VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Informatika in tehnologije komuniciranja Razvoj informacijskih sistemov POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA NOVA KBM D.D. MARIBOR Čas opravljanja: od 01.08.2012 do 06.10.2012 Mentor v NKBM d.d. : Študent: Vpisna številka: mag. Igor Karnet Mateja Jerič E1009013
2
3
KAZALO UVOD... 6 1. OPIS GOSPODARSKE DRUŽBE... 7 2. OPIS PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA... 10 2.1. Prihod v podjetje... 10 2.1.1. Oddelek sistemov in produkcije... 11 2.1.2. Oddelek programske opreme... 11 2.1.3. Oddelek pomoči uporabnikom... 17 2.1.4. Oddelek tehnologije poslovanja... 18 2.2. Lotus Notes... 19 2.3. Tivoli... 19 2.4. Ghost... 20 3. SKLEP... 22 4
Kazalo slik Slika 1: Poslovalnice NKBM d.d. po Sloveniji... 7 Slika 2: Začetna internetna stran NKBM d.d.... 8 Slika 3: Prijava v spletno banko Bank@Net... 9 Slika 4: Prikaz prijavnega obrazca za mbank@net... 9 Slika 5: Logotip NKBM d.d.... 10 Slika 6: Predstavitev sektorjev v NKBM d.d.... 11 Slika 7: Hollywoodski princip... 12 Slika 8: Princip prenosa odgovornosti... 13 Slika 9: Delovno okolje Lotus Notes... 19 Slika 10: Tivoli... 20 Slika 11: Ghost... 21 5
UVOD Po končanem programu Medijski tehnik/medijska tehnica na Srednji šoli za Oblikovanje Maribor sem se vpisala na Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI). Tam sem obiskovala program Informatika in Tehnologije Komuniciranja na visokošolski stopnji, katera zahteva da pred diplomiranjem opravimo obvezno praktično izobraževanje. Prakso sem opravljala v podjetju Nova KBM d.d. Maribor (Nova kreditna banka Maribor d.d., v nadaljevanju NKBM d.d.). Praktično izobraževanje sem opravljala v informacijskem centru NKBM d.d. na Teznu, v sektorju informatike na oddelku sistemov in produkcije. Ob prihodu v podjetje mi je dodeljeni mentor, g. Igor Karnet pokazal moje delovno mesto za čas praktičnega izobraževanja. Seznanil me je z sodelavci v sektorju informatike, politiko dela in varnosti. Nato sem podpisala obrazec varnostne politike dela v podjetju, ki ga je bilo treba upoštevati v obdobju izobraževanja kot tudi pri pisanju poročila. 6
1. OPIS GOSPODARSKE DRUŽBE NKBM d.d. je bila ustanovljena leta 1994. Njena predhodnica je Mestna hranilnica Maribor. NKBM d.d. je druga največja slovenska banka v Sloveniji z najdaljšo tradicijo bančništva ter močnim ugledom doma in po svetu. Njihova osnovna dejavnost je zagotoviti kakovostne, sodobne, varne in donosne finančne rešitve za uresničevanje tako osebnih kot tudi poslovnih ciljev. Danes je steber močne finančne skupine, ki je sestavljena iz 14 članic. Svojim komitentom želi ponuditi kakovost, kar je več kot le denar. Skupaj z Pošto Slovenije svojim komitentom nudi celovit in široko dostopen bančnofinančni servis po vseh poslovalnicah NKBM d.d. in Pošte Slovenije. Glavna področja poslovanja s komitenti NKBM d.d. : E-bančništvo in kartično poslovanje Transakcijski računi Krediti Depoziti in varčevanja Slika 1: Poslovalnice NKBM d.d. po Sloveniji Preberemo lahko tudi vse o paketih, vrstah kreditov, različnih varčevanjih in naložbah ter o vrstah zavarovanj, ki jih banka ponuja. 7
Slika 2: Začetna internetna stran NKBM d.d. Na spletni strani lahko komitenti banke dostopajo tudi do Bank@Net sistema, z posebnim šifriranim ključem, ki ga ob sklenitvi dobijo v sami banki. Sistem deluje 24 ur na dan. V sistemu lahko uporabnik plačuje račune, naroča kredite, prenaša denar na druge račune. In to vse iz udobja doma. 8
