiranju delovnega asa za sistem Krmar Stran 10 od 66

11 Slika 4: Test novo kreirane baze Prijava na strežnik Ob zaetku dela, ko poženemo doloen program, se moramo najprej prijaviti v bazo podatkov. Slika 5: Prijava na bazo podatkov Perftech Simona Kološa: Organiziranje prenosa podatkov o evidentiranju delovnega asa za sistem Krmar Stran 11 od 66

12 Vnos podatkov za prijavo: Podatkovne baze izberemo podatkovno bazo na katero se želimo prijaviti Ime vpišemo ime uporabnika (vsak uporabnik ima svoje ime) Geslo vpišemo geslo uporabnika (vsak uporabnik ima svoje geslo), ob vnosu se nam namesto vpisanih rk in številk zaradi varnosti izpišejo zvezdice Baza baza podatkov oziroma ime slovarja podatkov Varovanje podatkov Podatki kot osnovni vir organizacije morajo biti ustrezno varovani in zašiteni, saj se z vedno hitrejšim razvojem informacijske tehnologije tudi vedno bolj poveuje možnost in število zlorab. Varnost podatkovnih baz temelji na sistemu prepreevanja nepooblašenih pristopov s pristopnimi gesli. Obdelava podatkov Osnovne aktivnosti pri izvajanju obdelav podatkov so vnašanje, spreminjanje, brisanje in pregledovanje podatkov. Zaradi možnosti istoasnega dostopa do istih podatkov, je pomembna tudi zašita teh podatkov, na primer zaklepanje zapisov. Organizacija obdelave podatkov pa seveda tudi odloilno vpliva na ažurnost podatkov. Loimo dve vrsti organizacije podatkov. Prva je paketna obdelava, pri kateri se spremembe obdelajo v doloenih intervalih, druga pa je interaktivna obdelava, pri kateri se spremembe obdelajo sproti. Simona Kološa: Organiziranje prenosa podatkov o evidentiranju delovnega asa za sistem Krmar Stran 12 od 66

13 3. MODEL PODATKOV Razvoj informacijskega sistema se zane z izgradnjo ustreznega modela podatkov, kar je tudi bistveni del tega razvoja. Podatkovni model je torej strukturni in opisni mehanizem, s pomojo katerega specificiramo zunanje, konceptualno in notranjo shemo podatkovne baze. Obsegajo podatkovno strukturo, operacije nad podatkovno strukturo in integritetne omejitve. Gre za prikaz dejavnosti z vidika podatkov, ki je neodvisen od kasnejše podrobne zasnove in naina obdelave baze podatkov. Loimo: Logine podatkovne modele (uporaba na zunanjem in konceptualnem nivoju), ki se delijo na površinske (ti so zapisno orientirani, mednje pa štejemo relacijski, mrežni in hierarhini podatkovni model) in globinske podatkovne modele Fizine podatkovne modele (uporaba na notranjem nivoju) 3.1. Znailnosti relacijske podatkovne baze Relacijska podatkovna baza je zbirka podatkov, ki so lahko iz razlinih virov in med seboj povezani. Uporablja se za predstavitev podatkovne baze na konceptualnem in zunanjem nivoju, temelji na relacijah, ki so preproste dvodimenzionalne tabele. Vrstice teh tabel predstavljajo posamezne zapise, stolpci pa posamezna polja v zapisih. Vsak zapis v tabeli vsebuje informacijo o doloenem predmetu ali pojmu, o katerem zbiramo podatke. Posamezne tabele so med seboj povezane z relacijami, ki prikazujejo odnose med zapisi v tabelah (1 proti1, 1 proti mnogo, mnogo proti mnogo). Tabela je doloena z enim samim primarnim kljuem, v primeru dveh primarnih kljuev, je eden kot odveni - redundantni podatek. Primarni klju je lahko enostaven, ki obsega le eno polje tabele, lahko pa je sestavljen in obsega ve polj tabele, vendar pa se lahko vsaka kombinacija ponovi le enkrat. Obstajajo tudi sekundarni kljui, za relacije z zapisi drugih tabel (sekundarni klju v eni tabeli je primarni klju v neki drugi tabeli). Ob nepravilnih definicijah tabel, se lahko pojavijo anomalije, nepotrebno podvajanje podatkov, emur pa se lahko izognemo z normalizacijo. Normalizacija pomeni, da morajo biti relacije sestavljene tako, da se pri vpisovanju, brisanju in ažuriranju podatkov anomalije ne pojavijo, to pa pomeni tudi varevanje s prostorom in resoursi raunalnika. Relacijski modeli so zaradi relativno enostavne uporabe namenjeni tudi konnim uporabnikom Povezave-razmerja (1 proti 1, 1 proti ve, ve proti ve) Povezave med entitetami izražamo z možnim številom zapisov ene entitete za vsak zapis druge entitete. Te povezave pa so lahko tudi obvezne (število zapisov povezane entitete ne more biti ni ampak ena ali ve) oziroma neobvezne (število povezanih entitet je lahko tudi ni). Simona Kološa: Organiziranje prenosa podatkov o evidentiranju delovnega asa za sistem Krmar Stran 13 od 66

14 Primeri razmerij in obveznosti povezav: Razmerje 1 proti 1: Povezava 1 proti 1 pomeni da vsakemu zapisu entitete A pripada natanko en zapis entitete B in da vsakemu zapisu entitete B pripada natanko en zapis entitete A. A B Razmerje 1 proti mnogo: Povezava 1 proti mnogo pomeni, da vsakemu zapisu entitete A pripada ve zapisov entitete B, vsakemu zapisu entitete B pa pripada le en zapis entitete A. A B Razmerje mnogo proti mnogo: Povezava mnogo proti mnogo pomeni, da vsakemu zapisu entitete A pripada ve zapisov entitete B, in ravno tako vsakemu zapisu entitete B pripada ve zapisov entitete A. A B 3.3. Opis entitetnih tipov in njihovih atributov Entiteta je nek pojem, subjekt ali objekt, o katerem zbiramo podatke in je pomemben za delovanje poslovnega sistema. Entitete opisujemo s pomojo zanje znailnih lastnosti. Atribut je opisna lastnost entitete, je podatek, ki ga z vidika vsebine oziroma uporabnika ni smiselno ali možno razlenjevati na manjše dele. Simona Kološa: Organiziranje prenosa podatkov o evidentiranju delovnega asa za sistem Krmar Stran 14 od 66

