Seminarska naloga pri predmetu SIS:

Size: px

Start display at page:

Download "Seminarska naloga pri predmetu SIS:"

Shonda McGee
5 years ago
Views:

1 Seminarska naloga pri predmetu SIS: Študentka: Silvija Dominko Mentor: Matej Zdovc, univ. dipl. ing. el. Celje, 2010

Uvod Tiskalnik je naprava, ki omogoča izpis računalniških podatkov na papir ali kako drugo za tiskanje primerno podlago.

Ne glede na način tiskanja tiskalniki natisnejo sliko kot množico pik.

Najboljši sodobni tiskalniki presegajo 236 pik/cm. Ločljivost 600 dpi, ustreza našim 236 pik/cm oziroma skoraj 24 pik/mm.

2 Uvod Tiskalnik je naprava, ki omogoča izpis računalniških podatkov na papir ali kako drugo za tiskanje primerno podlago. Pri tiskanju uporabljajo tiskalniki različne tehnologije. Najbolj razširjeni tiskalniki so: iglični, brizgalni in laserski. Ne glede na način tiskanja tiskalniki natisnejo sliko kot množico pik. Kakovost izpisa merimo s številom pik, ki jih je sposoben natisniti na razdalji enega palca (2,54 cm). Enota za kakovost izpisa je dpi. Najboljši sodobni tiskalniki presegajo 236 pik/cm. Ločljivost 600 dpi, ustreza našim 236 pik/cm oziroma skoraj 24 pik/mm. Iglični tiskalnik ima od 10 do 300 DPI, laserski pa 3000 DPI. Kakovost izpisa ni edino merilo za izbiro tiskalnika. Pomembne lastnosti tiskalnikov so še hitrost tiskanja, možnost tiskanja v barvah, velikost papirja in možnost tiskanja v več kopijah. Slika 1: Laserski tiskalnik Slika 2: Iglični tiskalnik Slika 3: Brizgalni tiskalnik II

3 Kazalo Uvod... 2 Kazalo tabel... 3 Laserski tiskalnik... 4 Barvni laserski tiskalnik... 4 Začetki tiskanja... 7 Zgodovina laserskega tiskalnika... 7 Delovanje laserskega tiskalnika... 8 Opis lastnosti pri laserskih tiskalnikih Prednosti laserskega tiskalnika Slabosti laserskega tiskalnika Viri in literatura Kazalo slik Slika 1: Laserski tiskalnik... 2 Slika 2: Iglični tiskalnik... 2 Slika 3: Brizgalni tiskalnik... 2 Slika 4: barvni laserski tiskalnik... 6 Slika 6: Prvi laserski tiskalnik... 7 Slika 5: Johann Gutenberg... 7 Slika 7: HP Laser Jet... 8 Slika 8: Shema delovanja laserskega tiskalnika... 9 Slika 9: Tiskanje z laserskim tiskalnikom Kazalo tabel Tabela 1: Opis barvnega tiskalnika

4 Laserski tiskalnik Laserski tiskalnik je naprava, ki v procesu tiskanja prenese digitalno fotografijo (sliko, tekst) na papir. Kot medij uporablja fin prah, ki ga s pomočjo statične napetosti prenese na papir. Prah je na papir fiksiran s termično metodo. Laserske tiskalnike odlikuje velika ločljivost, hitrost in obstojnost izpisa ter relativno nizka cena tiskalnega prahu. Laserski tiskalnik podatke navadno sprejme v vektorski obliki v enem od printerskih jezikov (npr. PostScript) ter interno spremeni vektorski zapis (krivulje) v bitno sliko (matriko točk). Zaradi tehnologije tiskanja mora biti stran v celoti spremenjena v bitni zapis preden se tiskanje lahko začne. Barvni laserski tiskalnik Primer barvnega laserskega tiskalnika Lexmark C500N: Tabela 1: Opis barvnega tiskalnika Hitrost tiskanja (A4, črno): Do Hitrost tiskanja (A4, barvno): Do Hitrost tiskanja (Letter, barvno): Do Čas do prve strani (črno) Čas do prve strani (barvno) Ločljivost tiska, črna Ločljivost tiska, barvna Procesor Možnosti nadgradnje spomina Spomin, maksimum Spomin, standarden Podprti Apple Macintosh operacijski sistemi Podprti Microsoft Windows operacijski sistemi Dodatek sortiranja, luknjanja in spenjanja? Standardna papirna opcija Dodatne papirne opcije Vhodna kapaciteta papirja 31 str/min 8 str/min 8 str/min 13 sekund 19 sekund 1200 x 600 dpi 1200 x 600 dpi 200 MHz Ne 64 MB 64 MB Apple Mac OS X Apple Mac OS 9.x Microsoft Windows 2000 Microsoft Windows XP Microsoft Windows Server 2003 No 250-listni izhodni zabojnik 250-listni vhodni predal 530-listni podajalnik 780 listov papirja teže 70 g/m2 4