Slika 3: Prijava v spletno banko Bank@Net Ena izmed novosti je mbank@net., ki omogoča svojim komitentom: plačevanje položnic z skeniranjem, kjerkoli ste iskanje najbližjega bankomata ali poslovalnice spremljanje prometa in stanja na računih, karticah in Moneti spremljanje kreditov in varčevanj preverjanje menjalnih tečajev pregled sporočil druge bančne storitve. Z poslovanjem in plačevanjem položnic preko mobilnika, nam NKBM sedaj omogoča prihraniti čas, stalen pregled stanja računov, zasebnost, cenejšo poslovanje in plačevanje položnic izven delovnega časa poslovalnic. Za uporabo mbank@net potrebujejo uporabniki mobilni telefon z operacijskim sistemom Android ali ios. Slika 4: Prikaz prijavnega obrazca za mbank@net 9
2. OPIS PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA Z praktičnim izobraževanjem sem začela 01.08.2012 v podjetju NKBM d.d. Dodelili so mi eno izmed dveh prostih mest v sektorju informatike v oddelku sistemov in produkcije. Z izobraževanjem sem zaključila 05.10.2012. Slika 5: Logotip NKBM d.d. 2.1. Prihod v podjetje Za varnost v podjetju Nove KBM je zelo dobro poskrbljeno. Zaposleni uporabljajo za dostop do delovnega mesta posebne identifikacijske kartice, ki omejijo dostop do prostorov. Tudi sama sem dobila takšno identifikacijsko kartico za nemoteno delo po poslovalnicah in v samem sektorju informatike. Sektor informatike je sestavljen iz dveh oddelkov, ki zagotavljajo uspešno poslovanje Nove KBM d.d. Ta dva oddelka, ki sestavljata sektor sta oddelek sistemov in produkcije (OSP) in oddelek programske opreme (OPO). V nadaljevanju poročila opišem tako omenjena oddelka, kot tudi sektor tehnološke podpore, ki se nahaja v isti stavbi kot sektor informatike. 10
Slika 6: Predstavitev sektorjev v NKBM d.d. 2.1.1. Oddelek sistemov in produkcije Oddelek sistemov in produkcije uvrščamo v sektor informatike. V tem oddelku, kamor so na obvezno prakso sprejeli tudi mene, zaposleni rešujejo kompleksnejše naloge, katere jim posreduje zaposlen iz oddelka pomoči uporabnikom. Ta oddelek je tudi namenjen neposrednemu stiku z uporabnikom in njegovimi težavami. V OSPju opravljajo naloge, kot so na primer nalaganje operacijskih sistemov in programov, ki jih zaposleni potrebujejo, reševanje raznih problemov preko povezave na njihov profil, menjavo starejših računalnikov in opreme z novo, namestitev opreme novemu uporabniku, itd. 2.1.2. Oddelek programske opreme V oddelku programske opreme razvijajo in vzdržujejo programske rešitve v skladu s poslovno strategijo banke. V politiki Tehnološke informacijske podpore (TIP) so zapisane strateške usmeritve, ki jih pri razvoju programske opreme upoštevajo. Poudarek je na JAVA tehnologijah in storitveno usmerjeni arhitekturi. Najpomembnejši prispevki storitveno usmerjene arhitekture so manjša sklopljenost (odvisnost) med sistemi in aplikacijami, modularen razvoj komponent, kar omogoča ponovno uporabo funkcionalnost in s tem hitrejši razvoj na temeljih preizkušenih gradnikov večja neodvisnost od programskih jezikov (.NET, Java, ) večja neodvisnost od aplikacijskega strežnika (Weblogic, Tomcat, IIS, Apache, ) 11
1. večja neodvisnost od operacijskega sistema (Windows, Linux, AIX, ). Uveljavljen način implementacije storitveno usmerjene arhitekture je uporaba spletnih storitev, vendar je potrebno omeniti, da storitveno usmerjena arhitektura ni zgolj način implementacije, temveč način dela. Pomemben koncept uporabljen v načrtovanju rešitev po principu storitvene usmerjenosti je prenos odgovornosti. 1.1. Prenos odgovornosti O odgovornosti aplikacij govorimo v smislu implementacije poslovne logike, torej katera aplikacija izvaja določenega opravila. Tipičen primer urejenosti odgovornosti je t.i. princip Hollywooda:»Ne kličite vi nas, mi bomo poklicali vas.