15 4. SQL RELACIJSKI POVPRAŠEVALNI JEZIK Z razvojem relacijskih skladiš podatkov, se je razvilo ve razliic jezika SQL, osnovo vsem razliicam pa predstavlja standard ANSI SQL 92. Z relacijo (tabelo zapisov) izvajamo tri osnovne operacije: Izbor zapisov izloimo vse zapise oziroma vrstice v tabeli, ki ne ustrezajo doloenim kriterijem Izbor polj izloimo vsa polja oziroma stolpce v tabeli, ki ne ustrezajo doloenim kriterijem Združevanje tvorimo novo relacijo s kombinacijo dveh drugih, kar izvedemo tako, da doloimo eno ali ve polj, ki so obema relacijama skupna, nato pa izberemo tiste zapise iz obeh relacij, ki imajo iste vrednosti v teh poljih Select (atributi rezultata) From (ime izvorov - relacij) Where (navedba pogojev, ki jih mora izpolnjevati vsaka vrstica rezultata) Order by (nain ureditve sortiranja vrstic v rezultatu) Group by (za skupinske lastnosti) Rezultat takšnega stavka je vedno v obliki tabele. Stolpci tabele predstavljajo atribute, vrstice tabele pa predstavljajo informacije o entiteti relacije. SQL omogoa pri izboru tudi uporabo naslednjih funkcij AVG povprena vrednost MAX najveja vrednost MIN najmanjša vrednost SUM vsota doloenih vrednosti COUNT število nastopajoih vrstic UNION ALL združuje dva select stavka NOT EXSISTS ali NOT IN ne vsebujejo doloenih vrednosti IN selekcija vrstic, ki vsebuje doloene vrednosti DISTINCT odstrani duplikatne vrednosti v rezultatu HAVING pogoj za skupino 4.1. Podatki (nalaganje, brisanje, popravljanje, izbiranje, združevanje) Nalaganje podatkov Podatke lahko naložimo v bazo tako, da jih najprej pripravimo v dbaseiii obliki in jih uvozimo v tabelo. Primer: Insert Into TransposeId( Treatment, TableName, ForeignID, KrmarID, @PrenVPolje); Brisanje podatkov Z naslednjim ukazom brišemo vse zapise za delavca s šifro 1. Simona Kološa: Organiziranje prenosa podatkov o evidentiranju delovnega asa za sistem Krmar Stran 15 od 66

16 Primer: Delete From TransposeId Where KrmarID = '1'; Popravljanje podatkov Z naslednjim ukazom popravimo vse zapise za delavca s šifro 1 v tabeli VrsteIzplacil. Primer: Update TransposeId Set ForeignID = 'X' Where KrmarID = '1' And TableName = 'VrsteIzplacil'; Izbiranje podatkov Z naslednjim ukazom dobimo vse podatke za Vrste izplail pri postopku Spica. Select * From TransposeID Where Treatment = 'Spica' and TableName = 'VrsteIzplacil' Slika 6: Rezultat izbiranja podatkov Združevanje podatkov Z naslednjim ukazom dobimo podatke o urah za izbrane delavce Select Max(DeSifra), Max(rtrim(DePriimek)) + ' ' + Max(rtrim(DeIme)), Sum(EdStUr), Max(EdStUrDejanske) from Delavci, EvidencaDelaSM where DeSifra = EdSifDe and DeSifra IN (27,244,5197) group by DeSifra Slika 7: Rezultat združevanja podatkov Simona Kološa: Organiziranje prenosa podatkov o evidentiranju delovnega asa za sistem Krmar Stran 16 od 66

17 5. ORODJA ZA IZDELAVO PROGRAMSKIH REŠITEV 5.1. Se32 programski paket Programski paket je nastal z razvojem knjižnic funkcij v programskem jeziku C++ zaradi potreb pri delu (razvoj in izdelava integralnega informacijskega sistema za spremljanje proizvodnje z uporabo podatkovne baze na osnovi poizvedovalnega jezika SQL) v podjetju Preftech, d.o.o., Bled - za interno uporabo. Prva generacija knjižnic, ki so uporabljene pri izdelavi uporabniškega programa s programskim paketom Borland C++, je logina osnova programskega paketa SAM (etrta generacija). Druga generacija je prinesla izgradnjo prvih lastnih orodij. Tretja generacija je prinesla popolno prenovo knjižnic, nove interpreterske jezike za izdelavo razlinih grafinih uporabniških vmesnikov (poljubno oblikovane vnosne maske, vezane tudi na polja v bazi podatkov, tabelarini pregledovalnik podatkov v bazi) in za izdelavo obdelav in integracijo prenovljenih orodij z novimi orodji (uporaba dbase datotek, Crystal Reports, High Edit) v skupno programsko okolje. Obenem se je programsko okolje navzven zaelo uporabljati kot programska platforma, pri kateri se dostop do posameznih orodij uravnava z nazivom malega zagonskega programka. etrta generacija je prinesla možnost dostopa do podatkovnih baz preko sistema ODBC, integracijo interpreterskih jezikov v interpreterski jezik SAM in razširitev knjižnic funkcij z novimi objekti, ki se uporabljajo pri izgradnji uporabniških vmesnikov in programskih obdelav. Zaradi razloevanja generacij, se je spremenilo ime programskega paketa v SEO. Program je namenjen delu z bazami podatkov in izdelavi programskih modulov, ki jih kasneje uporabimo v aplikacijah. Programski paket SEO sestavljajo naslednja orodja: Osnovno orodje v paketu je urejevalnik teksta, v katerem so napisane programske vrstice v programskem jeziku SAM, ki je uporaben za izdelavo vseh programskih delov, tako za opredelitev uporabniških oken, za obdelavo podatkov kot za pripravo podatkov za pregledovanje na ekranu in izpisovanje. Orodje za izvajanje programskih delov Orodje za izdelovanje / generiranje vnosne maske Orodje za generiranje sql ukazov Orodje za pregledovanje strukture in vsebine podatkovne baze Orodje za urejanje besedil (vzpostavitev in upravljanje baze podatkov, generiranje in pisanje programskih delov, pripravo podatkov za izpise), Orodje za pregledovanje in tiskanje izpisov 5.2. Izdelava programskih modulov (BDF, SAM script, FRM) BDF pregledovalnik tabel, v obliki tabele ali dialognega okna, namenjen dodajanju, brisanju, popravljanju zapisov v tabelah SAM script namenjen za razne obdelave (veinoma za izdelavo izpisov, generiranje podatkov, uvoz podatkov iz DBF in TXT datotek) FRM namenjen programiranju poljubnih dialognih oken MNU namenjen izdelavi menijev, ki povezujejo programske dele v celoto Simona Kološa: Organiziranje prenosa podatkov o evidentiranju delovnega asa za sistem Krmar Stran 17 od 66

18 Navedeni programski deli se poganjajo razlino, glede na vrsto datoteke, ki jo poženemo z desnim klikom miške in izberemo ustrezen ukaz. Fast run namenjen delu z SQL ukazi Table run datoteka.bdf za prikaz tabele Form run datoteka.bdf za prikaz vnosne maske in datoteka.frm Sam run datoteka.sam Preview menu program.mnu Slika 8: Prikaz ukazov za zagon programskih delov 5.3. Delovno okolje površina Sistemski del: Modul in verzija, Standardni meniji, Standardna orodja Uporabniški del: Operacije modula, Obrazec za vnos podatkov Slika 9: Prikaz uporabnikovega delovnega okolja Simona Kološa: Organiziranje prenosa podatkov o evidentiranju delovnega asa za sistem Krmar Stran 18 od 66