5 (maksimalna) Vhodna kapaciteta papirja (standardna) Izhodna kapaciteta papirja (maksimalna) Izhodna kapaciteta papirja (standardna) Number of Paper Inputs 1 Number of Paper Inputs, Maximum Podprte velikosti medija Podprte velikosti medija Zdržljivost potrošnega materiala Standardna vrata Omrežne metode tiskanja Podpora omrežnega protokola 250 listov papirja teže 70 g/m2 250 listov papirja teže 70 g/m2 250 listov papirja teže 70 g/m ovojnica A4 A5 B5 ovojnica DL ovojnica Administrativno Folij JIS-B5 Pismo Izjava Univerzal Legal with Optional Legal Tray Lepenka Ovojnice Gladek papir Etikete Navaden papir Prosojnice Nanašajoč na priročnik za lepenko in etikete *Zdržljivost pri povprečni 5% pokritosti na barvo 1,500*-page colour Toner Cartridges (CMY) 2,500*-page black Toner Cartridge Ships with 1,000*-page black and colour Starter Toner Cartridges 3,000*-page colour High Yield Toner Cartridges (CMY) 5,000*-page black High Yield Toner Cartridge Fast Ethernet USB združljiv z USB 2.0 specifikacijami LPR/LPD Direkten IP IPP (Internet Printing Protocol) HTTP TCP/IP IPv4 AppleTalk 5

TCP/IP Set of Application Services Network Management Protocols Nabor fontov in simbolov Površina tiskanja (metrična) Tiskalniški jeziki (standardni) Dimenzije embalaže (mm - V x D x G) Paletna

6 TCP/IP Set of Application Services Network Management Protocols Nabor fontov in simbolov Površina tiskanja (metrična) Tiskalniški jeziki (standardni) Dimenzije embalaže (mm - V x D x G) Paletna količina 8 Velikost (mm - V x D x G) Teža (kg) Stopnja hrupnosti, mirovanje Stopnja hrupnosti, obratovanje Zero configuration DDNS, mdns NTP: Network Time Protocol ping, finger, telnet TFTP HTTP SNMPv1, SNMPv2c WINS IGMP APIPA (AutoIP) DHCP Vsi sistemski fonti podprti preko operacijskega sistema gostitelja (host) 5,0 mm od zgornjega, spodnjega, desnega in levega robu (znotraj) Tiskanje preko Host-a 570 x 574 x 530 mm 385 x 480 x 420 mm 29 kg 41 dba 53 dba Slika 4: barvni laserski tiskalnik 6

Začetki tiskanja Sprva so ljudje prepisovali besedila na roke. To delo so predvsem opravljali menihi. Ker pa je bilo to zelo zamudno, je sredi 15. stoletja Johann Gutenberg sredi 15.

7 Začetki tiskanja Sprva so ljudje prepisovali besedila na roke. To delo so predvsem opravljali menihi. Ker pa je bilo to zelo zamudno, je sredi 15. stoletja Johann Gutenberg sredi 15. stoletja predstavil prvi tiskalni stroj, ki je temeljil na principu stiskalnica in premičnih črk. Ta izum je pomenil popolno revolucijo, saj so knjige postale dostopnejše širši množici ljudi. Slika 5: Johann Gutenberg Zgodovina laserskega tiskalnika Prvi laserski tiskalnik za računalnike je bil Xerox Star 8010, ki je prišel na tržišče leta Tiskalnik je bil takrat velika novost in tudi zelo drag. Zato so jih prodajali le v majhnem številu, večinoma za laboratorije in inštitute. Ko so se razširili osebni računalniki, je podjetje Hewlett-Packard predstavilo prvi HP Laser Jet tiskalnik, ki je takrat zmogel 8 ppm in imel ločljivost 300 dpi. Od takrat je podjetje HP vodilno na tržišču laserskih tiskalnikov. Kmalu za tem so mu začeli slediti tudi drugi proizvajalci, kot so Lexmark, Oki, Brother, IBM, Epson, Minolta in drugi. V 21. stoletju se zaradi velikega znižanja cen vedno več laserskih tiskalnikov uporablja tudi za domačo uporabo. Slika 6: Prvi laserski tiskalnik 7

Slika 7: HP Laser Jet Delovanje laserskega tiskalnika Najpomembnejši del v laserskem tiskalniku je boben; to je valj, ki je prevlečen z organsko foto-občutljivo snovjo.