«in je prikazan na sliki 1. Tak pristop predpostavlja, da aplikacija sama skrbi za urejevanje vseh odvisnosti, v primeru spremembe odvisnosti se spremeni tudi aplikacija. Po samem opisu je razvidno, da je sklopljenost med sistemi velika, saj se vsaka sprememba odvisnosti odraža v sami aplikaciji. Več kot je odvisnosti aplikacije bolj sta otežena razvoj in vzdrževanje, saj se velik del časa razvijalcev nameni vzdrževanju odvisnosti. Takšen način razvoja je bil v preteklosti praksa in je danes prisoten še marsikje. Slika 7: Hollywoodski princip 12
Nasprotje hollywodskega principa je pristop:»pokličite kar vi nas,«pri čemer je potrebna nekakšna standardna vstopna točka (v primeru bi to bila telefonska številka). O prenosu odgovornosti govorimo v smislu obrata deležnika, ki sproži akcijo. Uporaba principa prenosa odgovornosti v načrtovanju arhitekture programskih rešitev je prikazana na sliki 2. Iz stališča razvoja aplikacije to pomeni dodatno delo ob razvoju in načrtovanju, saj je potrebno zagotoviti vstopno točko in vmesnik za odvisnost. Vendar se dodaten strošek pri začetnem razvoju aplikacije več kot odtehta ob upoštevanju stroškov vzdrževanja odvisnosti, ki se s takšno arhitekturno zasnovo drastično zmanjšajo. Slika 8: Princip prenosa odgovornosti 1.2. Uporabljene tehnologije 1.2.1. Java EE Java EE platforma omogoča večnivojsko in modularno gradnjo aplikacij z distribuiranim delovanjem. Platformo je možno uporabljati na vseh glavnih nivojih razvoja komunikacija z bazo, objektno relacijsko preslikovanje, implementacija poslovnih pravil, zaledni sistem, prikaz informacij uporabniški vmesnik. V banki so v uporabi sicer tudi 13
druge platforme (recimo.net), a je Java najbolj razširjena. Komunikacija s komponentami napisanimi v drugih platformah se uporabljajo spletne storitve. 1.2.2. HTML Hyper Text Markup Language je označevalni jezik, ki se uporablja za izdelavo spletnih strani. Je temeljna tehnologija za razvoj spletnih strani in je tudi edina tehnologija, ki jo potrebujejo pri izdelavi preprostih statičnih strani. Za grafično dodelavo strani nam služi CSS (Cascading Style Sheets), za dinamično generiranje vsebine pa razni skriptni jeziki kot PHP, ASP, JSP, Večjo interaktivnost strani lahko dosežemo z uporabo skriptnega jezika JavaScript. Te tehnologije so podrobneje opisane v nadaljnjih poglavjih. Jezik HTML preko označb (tags) omogoča definicijo dokumenta z drevesno strukturo (DOM document object model). Gradniki so torej v hierarhični relaciji oče sin, korenski oz. osnovni gradnik je»html«. Dokument s tremi odstavki, ki vsebuje eno sliko v drugem odstavku bi definirali tako: <html> <body> </body> </html> <p>odstavek 1</p> <p>odstavek 2. Ta odstavek vsebuje sliko: <img src=«slika.jpg«/></p> <p>odstavek 3</p> Primer 1: HTML HTML sintaksa močno spominja na XML, ampak jezika nista popolnoma usklajena. Sintaksa HTML namreč dopušča nezaključene elemente. Bolj stroga različica HTML jezika, ki je usklajena z XML standardom, se imenuje XHTML (Extensible Hyper Text Markup Language). Za prikaz HTML dokumenta skrbi spletni brskalnik (kot so Internet Explorer, Firefox, Opera, Safari, Chrome, ). Zaradi slabe standardizacije v preteklosti prihaja pri prikazovanju spletnih strani do razlik sploh ko se uporabijo v kombinaciji s HTML še 14