19 Brkljalnik BDF Datoteka tipa BDF ima strukturo datoteke INI (Windows inicializacijska datoteka). Pri kreiranju BDF datotek veljajo splošna doloila za datoteke tipa INI. Brkljalnik uporabljamo za enostavno kreiranje vnosov in popravljanje podatkov ter brisanje zapisov iz tabele. Nadalje se uporablja za enostavno povezavo med tabelami. Tabelarini pregledovalnik omogoa pregledovanje in urejanje podatkov v preglednici. Vendar pa mora biti za vsako tabelo iz baze narejen loen tabelarini pregledovalnik, saj je možno podatke pregledovati iz ve tabel hkrati, kar pa lahko privede do tega, da se ob brisanju podatka iz neke tabele s povezavo na šifrant, briše podatek tudi iz šifranta. Vnosna maska omogoa vpisovanje podatkov v obliki, ko ima uporabnuik dober pregled nad posameznimi podatki, njihovim pomenom in njihovimi povezavami v bazi podatkov. Urejanje podatkov se navezuje na tabele iz podatkovne baze, tako da ima vsaka loeno vnosno masko. Ker pa vnašanje podatkov samo po sebi vasih ni pregledno, posebno e nekaj naštevamo in navezujemo na eno šifro podatka, pri tem ne vidimo podatkov, ki so že bili vpisani, in jih lahko ponovno dodajamo v tabelo, kar pa ni niti zaželjeno niti dovoljeno. V takem primeru je bolje vpisovati podatke v posebni vnosni maski, ki pri posameznem podatku v šifrantu omogoa naštevanje navezujoih se podatkov v preglednici. Programsko okolje je prirejeno tako, da sta tabelarini pregledovalnik in vnosna maska za tabelo iz baze podatkov združena v eni datoteki. Oblika prikaza podatkov je doloena z nastavitvami pri klicu uporabniškega okna. Urejevalnik teksta ima dodana orodja za olajšanje dela. Eno od njih je pripomoek za graditev besedil iz tabel baze podatkov. V njem izberemo tabelo, za katero želimo narediti tabelarini pregledovalnik in vnosno masko, in polja, ki se prikazujejo. Nato se s klikom na tipko "Brkljalnik" vstavi v urejevalnik teksta besedilo, ki predstavlja tabelarini pregledovalnik in vnosno masko. Vsakega zase lahko z ustrezno akcijo prevedemo in zaženemo v generirani obliki, kjer so vsi napisi enaki imenom tabele in polj iz baze podatkov. Za preglednost pri delu nazive oken in stolpcev tabelarinega pregledovalnika spremenimo v uporabniku primerno obliko. Izgled programske kode datoteke BDF: [Tables] 1=Mesec [Mesec] Caption=file://Bdf.Res#Month Select=Select * From Mesec CanDel=return 1; CanUpd=return 1; CanAdd=return 1; PreAdd=~ MsSifra = 0; ~ PostAdd=~ MsNaziv = ""; Simona Kološa: Organiziranje prenosa podatkov o evidentiranju delovnega asa za sistem Krmar Stran 19 od 66

20 MsVeza = ""; ~ OnHelp=this.HHelp(0, "Place30.chm", 3, ); return 1; [Mesec-NameOper] Hide=1 Default=return CurName(); [Mesec-Datum] Hide=1 Default=return CurDate(); [Mesec-MsSifra] Caption=file://Bdf.Res#ID Sort=1 Valid=return MsSifra; DlgId=120 [Mesec-MsNaziv] Caption=file://Bdf.Res#Title Sort=1 Upper=1 Valid=return MsNaziv!= ""; DlgId=130 [Mesec-MsVeza] Caption=file://Bdf.Res#Link DlgId=140 [Mesec-dialog] 1=~ Mesec_DLG DIALOG 0, 0, 300, 49 STYLE WS_CHILD WS_VISIBLE WS_BORDER FONT 8, "MS Sans Serif" CONTROL "file://bdf.res#i#d", 7120, "STATIC", SS_LEFT WS_CHILD WS_VISIBLE WS_GROUP, 4, 6, 64, 8 CONTROL "", 120, "EDIT", ES_LEFT ES_AUTOHSCROLL WS_CHILD WS_VISIBLE WS_BORDER WS_TABSTOP, 77, 4, 72, 12 CONTROL "file://bdf.res##title", 7130, "STATIC", SS_LEFT WS_CHILD WS_VISIBLE WS_GROUP, 4, 20, 64, 8 CONTROL "", 130, "EDIT", ES_LEFT ES_AUTOHSCROLL WS_CHILD WS_VISIBLE WS_BORDER WS_TABSTOP, 77, 18, 218, 12 CONTROL "file://place30.res##linkforkg", 7140, "STATIC", SS_LEFT WS_CHILD WS_VISIBLE WS_GROUP, 4, 34, 64, 8 CONTROL "", 140, "EDIT", ES_LEFT ES_AUTOHSCROLL WS_CHILD WS_VISIBLE WS_BORDER WS_TABSTOP, 77, 32, 72, 12 ~ Simona Kološa: Organiziranje prenosa podatkov o evidentiranju delovnega asa za sistem Krmar Stran 20 od 66

21 Slika 10: Izgled obrazca BDF za vnos podatkov Slika 11: Izgled tabele BDF za vnos podatkov Datoteka za opis obrazca FRM Datoteke tipa FRM ima tako kot datoteka tipa BDF strukturo INI (Windows inicializacijska datoteka). Obrazci so uporabni za poljubno komunikacijo med programom in uporabnikom Izdelava programskega MNU-ja V datoteki tipa MNU je zapisana oblika menija za SE aplikacije. MNU datoteka je zapisana v XML formatu. Programski meni omogoa dostop do posameznih datotek, v katerih so doloena uporabniška okna za dostop do tabel baze podatkov ter obdelave za spreminjanje podatkov in zbiranje podatkov za izpise. Prikaže se ob klicu programskega okolja SAM s poljubno poimenovanim programom (obiajno je poimenovan kar po modulu). V tem primeru, kjer gre za organiziranje prenosa podatkov o evidentiranju delovnega asa v plae, in se vse nahaja na modulu Plae, ga poimenujemo Place30.MNU in ga namestimo na poddirektorij Place30.BDF, kjer je tudi mesto uporabniškim datotekam, ki doloajo uporabniška okna in posamezne obdelave. Vsak tak program je loena uporabniška aplikacija s svojim naslovom, ki ga vpišemo v datoteko programskega menija. Prav tako doloimo naslov okna programskega menija, ki je razdeljeno na ve prikazovalnih polj. Vsako polje se lahko izbere z enim od jezikov, ki so glede na nastavitev lahko prikazana nad polji ali ob poljih. Sama polja se znotraj datoteke doloijo v skupini Menu. Ob tem se nastavi njihove opise na jeziku in nazive skupin, v katere se vpiše posamezne vrstice. Znotraj posameznih skupin, ki doloajo vsebino izbirnih polj, se vpiše klicne vrstice posameznih uporabniških oken oziroma obdelav. Nastavitev klica vsebuje zaporedno številko položaja v polju, opis operacije, ki jo predstavlja v polju, tip prikaza datoteke, skupino v datoteki in ime datoteke. Simona Kološa: Organiziranje prenosa podatkov o evidentiranju delovnega asa za sistem Krmar Stran 21 od 66

22 Izgled programske kode datoteke MNU: Zaetek menija Title naslov okna za meni Apptitle naslov aplikacije Appabout tekst, ki se pokaže v vizitki <?xml version="1.0"?> <menu align="1"> <title>''operacije''</title> <apptitle>''osebni dohodki Verzij ''</apptitle> <appabout> Osebni dohodki Verzij ''</appabout> Primer kode za vkljuitev datoteke bdf (obrazec in tabela) <popup label="šifranti" guid="place30-sifranti"> <popup label="mesec obrauna" guid="place30-sifranti-mesec"> <item label="obrazec" guid="mesec.bdf-mesec" type="form" file="mesec.bdf" section="mesec" param=""/> <item label="tabela" guid="mesec.bdf-mesec-ndlg" type="form" file="mesec.bdf" section="mesec" param="" option="nodialog"/> </popup> </popup> Primer kode za vkljuitev datoteke frm <item label="nastavitve za prenos ur" guid="transposeid.frm-prenos" type="form" file="transposeid.frm" section="transposeid" param="" country="386"/> Primer kode za vkljuitev datoteke sam <item label="prenos ur iz datoteke" guid="prenosj.sam" type="script" file="prenosj.sam" /> Zakljuek menija </menu> Simona Kološa: Organiziranje prenosa podatkov o evidentiranju delovnega asa za sistem Krmar Stran 22 od 66

23 Slika 12: Izgled programskega menija DIALOG EDITOR za izdelavo vnosne maske Orodje Dialog Editor je grafino okolje za izdelavo vnosne maske, ki omogoa natanno doloanje položaja in izgleda ekranskih objektov. Programske vrstice, ki opisujejo vnosno masko, se v obliki programske kode prenesejo v urejevalnik teksta. Nekaj ukazov za oblikovanje: Static gumb za opis naziva polj Edit polje za vnos podatkov PushButton gumb za (odpiranje tabelarinega pregledovalnika, potrditev izbir, izvedbo neke akcije) Check box za nastavitev pogojev Radio button izbor (doloenih podatkov, oblike izpisov, urejenosti podatkov na izpisih) List box za možnost izbor ve podatkov hkrati Combo box (spustni mnu za izbor doloenih podatkov) Group box za izbor ene izmed vejih opcij zwinframe za tabelarini pregledovalnik zstatic polje kamor se vpisujejo podatki namenjeni za pregled, popravljanje ni možno TreeView za okno z drevesno strukturo Simona Kološa: Organiziranje prenosa podatkov o evidentiranju delovnega asa za sistem Krmar Stran 23 od 66

24 Sistemski del: Naslov objekta, Standardni meniji, Standardna orodja Uporabniški del: Static polje, Edit polje, Delovna površina Slika 13: Izgled delovne površine za izdelavo vnosne maske Crystal Reports Professional Crystal Reports Professional je programsko orodje za izdelovanje izpisov. Podatke beremo iz baze s poizvedovalnimi stavki, ki jih izvajamo v programskih obdelavah. Poizvedovalni stavek obiajno vrne ve zapisov. V obdelavi se po vrsti priklie vsakega in po potrebi izvrši poizvedovalni stavek, ki se v doloenih pogojih navezuje na osnovnega. Izbrane podatke iz posameznih polj vseh poizvedovalnih stavkov prenesemo v datoteko na disku (dbase zaasna datoteka), ki mora imeti ustrezno strukturo za orodje, v katerem se izvede ekranski pregled. Najpreprostejši tip datoteke je besedilna datoteka. Vendar pa je za uporabnika najprimernejši pregled podatkov v tabelarini obliki, kjer se podatki lahko pripravijo v besedilni datoteki s posebnimi znaki za loevanje vsebine posameznih celic. Za pregledovanje takih datotek se uporablja orodje Rec View. Enakovreden tabelarini zapis podatkov lahko naredimo v dbase datoteki, ki se prikazuje v orodju Dbf View. Za ekranski prikaz in nadaljnje tiskanje se lahko uporabi katerikoli urejevalnik besedila, v katerem se lahko vsebina datoteke še naknadno spremeni in uredi. Datoteka s strukturo dbase se uporablja tudi kot osnova za izdelavo izpisov z monim generatorjem izpisov Crystal Reports Professional, da bi se izognili tratenju raunalnikovega bralno-pisalnega pomnilnika in asa uporabnika. Datoteka se napolni samo s podatki, ki se v posameznem izpisu uporabljajo. V orodju se postavi polja razlinih tipov (polja iz dbase datoteke, besedilna polja, polja z vgrajenimi funkcijami (formule), referenna polja, seštevalna polja, ipd). Enote izpisa se lahko tudi podvajajo in za vsako se lahko uporabijo dodatne nastavitve (grupiranje zapisov, skrivanje zapisov, ki ne ustrezajo vrednostim v doloenem polju datoteke, prehod na novo stran pred ali za enoto, ipd). Med delom je možno vklopiti predogled tiska, da dobimo pregled nad obliko izpisa na papirju. Obenem lahko tudi urejamo izgled in dodajamo polja, le da je zaradi osveževanja pogleda z branjem podatkov iz datoteke postopek dolgotrajnejši. e uporabljamo tudi vgrajene izpise (Subreport), se za vsakega vsebina prikaže v lastnih poljih za oblikovanje in predogled. Simona Kološa: Organiziranje prenosa podatkov o evidentiranju delovnega asa za sistem Krmar Stran 24 od 66

25 Sistemski del: Naslov objekta in izpisa, Standardni meniji, Standardna orodja Uporabniški del: Prikaz grup in detail-a, Delovna površina, Polje, Formula Slika 14: Izgled delovne površine za izdelavo izpisov dbase III/IV datoteka kot pregledovalnik za izdelavo izpisov in kot zaasna tabela dbase datoteka se uporablja kot pregledovalnik za izdelavo izpisov in kot zaasna tabela preko katere z SQL stavkom prenašamo podatke na izpis. Ko izpis natisnemo ali zapremo, se ti podatki zbrišejo. Doloimo jo lahko z imenom in vrsto tipa podatkov, naredimo jo z doloitvijo imena datoteke in potjo, kamor naj se kreira zaasna datoteka sdbfname. dbase datoteka lahko vsebuje naslednje tipe podatkov: numeric vrne vrednost, ki omogoa vse raunske operacije character niz poljubnih znakov razen binarne nile Simona Kološa: Organiziranje prenosa podatkov o evidentiranju delovnega asa za sistem Krmar Stran 25 od 66

26 date datum logical True, False memo Primer kode ukaza za kreiranje zaasne tabele: sdbfname = GetTempDir() + " EviDelSM.dbf"; # za design v CRW #sdbfname = TempFile("dbf"); # delujoa verzija #unlink( SetExtension( sdbfname, "*")); # briše zaasno datoteko #cdlg.dbfview(sdbfname, 0); # odpre zaasno datoteko v obliki preglednice Zaasna tabela z imenom EviDelSM.dbf se bo skreirala na Temp direktorij, ki je sistemsko doloen. Za kreiranje dbf datoteke, katero se potem uporabi za izdelavo izpisa, se najprej uporabi prva vrstica primera. Za vsak naslednji zagon izpisov za razne preglede podatkov, pa se uporablja druga vrstica, ki vsaki znova kreira zaasno tabelo, in jo tudi vsaki sproti briše (unlink). Zaasno tabelo pa lahko odpremo tudi kot preglednico na ekran in sicer z orodjema Rec View in Dbf View. Prikaz posameznih podatkov in njihovo zbiranje v skupine je težko narediti samo z besedili in preglednicami. Kompleksnejše prikaze tako naredimo z monim orodjem za izdelovanje izpisov Crystal Reports Professional For Windows, za katerega je prikazovalnik prigrajen k programskemu okolju SAM. Simona Kološa: Organiziranje prenosa podatkov o evidentiranju delovnega asa za sistem Krmar Stran 26 od 66