tehnologije CSS, JavaScript, Pri razvijanju spletnih strani je potrebno precej časa vložiti v kompatibilnost prikazov z različnih brskalniki. Z manipulacijo HTML izvorne kode se spreminja vizualna predstavitev strani, kar imenujemo dinamična spletna stran. 1.2.3. JSP Java Server Pages je tehnologija sorodna tehnologijama PHP in ASP. Nudi dinamično generiranje spletnih strani na strežniški strani v odvisnosti od vhodnih podatkov. Za razliko od JavaScript-a, ki se izvaja na strani odjemalca, se spletne strani napisane s tehnologijo JSP v celoti zgradijo na strežniku (torej na strani odjemalca ni bremena). 1.2.4. JavaScript V nasprotju s tehnologijo JSP se izvorna koda JavaScript interpretira na strani odjemalca. Interakcija s strežnikom ni potrebna, je pa možna preko AJAX klicov. JavaScript tehnologija je uporabna za dinamično spreminjanje strani brez ponovnega pošiljanja podatkov, kar uporabnik doživi kot hitreje, interaktivno in brez pošiljanja podatkov na strežnik. 1.2.5. AJAX AJAX ni tehnologija, temveč način programiranja. Kratica stoji za Asynchronous JavaScript And XML. Gre za način kako uporabiti kombinacijo JavaScript-a in znakovnega niza XML iz strežniške strani, za pošiljanje podatkov na strežnik in nazaj, brez da bi se stran v celoti ponovno naložila. Za ta namen se poslužujemo XMLHttpRequest objekta JavaScript-a. Klasičen primer uporabe je, ko ima uporabnik na spletni strani možnost izbire med različnimi zavihki, vsak zavihek ima svojo vsebino (npr. Novice, Obvestila, ). Ko uporabnik izbere eno možnost se na strežnik pošlje zahteva po spletni strani novice.jsp, ta vrne samo novice. V prvotno stran se nato vključi vrnjene novice v zato predviden del strani (container), ostala stran ostane nespremenjena. Posledica je povečana interaktivnost vmesnika, ki že teži k okenskim aplikacijam in je za večino uporabnikov bolj intuitivna. 15
1.2.6. DWR AJAX pristop programiranja deluje tako, da del strani osvežimo z rezultatom iz neke druge strani. Če bi uporabili tak način programiranja, bi del internih struktur vizualizacije izpostavili uporabnikom. Primer: na strani index.jsp želimo na enem delu prikazati vse kategorije iz podatkovne baze. Potem bi potrebovali stran kategorija.jsp, ki izpiše potrebno HTML kodo, in jo preko AJAX-a klicati v prvotno stran. kategorija.jsp bi bila potem izpostavljena navzven. Rešitev te težave je uporaba knjižnice DWR (Direct Web Remoting Easy AJAX for Java), ki so jo v svoji rešitvi tudi uporabili. Uporaba knjižnice precej poenostavi delo programerja. Vso želeno funkcionalnost zapišemo v Java programskem jeziku, v razred z javnimi metodami. Razred izpostavimo s pomočjo konfiguracijske datoteke dwr.xml. Izpostavljeni vmesniki razredov se preslikajo v skeleton v JavaScript jeziku, preko katerega lahko kličemo implementirane metode. Primer: Java: class Greeter { Public String hello() { return»hello«; } } JavaScript: Greeter.hello(function(returnedValue) { alert(returnedvalue); }); dwr.xml: <?xml version="1.0" encoding="utf-8"?> <!DOCTYPE dwr PUBLIC "-//GetAhead Limited//DTD Direct Web Remoting 2.0//EN" "http://getahead.org/dwr/dwr20.dtd"> <dwr> <allow> <create creator="new" javascript="cbnkpresentationfacade"> <param name="class" value="greeter"/> </create> </allow> </dwr> Primer 2: DWR Ko se izvede ta Javascript ukaz, se na strežnik pošlje zahteva po klicu metode, ta se izvrši in v tem primeru vrne String:»hello«, kar nam nato prikaže spletni brskalnik v obliki pojavnega okna. 16