27 6. UPORABA INTEGRIRANEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA KRMAR 6.1. Kratek opis Krmar je 32 bitni informacijski sistem, ki tee na WIN 95, 98 in NT ter vseh naslednjih verzijah. Lastno razvojno okolje omogoa hitro prilagajanje tehnološkim spremembam sistemskega okolja in potrebam aplikacij. Zaetne verzije Krmarja so bile programirane v jeziku C++. Kasneje se je zael razvoj lastnega orodja SE, ki je bilo razvito do stopnje, katera omogoa izdelavo vsakovrstnih aplikacij. SE je izredno uinkovit, ker se ga sproti prilagaja novim informacijskim zahtevam in tehnologijam. Po posebnem dogovoru je stranki lahko omogoena uporaba razvojnih orodij s imer lahko Krmarja sama prilagaja lastnim potrebam. Osnovni cilj Krmarja je izdelava integralne uporabniške rešitve za im veji krog uporabnikov in izdelava tehnološko najsodobnejšega informacijskega sistema. Eden izmed ciljev pa je tudi prodor Krmarja na tuje trge, za kar pa je bila potrebna tudi predelava se32 in vseh modulov za podporo vejezini verziji. Krmar je aplikacija vrste odjemalec strežnik, kjer vsak opravi svoj del posla, ima pa tudi nekaj lastnosti trinivojskih sistemov, saj nekaj obdelav in programov izvaja tudi aplikacijski strežnik. Ena baza podatkov ima lahko ve slovarjev, kjer vsak slovar predstavlja npr. svoje podjetje. Instalacija Krmarja je enostavna. Na SQL strežniku postavimo podatkovno bazo, na datotenem strežniku, ki je lahko isti, pa instaliramo datoteke izbranih modulov. Odjemalce instaliramo tako, da na vsakem poženemo program PTAL, ki instalira programe potrebne za delo s Krmarjem in inicializira ODBC vmesnik za dostop do slovarja. Ob spremembah programskih datotek ponovna instalacija odjemalcev ni potrebna. Krmar pri odjemalcu zasede približno 3 MB RAM pomnilnika, ob izdelavi izpisov pa zaasno še 5 MB. Zgradba Krmarja je modularna, in omogoa izdelavo programov, ki se kasneje uporabljajo v ve modulih (komerciala, finance, raunovodstvo, proizvodnja in drugi). Pravice dostopa do podatkov so doloene na nivoju podatkovne baze, tako je nepooblašenim osebam dostop onemogoen. Vzdrževanje in nadzor Krmarja sta enostavna, zato je na strani uporabnika dovolj skrbnik sistema, ki ima povezovalno funkcijo. S programi za oddaljeni nadzor lahko pri problemih in nasvetih pomagamo še hitreje. Sodobna zgradba Krmarja omogoa naslednje uporabniške znailnosti: Windows standardi pri vnosnih ekranih, izpisih, pri uporabi tipkovnice, miške in povezavi z ostalimi programi, kot je Excel, kar omogoa hitro šolanje programa. Celoten Krmar je izdelan na enak nain, kar je dodatna prednost za uporabnike. Pri razvoju so bile upoštevane tudi pripombe uporabnikov, zato je delo s programi enostavno. Krmarjevi grafini vmesniki imajo dovršeno obliko, ki jo odlikuje izjemna preglednost. Zaradi tega je as za spoznavanje naina dela izredno kratek. Simona Kološa: Organiziranje prenosa podatkov o evidentiranju delovnega asa za sistem Krmar Stran 27 od 66

28 V vseh modulih je mogoe izpise ali analize pošiljati tudi neposredno na E- mail oziroma shraniti v datoteko WORD, EXCEL, PDF ali drugem formatu, kar omogoa dodatne specifine obdelave po želji uporabnika. Lastna razvojna orodja in programi: SE (integrirano grafino razvojno okolje) SEO (interpreter z ODBC vmesnikom) SAM (programski jezik) SAMX (program za serverske aplikacije v ozadju in internet cgi-bin aplikacije) SAMSERVER (aplikacijski server za aplikacije na serverju in licenni server za SE aplikacije) PTAL (program za avtomatsko instalacijo odjemalcev) DLGEDIT (generator vnosnih mask) DB Convertor (orodje za prenos podatkov) Licenna orodja in programi: HighEdit (tekst editor) Crystal Report (orodje za izdelavo izpisov) C++ (programski jezik za razvoj orodij) SQL Server (podatkovni strežnik) NT Server (mrežni operacijski sistem) DynamiCube (OLAP kocka) TE Editor (RTF editor) 6.2. Aplikacije in lastnosti Kot že omenjeno, je zgradba Krmarja modularna, in omogoa izdelavo programov, ki se kasneje uporabljajo v ve modulih (komerciala, finance, raunovodstvo, proizvodnja in drugi). Modul je sestavljen iz jedra, ki združuje notranje delovanje modula in povezan z ostalimi programi preko povezav, ki definirajo njegovo delovanje navzven. Modul mora biti im bolj samostojen, njegove povezave pa im bolj preprosto uporabne. Vsak posamezen modul, v IIS Krmar, se lahko uporablja tudi kot samostojen program. Standardne funkcije integralnega informacijskega sistema, ki so razvite v Perftech-u in uvedene v razlina podjetja: Proizvodnja (matini podatki in šifranti, vodenje proizvodnje (kosovnice, tehnološki postopki, kalkulacije, delovni nalogi), materialno gospodarjenje, planiranje proizvodnje, terminiranje, dodatne funkcije za orodjarsko, livarsko in tekstilno branžo) Finance in raunovodstvo (glavna knjiga, davno knjigovodstvo, vhodna knjiga, blagajna, potni nalogi, osnovna sredstva) Kadrovsko podroje (kadrovska evidenca, osebni dohodki) Komerciala (nabava, prodaja, maloprodaja, pogodbe) Poslovanje s tujino in Transport Trženje, HelpDesk, Informator Registracija delovnega asa Obraun komunalnih storitev Simona Kološa: Organiziranje prenosa podatkov o evidentiranju delovnega asa za sistem Krmar Stran 28 od 66

29 6.3. Potek dela Zgradba Krmarja, ki sloni na Windows standardih pri vnosnih ekranih, izpisih, pri uporabi tipkovnice, miške in povezavi z ostalimi programi, kot je Excel, omogoa hitro razumevanje programov in s tem tudi hitro in natanno delo pri uporabi aplikacij. Glavna opravila, ki jih izvajamo s programi za upravljanje baz podatkov so: Oblikovanje podatkovnih baz Vnašanje podatkov Urejanje podatkov (poizvedbe, iskanje, brisanje, dopolnjevanje) Pregledovanje in tiskanje podatkov Varovanje in zašita podatkov 6.4. Postopek izdelave aplikacije (programirni postopek) Za uspešno programiranje je najprej potrebno sistematino ugotoviti vse kar je povezano z doloenim problemom, za katerega je potrebna neka programska rešitev. Doloitev problema ter vhodnih in izhodnih podatkov Opis želja stranke za rešitev problema (konno delovanje programa) Predlog rešitve problema Cilji, ki jih želimo z delom dosei in tudi precej vplivajo na vsebino in obliko samega dela, doloajo pa tudi lastnosti programa, katere morajo zagotoviti doseganje izbranih ciljev Programiranje (specifikacija vseh lastnosti, izbira ustreznih metod in tehnik za nartovanje programa, nartovanje zapisovanje programa, kodiranje prevajanje v izbrani programski jezik, prvo testiranje s strani programerja in sprotno popravljanje - odpravljanje morebitnih napak v programu, dokler le ta ne doseže specifikacije) Testiranje in potrditev s strani avtorja problema Uporaba programske rešitve Dosežki programske rešitve (rezultati pridobljeni med uporabo) Vzdrževanje programa (glede na nove funkcionalne uporabnosti za razline stranke, razne novosti in zakonske spremembe) 6.5. Zgradba informacijskega sistema Informacijski sistem Krmar je sestavljen iz aplikacij in podatkov. Aplikacije so sestavljene iz množice programskih datotek, instaliranih na ustreznem imeniku datotenega strežnika. Na delovni postaji se instalirajo samo programske bližnjice do ustreznih exe datotek. Podatki so hranjeni in upravljani preko Microsoft Sql sistema za delo z relacijsko podatkovno bazo, ki je lahko instaliran na istem strežniku kot aplikacije ali pa na posebnem strežniku podatkovne baze Dostop do modulov s strani uporabnikov Za informacijski sistem Krmar je postavljena nova skupina z ikonami za dostop do posameznih modulov. Vsebina modulov je prikazana na menijih. Posamine funkcije so lahko dostopne iz razlinih modulov odvisno od konfiguracije menija. Simona Kološa: Organiziranje prenosa podatkov o evidentiranju delovnega asa za sistem Krmar Stran 29 od 66

30 Slika 15: Sistem za dostop do modulov Po dvokliku na izbrano ikono modula se odpre prijavno okno za dostop do podatkovne baze. Slika 16: Prijava na podatkovno bazo PepisNT S potrditvijo prijave na podatkovno bazo, se odpre meni izbranega modula, in s tem tudi možnost odjave oziroma prijave na podatkovno bazo preko sistemske vrstice. Operacije aktiviranje menija izbranega modula Prijava in Odjava dostop in odjava iz podatkovne baze Konec zapiranje modula Slika 17: Možnost prijave ali odjave preko sistemske vrstice Simona Kološa: Organiziranje prenosa podatkov o evidentiranju delovnega asa za sistem Krmar Stran 30 od 66

31 Dostop do Krmarja je možen z vsake delovne postaje, ki je prijavljena v raunalniško mrežo in ima dostop (urejen z mrežnim operacijskim sistemom) do strežnika s podatkovno bazo informacijskega sistema, ki mora uporabnikom biti dostopna za branje Splošno o uporabi aplikacij (vpisovanje, iskanje, popravljanje zapisov) Pregledovanje zapisov v preglednicah si lahko olajšamo s funkcijo hitrega iskanja, na poljih z indeksi. Kadar v polju tabele z indeksom zanemo pisati, se odpre okno, v katerega vpišemo pogoj za iskanje. Pri tem lahko uporabimo tudi atribute iskanja: >, <, =, %. Slika 18: Primer hitrega iskanja Slika 19: Rezultat hitrega iskanja Seveda pa lahko doloene podatke, v skladu s podanimi zahtevami tudi dodajamo, spreminjamo ali brišemo odvene podatke. V primeru popravljanja zapisa, se zgoraj v vrstici z oznako modula izpiše tekst popravi, v primeru dodajanja novega zapisa pa se namesto teksta popravi izpiše tekst dodaj. Simona Kološa: Organiziranje prenosa podatkov o evidentiranju delovnega asa za sistem Krmar Stran 31 od 66

32 Slika 20: Popravljanje zapisa v obrazcu Vrste izplail Slika 21: Možnost izbire za Nov zapis oziroma Popravi zapis preko sistemske vrstice 6.8. Uporaba aplikacije Evidentiranje delovnega asa Evidentiranje delovnega asa lahko poteka z ronim vpisovanjem ur, evidenca vhodov in izhodov s pomojo kartice, fingerscan-a in je prisotno veinoma že v vseh delovnih organizacijah, saj je potrebno izvajanje kontrole nad delovnim asom delavcev, kar tudi vpliva na normalno poslovanje podjetij. Vsi ti evidentirani podatki o delovnem asu pa so potrebni za obraun pla, kjer je seveda pomembno, da so tudi pravilni. Pri ronem prepisovanju ur v podatke za obraun pla, lahko hitro pride do napak, emur pa se lahko izognemo z organiziranim prenosom podatkov, ki mora potekati pravilno in nemoteno. Simona Kološa: Organiziranje prenosa podatkov o evidentiranju delovnega asa za sistem Krmar Stran 32 od 66

33 7. VKLJUITEV APLIKACIJE EVIDENTIRANJE DELOVNEGA ASA V MODUL PLAE Evidentiranje delovnega asa je vkljueno v modul plae, v katerega se prenašajo vse evidentirane ure delavcev, preko preslikovalne tabele. Modul Plae je namenjen obraunavanju pla zaposlenih, in je povezan z modulom Kadrovska evidenca, ki pokriva potrebe kadrovske službe. Nekatere izmed znailnost modula so: Roni meseni zajem podatkov Prenos podatkov iz registratorjev asa Prenos opravljenega dela iz proizvodnega modula Kontrolni izpisi obraunanih podatkov Vsi obraunani podatki se prenesejo v skrite datoteke, od koder jih je možno pregledovati na izpisih in uporabiti za letne obdelave. Pred prietkom prenašanja ur, moramo preveriti ali imamo ustrezno txt datoteko. V našem primeru je to datoteka Spica.txt, v kateri so podatki o delavcu. Struktura datoteke Spica.txt je fiksno doloena. Slika 22: Spica.txt datoteka za prenos ur 5 mest šifra delavca 1 presledek 2 mesti vrsta izplaila 1 presledek 3 mesta ure (vrednost) Slika 23: Struktura datoteke za Spica.txt Simona Kološa: Organiziranje prenosa podatkov o evidentiranju delovnega asa za sistem Krmar Stran 33 od 66

34 Slika 24: Prenos ur iz datoteke (iz ure) v evidenco mesenih podatkov Polje Opis Obraun Izbor šifre obrauna za katerega se izvaja prenos ur. Postopek Izbira postopka za katerega so nastavljeni podatki za prenos, e nastavitev ni, se avtomatino izvaja postopek Špica. Datoteka za prenos Izbor datoteke za prenos podatkov (iz nastavitev, možno spremeniti). Nain Nain zaokroževanja, ki je doloen v Nastavitve / Nastavitve za zaokroževanja prenos ur. Sprememba zaokroževanja se lahko izvrši samo v Nastavitvah. Tip prenosa Za katere delavce se vrši prenos ur. Podatek je možno spremeniti v Nastavitve / Nastavitve za prenos ur polje Tip prenosa. Nain prenosa Iz Nastavitve / Nastavitve za prenos ur polje Nain prenosa. Slika 25: Opis polj za prenos ur iz datoteke Simona Kološa: Organiziranje prenosa podatkov o evidentiranju delovnega asa za sistem Krmar Stran 34 od 66