1.2.7. jquery jquery je JavaScript knjižnica, ki poenostavi delo z JavaScriptom. Nudi nam funkcije za lažje delo z AJAX-om in velik nadzor nad DOM modelom. Tako lahko na primer preko jquery ukaza preprosto dodamo vsem HTML elementom z identifikatorjem»dodaj«css razred, ali pa dogodek ob pritisku elementa. Dodaj CSS razred vsem HTML elementov tipa img (slika): jquery(»img«).addclass(»slika«); Registriraj event handler vsem HTML elementom tipa a (povezava), ki so vsebovani v containerju tipa table (tabela) z identifikatorjem»pregled«: jquery(»div#pregled a«).click( function(event) { alert(»to je povezava«); } ); Primer 3: jquery Vidimo lahko, da je koda zelo kompaktna in razumljiva, kar je pri programiranju uporabniškega vmesnika v JavaScriptu še kako dobrodošlo. Za knjižnico jquery obstaja razširitev jquery UI, ki programerju omogoča še dodatne možnosti pri izdelavi grafičnega vmesnika. Tako lahko na primer z vrstico kode vključimo v vmesnik izbiranje datuma s koledarčkom, poljubna pojavna okna, združimo več div elementov v enoten pregled z zavihki ali v»harmoniko«. Lahko uporabimo različne grafične efekte na poljubnem elementu (fade in, show, hide, ), ter določen element spremenimo v resizable, draggable, dropable, vseh naštetih funkcijah se poslužujejo z namenom, da naredijo grafični vmesnik uporabniku prijazen intuitiven, pregleden, jedrnat in navsezadnje uporaben. 2.1.3. Oddelek pomoči uporabnikom Oddelek pomoči uporabnikom spada v Sektor tehnološke podpore. V tem oddelku so zaposleni ljudje, ki uporabniku (zaposlenemu na banki) preko telefona pomagajo pri njegovih težavah. Če ima uporabnik kakršne koli težave, ki so vezane na uporabo računalniške opreme, najprej pokliče ta oddelek. Če težave ni mogoče odpraviti z svetovanjem po telefonu, se zaposleni preko IBM-ovega programa Tivoli poveže na 17
uporabnikovo namizje. Preko tega programa sledi uporabniku pri odpravljanju težav ali pa jih kar sam reši. Če pa je težava kompleksnejše narave, se zaposleni v tem oddelku poveže z oddelkom, ki lahko pomaga rešiti to težavo. Največkrat se obrne na zaposlene v oddelku sistemov in produkcije. 2.1.4. Oddelek tehnologije poslovanja Oddelek tehnologije poslovanja uvrščamo v Sektor tehnologije poslovanja. Sam oddelek skrbi za razvojni proces potrebnih aplikacij. Ideje za morebitne projekte največkrat podajo zaposleni ali pa kar uporabniki sami. V oddelku se izvaja poseben proces, ki zajema vse faze od podane zahteve do realizacije. Torej najprej se poda ideja glede aplikacije, kateri sledi tehtna analiza zahtev, za njeno potrebno delovanje. V tej fazi se vse podrobno analizira, pregleda se umeščenost v aplikativno podporo, pregledajo se pravni in računovodski vidik, preučiti pa je potrebno tudi vplive na ostale aplikacije. Naslednja faza je zapis Specifikacije Zahtev za Programsko Opremo, kamor zapišemo vse funkcionalnosti aplikacije in primere uporabe. Ko je dokument dokončan, ga posredujejo načrtovalcu vmesnika. Ta zasnuje osnovo grafične podobe kot tudi grobo strukturo programa (kateri razredi se bodo uporabili, etc.). Ko načrtovalec zaključi z načrtovanjem, celoten del projekta preda programerju, kateri razvije želeno aplikacijsko programsko rešitev. Ko programer zaključi svojo nalogo, se aplikacijska programska rešitev testira; najprej od zaposlenih testerjev nato pa še od dejanskega uporabnika. Ko so testi uspešno izvedeni se premaknemo v naslednjo fazo uvajanja uporabnikov. V tej fazi uporabnike usposobijo za delo z novo ali nadgrajeno aplikacijo. Seveda, če je to potrebno. Zadnja faza procesa je realizacija dobljene ideje in uporaba nove aplikacije. V obeh sektorjih kot tudi in tudi na celotnem področju poslovanja NKBM d.d. na koncu leta pripravijo letni plan za naslednje leto. Analizirajo tudi koliko nalog bo mogoče izvesti v naslednjem letu. Letni plan prikazuje prihajajoče naloge v novem letu. Vse naloge razvrstijo po njihovih prioritetah. Pri izvedbi nalog se osredotočijo na naloge z največjo prioriteto. Spoznali smo torej dva sektorja NKBM d.d ter njune oddelke, sedaj pa si še poglejmo nekaj o sistemski programski opremi, ki jo največkrat uporabljajo v sektorju informatike. 18