35 Podatki se prenesejo v Evidenco mesenih prenosov. Po prenosu se izpiše sporoilo, da je prenesena datoteka preimenovana v old datoteko. Pri prenosu se ne bodo prenesle vrste izplail, ki ne obstajajo v šifrantu Vrst izplail in ravno tako se ne bodo prenesli delavci, ki ne obstajajo v šifrantu Delavcev. Slika 26: Sporoilo o zakljueni obdelavi Prenos ur iz datoteke in preimenovanju datoteke Spica.txt v Spica.old S to obdelavo je možno prenesti podatke iz datoteke iz ure Jantar in Špica. Potrebno je nastaviti preslikovalno tabelo za vrste izplail za podatke iz ure Jantar. e se ne ujemajo šifre delavcev, pa tudi preslikovalno tabelo za delavce. Pri prenosu se kontrolirajo šifre delavca oz. vrste izplaila, e ne obstajajo, se prenos za to vrstico ne izvrši. e imate uro Špica in so šifre identine iz ure in Krmarja, vam preslikovalne tabele ni potrebno nastaviti. V primeru, da se razlikujejo samo doloene vrste izplail ali delavci, nastavite preslikavo samo za te šifre. Nekatere stranke imajo doloene specifike, in s posebnim programom (izdelan za vsako stranko posebej) prenesejo podatke iz registracije asa (ure) v pomožno tabelo MesPodDelPre. Program Prenos ur iz pomožne tabele pa iz zgornje tabele prenese podatke v evidenco dela ali v mesene podatke in jih zapiše pod izbrano šifro obrauna. Obstaja tudi doloena kontrola prenašanja podatkov. V primeru, da v podatkih za prenos ni vpisanega datuma, se ti podatki ravno tako prenesejo, in po Simona Kološa: Organiziranje prenosa podatkov o evidentiranju delovnega asa za sistem Krmar Stran 35 od 66

36 konanem prenosu dobijo datum prenosa, s imer se preprei ponavljanje podatkov ob ponovnem prenosu. Slika 27: Prenos ur iz pomožne tabele Prenesene podatke o urah delavcev lahko pregledujemo v Evidenci mesenih podatkov preko obrazca, lahko pa tudi s kontrolnimi izpisi. Za tak pregled so zbrani vsi podatki, ki so bili preneseni iz ure ali pa vneseni rono. Dostop do kontrolnih izpisov je možen preko Operacije / Meseni vpisi / Evidenca mesenih podatkov / Kontrolni izpis. Izpišeta se dva izpisa Seznam delavcev, ki nimajo vpisanih podatkov za obraun Evidenca mesenih podatkov za izbrane pogoje po delavcih Prikaz polj v Evidenci mesenih podatkov je odvisen od opcije izbrane za Dodatno polje 1, v nastavitvah parametrov za Delavci-podatki za plao. Veinoma je nastavljena opcija Splošni podatki, s prenosom podatkov v osnovno tabelo v polja Vrsta izplaila, Naziv vrste izplaila, Št.ur, Znesek, Faktor, Dejanske ure, Datum od in Datum do, ki se vpišeta rono in se upoštevata za nadaljnje izpise. Izbira ostalih opcij (Delovni nalog, Delovno mesto, Plailni razred, Projekt), pa omogoi, prikaz dodatnega polja v pregledu (Stroškovno mesto delavca, Delovno mesto delavca, Delovni nalog, plailni razred). Simona Kološa: Organiziranje prenosa podatkov o evidentiranju delovnega asa za sistem Krmar Stran 36 od 66

37 Slika 28: Nastavitve parametrov za Delavci-podatki za plao Slika 29: Obrazec za pregled prenesenih podatkov delavca Simona Kološa: Organiziranje prenosa podatkov o evidentiranju delovnega asa za sistem Krmar Stran 37 od 66

38 Slika 30: Kontrolni izpis pregleda evidence mesenih podatkov za delavca Slika 31: Seznam delavcev, ki nimajo vpisanih ur za obraun Simona Kološa: Organiziranje prenosa podatkov o evidentiranju delovnega asa za sistem Krmar Stran 38 od 66

39 Po uspešno konanem prenosu podatkov, pa lahko poženemo še obraun osebnih prejemkov delavcev, za izbrano šifro obrauna. Slika 32: Obraun osebnih prejemkov Slika 33: Izpis obraunanih ur na obraunskem listu delavca Simona Kološa: Organiziranje prenosa podatkov o evidentiranju delovnega asa za sistem Krmar Stran 39 od 66

40 8. ORGANIZIRANJE PRENOSA PODATKOV O EVIDENTIRANJU DELOVNEGA ASA Za nemoteno in pravilno organiziranje prenosa podatkov o evidentiranju delovnega asa so v prvem koraku potrebni ustrezni podatki. Katere si zagotovimo tako, da najprej vnesemo vse podatke za delavce v tabelo Delavci in vse vrste izplail v šifrant Vrste izplail. V naslednjem koraku izpolnimo Nastavitve prenosa ur za delavce in vrste izplail. Pri nastavitvah prenosa ur je možno izbirati med ve postopki za prenos ur (Špica, Jantar, ipd), odvisno od tega, katere ure so v uporabi. e postopek ni nastavljen, se avtomatino uporablja postopek Špica, možno pa je dodajanje novih postopkov. Pri prenašanju je pomembno doloiti vse potrebne podatke za prenos ur (tabela za preslikavo, preslikovalne šifre, pot in ime vmesne datoteke, tip prenosa, ipd), glede na doloene nastavitve se vsi podatki shranijo v tabelo TransposeID. Pri nastavitvi tabele Vrste izplail, se doloi še nain prenosa (v ure, v znesek, v faktor), kar se po prenosu podatkov zapiše v tabelo EvidencaDelaSM. Ravno tako ne smemo pozabiti na nastavitve obrauna, katere vnesemo preko obrazca Podatki o obraunu (mesec oziroma leto obrauna, tip plaila, datum obrauna, datum izplaila plae, valuta davka, mesena kvota ur) v operaciji Mesenih vpisi, in nastavitve parametrov za Delavci podatki za plae, kjer se veinoma uporablja opcija Splošni podatki. Ko so urejene vse potrebne nastavitve, lahko prinemo s prenosom podatkov-ur iz datotek, v operaciji Meseni vpisi, preko opcij Prenos ur iz datoteke in Prenos ur iz pomožne tabele, pod nastavljeno šifro obrauna. Te podatke lahko za šifro obrauna tudi pregledujemo. Ko so vsi potrebni podatki preneseni v mesene podatke za obraun pla, pa lahko te tudi obraunamo. Med samim prenašanjem podatkov se izvaja tudi kontrola prenosa: Preverjanje šifer nastavitev e obstajajo v delavcih in šifrantu Vrste izplail Za šifre Krmar in šifre delavcev, ki ne obstajajo, se zapisi ne prenašajo e ni nobenih nastavitev, se avtomatino izvaja postopek Špica Oseba ki ureja-organizira prenose podatkov o evidentiranju delovnega asa delavcev, mora imeti ustrezne pravice na tabele, ki so vkljuene pri prenašanju podatkov. Simona Kološa: Organiziranje prenosa podatkov o evidentiranju delovnega asa za sistem Krmar Stran 40 od 66

41 Ura Spica Ura Jantar Ura Vhodni podatki, ki so preko tuje šifre ForeignID, povezani s šifro v Krmarju KrmarID, v tabeli TransposeID. Tabela TransposeID Tabela EvidencaDelaSM (Modul Plae) Prenos podatkov iz tabele TransposeID v tabelo EvidencaDelaSM. Povezava za Delavci (KrmarID-DeSifra z EdSifDe), Povezava za VrsteIzplacil (KrmarID- VrISifra z EdSifVrI). Slika 34: Povezave pri organiziranju prenosa podatkov Slika 35: Nastavitve za prenos ur (Delavci) Simona Kološa: Organiziranje prenosa podatkov o evidentiranju delovnega asa za sistem Krmar Stran 41 od 66

42 Slika 36: Nastavitve za prenos ur (VrsteIzplacil) POLJE Postopek Ime tabele Popup datoteke Sekcija bdf Polje šifre v Krmarju Odvisno polje Samodejno poveanje tuje šifre Pot do datoteke Nain zaokroževanja Tip prenosa Nain prenosa OPIS Nov zapis se doda tako, da kliknete v polje Postopek in izberete Nov postopek. Odpre se vam okno za vnos postopka: Jantar ali Spica. Izberete preslikovalno tabelo za vrsto izplail ali delavce. Novo tabelo izberete tako da kliknete na Nova tabela. Izberete datoteko za tabelarien pregled šifranta. Polje lahko pustite prazno. Izberete sekcijo v kateri se nahaja tabela za pregled šifranta (šifrant se vam odpre v tabeli v polju Šifra v Krmarju). Polje lahko pustite prazno. Polje v šifrantu za preslikavo Oznaite polje iz katerega se bere podatek, ki se prikaže v tabeli polje Naziv. Tuja šifra v tabeli se povea za 1 glede na predhodno vpisano šifro. e med vnosom izkljuite to polje, se vam šifra ne bo ve avtomatsko poveevala. Izberete pot kjer imate datoteko z urami Izberete nain zaokroževanja ur e želite prenašati ure samo doloenih delavcev, nastavite v Delavci / Obrazec zavihek Zaposlitev v polju in na delu z doloeno šifro (npr: 1 - prenos) Brisanje in ponovni prenos podatkov ali popravljanje že obstojeih podatkov. Simona Kološa: Organiziranje prenosa podatkov o evidentiranju delovnega asa za sistem Krmar Stran 42 od 66

43 Tabela POLJE Tuja šifra Šifra v Krmarju Naziv Prenos v OPIS Tuji klju iz ure (šifra delavca oz. šifra vrste izplaila odvisno od izbrane tabele v polju Ime tabele). Klju v Krmarju (šifra delavca oz. vrste izplaila). Naziv glede na izbrano polje v polju Odvisno polje. Polje se prikaže samo v primeru, e ste v glavi izbrali v polju Ime tabele VrsteIzplacil. Podatek iz datoteke je možno prenesti v ure, znesek ali faktor. Slika 37: Opis polj za Nastavitve prenosa ur Brisanje vrstice iz tabele se vrši na slede nain: e zapisov še nikoli niste shranili, jih zbrišete tako, da se postavite na željeno vrstico in pritisnete tipki Control + Delete. Vrstica se iz tabele zbriše. Nato shranite podatke. e pa ste predhodno že shranili podatke, potem se postavite na vrstico in pritisnite tipki Control + Delete. Vrstica se vam bo obarvala rdee, nato pritisnite gumb Shrani. Postopek Ime tabele Popup datoteke Sekcija bdf Polje šifre v Krmarju Odvisno polje JANTAR ali Spica VrsteIzplacil \\ime serverja\iis\bdf\kaplpop.bdf VrsteIzplacil VrISifra VrINaziv Slika 38: Preslikava šifer vrst izplail: VrsteIzplacil Ista tuja šifra se lahko prenese v ve šifer v Krmarju. V isto šifro v Krmarju pa se lahko prenese ve tujih šifer. Ure se seštevajo in vpišejo v šifro Krmar. Postopek Ime tabele Popup datoteke Sekcija bdf Polje šifre v Krmarju Odvisno polje JANTAR ali Špica Delavci \ime serverja\iis\bdf\kaplpop.bdf Delavci DeSifra DePriimek Slika 39: Preslikava šifer delavca: Delavci Simona Kološa: Organiziranje prenosa podatkov o evidentiranju delovnega asa za sistem Krmar Stran 43 od 66

44 Slika 40: Nastavitve Podatkov o obraunu Z vsemi opisanimi postopki je organiziranje prenosa podatkov, o evidentiranju delovnega asa zakljueno. Simona Kološa: Organiziranje prenosa podatkov o evidentiranju delovnega asa za sistem Krmar Stran 44 od 66

45 9. VAROVANJE PODATKOV Smiseln nain varovanja podatkov je z dodeljevanjem pravic, nad posameznimi tabelami, skupinam uporabnikov. Posamezne skupine uporabnikov so oblikovane tako, da uporabnike, kateri opravljajo podobne aktivnosti in imajo enake pravice za dostop do posameznih podatkov, dodelimo v eno grupo. En uporabnik je lahko lan ene grupe. Oblikovanje skupin in njihovih pravic je ena izmed dejavnosti v okviru uvedbe informacijskega sistema. Ustrezne ukrepe za varovanje podatkov implementirata skrbnik omrežja in DBA administrator. Ti ukrepi so predvsem redno vsakodnevno preverjanje integritete podatkovnih slovarjev in ustrezen sistem varnostnega kopiranja podatkov. Zašito dostopa do podatkovne baze implementira in je zanjo odgovoren administrator podatkovne baze. Implementacija zašite nad podatki je tri-nivojska: zašita dostopa na NT-strežnik - upoštevana morajo biti splošna pravila varovanja podatkov na NT strežniku; nihe izmed uporabnikov ne sme imeti nikakršnih pravic na podrojih podatkovnih enot kjer se nahajajo datoteke, ki pripadajo podatkovni bazi; podroja, kjer se nahajajo datoteke, ki pripadajo podatkovni bazi definira dobavitelj programske opreme v zapisniku o instalaciji; uporabniki imajo na imeniku IIS»read«dostop samo do podimenika RUN in njegovih podimenikov, kjer se nahajajo programi; Zašito dostopa na NT strežnik implementira in je zanjo odgovoren administrator omrežja. kontrola referenne integritete podatkov je definirana skozi aplikacije, kjer se pri vnosih podatkov kontrolira tudi referenna integriteta in je definirana pri programiranju aplikacij; Referenno integriteto implementira dobavitelj programske opreme ob instalaciji sistema in pri programiranju aplikacij. zašita dostopa do SQL strežnka - pravice uporabnikov nad podatki Slika 41: Nastavitev pravic uporabnikov Simona Kološa: Organiziranje prenosa podatkov o evidentiranju delovnega asa za sistem Krmar Stran 45 od 66

46 Novega uporabnika kreiramo tako, da izberemo bazo, kliknemo na Users, doloimo ime uporabniku in njegove pravice v roli in na tabele. Slika 42: Nastavitev pravic novega uporabnika, s pravicami administratorja (db_owner) Simona Kološa: Organiziranje prenosa podatkov o evidentiranju delovnega asa za sistem Krmar Stran 46 od 66

47 Slika 43: Nastavitev pravic uporabniku kolosas na tabelo Delavci Uporabnik kolosas ima na tabeli Delavci naslednje pravice: Select izvajanje poizvedb na tabelo Insert dodajanje novih zapisov v tabelo Update popravljanje obstojeih zapisov Delete brisanje obstojeih zapisov Simona Kološa: Organiziranje prenosa podatkov o evidentiranju delovnega asa za sistem Krmar Stran 47 od 66