2.2. Lotus Notes Ko sem prvi dan prišla v sektor informatike, sem dobila kuverto z geslom in uporabniškim imenom za prijavo v njihov domenoter geslo za orodje Lotus Notes. Geslo je bilo potrebno skrbno hraniti zaradi varnostnih razlogov. Samo orodje Lotus Notes je podobno Microsoftovemu Outlooku. Lotus Notes je komunikacijsko orodje za komunikacijo med zaposlenimi NKBM d.d. Lotus Notes je prilagojen potrebam vsakega posameznega zaposlenega; zaposleni si v delovnem prostoru ustvarijo zaznamke, ki so pomembni za njihovo delo. Slika 9: Delovno okolje Lotus Notes 2.3. Tivoli Na NKBM d.d. uporabljajo IBM-ov programski paket Tivoli, v katerega spada tudi orodje Tivoli Remote Control. Preko Tivoli-ja lahko dostopajo do uporabnikovega uporabniškega profila, kadar nimamo možnosti stopiti do njih (na primer, da se uporabniku v PE Celje nekaj zatakne in nimamo možnosti se odpeljati tja). Uporablja se za nadzor 19
računalnikov, za distribucijo programske opreme, za nadzor procesov in aplikacij, ki tečejo na lokalni delovni postaji ali strežniku. Na delovno postajo ali strežnik naložijo aplikacijo Tivoli klient, katera komunicira z Tivoli strežnikom. Na takšen način se lahko preko Tivoli konzole povežejo z uporabnikom in spremljajo delovanje določene delovne postaje, postrežejo v delovanje samega sistema (dobijo popoln nadzor nad miško in tipkovnico), ponovno zaženejo računalnik, prenašajo razne datoteke ali pa preprosto ustvarijo diskusijo z uporabnikom. Slika 10: Tivoli 2.4. Ghost V času opravljanja prakse pri NKBM d.d. sem pri svojem delu veliko uporabljala Symantecov program Ghost. Ghost je orodje, ki se uporablja za shranjevanje diskovnih slik. Je najbolj razširjena rešitev za velika okolja. Z Ghost lahko v eno slikovno datoteko shranimo celo particijo diska (c:\\,d:\\, itd.) ali pa kar sliko celotnega diska. Z njim nameščamo operacijske sisteme in skupino programov na nove računalnike. Na vsak 20
model računalnika smo naložili univerzalno sliko diska. Z nalaganjem samih slik (čeprav smo naložili celoten operacijski sistem in potrebne programe) smo prihranili čas, saj bi bilo drugače takšno delo pri tako velikem številu uporabnikov zelo zamudno. Orodje se uporablja tudi za množenje/distribucijo operacijskega sistema na različne računalnike. Z Ghost naredimo sliko tudi računalnika, ko je uporabnik dlje časa odsoten ali pa odide v pokoj. V teh primerih se računalnik pripelje v NKBM informacijski center, kjer z ghost celotno vsebino računalnika shranimo v sliko in jo spet naložimo, ko se uporabnik vrne na delo. Slika 11: Ghost 21
3. SKLEP V času izobraževanja na NKBM sem poglobila svoje znanje, pridobljeno skozi leta študija. Prav tako sem dobila dragocene izkušnje, ki mi bodo pomagale v nadaljnjem življenju. Ob tej priložnosti naj se zahvalim ljudem, ki so mi v času obvezne prakse stali ob strani in mi pomagali. Hvala Borutu Potrču, Miranu Gregorcu, Tadeju Trepu, Roku Grabrovcu, Sašu Žumanu in Iris Veingerl za prijetno družbo, za ogromno količino znanja, ki so mi ga posredovali in za pomoč pri pisanju poročila. Hvala tudi gospe Mihaeli Lederhas in Roberti Bunjevac za odlično sodelovanje in odlično pripravljen opis njunih oddelkov. Posebna zahvala pa gre Igorju Karnetu, kateri mi je omogočil opravljanje prakse v NKBM d.d. in me vodil skozi različne težave, da me je vedno usmeril na pravo pot, da je uredil sestanke z vodji oddelkov v sektorju informatike in sektorju tehnološke podpore ter drugimi zaposlenimi, da so si vzeli čas in nama z Sašom obširno predstavili delovanje in povezanost NKBM d.d. 22