8 Slika 7: HP Laser Jet Delovanje laserskega tiskalnika Najpomembnejši del v laserskem tiskalniku je boben; to je valj, ki je prevlečen z organsko foto-občutljivo snovjo. Prvi korak pri tiskanju je mehansko čiščenje (ostanki tonerskega prahu od prejšnjega odtisa) in razelektritev bobna. Razelektritev lahko poteka z dodatnim, ozemljenim valjem ali pa z svetlobo foto-občutljiva plast zaradi osvetlitve ne more več zadrževati naboja. Ko je boben čist in razelektren se ponovno nabije. Različni tiskalniki uporabljajo bodisi negativen bodisi pozitiven naboj, v nadaljnji razlagi bom privzel, da se boben nabije negativno. Potencial znaša nekaj 100V. Vnaprej pripravljena bitna slika se prenese na boben s pomočjo laserja. Laser nariše sliko na negativno nabiti boben in razelektri osvetljene točke (oziroma jim vsaj občutno zmanjša negativni naboj). Laser obdela naenkrat eno vrstico točk, nato se boben zavrti za eno točko in postopek se ponovi. Povprečen laserski tiskalnik ima resolucijo 600 pik na palec (dpi), kar pomeni, da je razlika med posameznima točkama približno 40 μm, kar govori o natančnosti premika tako laserskega žarka kot tudi bobna. Laser je v tiskalniku nepremičen, premika pa se sistem zrcal in leč, ki skrbijo za usmerjanje in fokusiranje žarka. Nekateri cenejši laserski tiskalniki uporabljajo namesto laserja kar vrsto fiksnih LED diod, od katerih vsaka osvetljuje samo eno točko v vsaki vrsti na bobnu. Izdelava takega tiskalnika je cenejša, a so tudi rezultati precej slabši. Tonerski prah je sestavljen iz plastičnih zrnc in pigmenta (železovega oksida). Iz tonerjevega rezervoarja prinese prah poseben valj, ki je magneten (privlači tonerski prah) in negativno nabit (negativno nabije tonerski prah). Prah se zaradi elektrostatskega privlaka prenese iz tonerjevega valja na mesta na bobnu, ki so manj negativna, torej na mesta, ki so bila osvetljena z laserjem. Tako dobimo na bobnu elektrostatsko sliko željenega odtisa. Preden pride papir v stik z bobnom se močno pozitivno nabije (zopet gre za nekaj 100V). Ko pride boben s tonerskim prahom do papirja se rahlo negativno nabit tonerski prah zaradi elektrostatskega privlaka prenese na papir. Takoj za tem gre papir preko razelektritvenega mehanizma, saj bi se sicer prilepil na negativno nabit boben. Tonerski prah sedaj drži na papirju le še gravitacija in ostanki električne sile. Papir gre še skozi topilno enoto, ki stopi plastične delce tonerskega prahu, ki se sprimejo s papirnimi vlakni in tako fiksirajo tonerski prah na papirju. V tem delu pride pri topljenju tudi do 180 oc. 8

Slika 8: Shema delovanja laserskega tiskalnika Postopek tiskanja pri laserskih tiskalnikih lahko opišemo v šestih korakih: Korak 1:S posebno elektrodo imenovano koroton na valj enakomerno nanesemo

9 Slika 8: Shema delovanja laserskega tiskalnika Postopek tiskanja pri laserskih tiskalnikih lahko opišemo v šestih korakih: Korak 1:S posebno elektrodo imenovano koroton na valj enakomerno nanesemo pozitiven naboj. Korak 2:Z laserskim žarkom, pri nekaterih tiskalnikih z LED diodami, tiskalnik»riše«po vrtečem se valju in z žarkom razelektri določene dele valja. Korak 3:Delci barve so pozitivno nabiti, zato se pri nanašanju odbijejo od naelektrenih delov valja, na razelektrene dele pa se barva prime. Korak 4:Ob nadaljnjem vrtenju valja se pozitivno nabiti delci barve prenesejo na papir, ki ga ob vhodu negativno naelektrimo. Korak 5:Da se lahko papir po tiskanju odlepi od valja, ga moramo takoj razelektriti. Papir nato potuje do dveh valjastih grelcev razvijalne enote, kjer se barva zaradi toplote raztali in sprime z vlakni na papirju. Korak 6:Preostanek barve odstranimo s pomočjo ščetke, valj pa razelektrimo s svetlobo. Postopek se nato ponovi. Pri barvnih tiskalnikih se postopek štirikrat ponovi, da natisnemo eno stran. 9

Slika 9: Tiskanje z laserskim tiskalnikom Opis lastnosti pri laserskih tiskalnikih Proizvajalci pri promociji laserskih tiskalnikov izpostavijo nekatere ključne podatke o lastnostih tiskalnika.

10 Slika 9: Tiskanje z laserskim tiskalnikom Opis lastnosti pri laserskih tiskalnikih Proizvajalci pri promociji laserskih tiskalnikov izpostavijo nekatere ključne podatke o lastnostih tiskalnika. Najbolj poudarjena je seveda ločljivost. Nekateri proizvajalci ne navedejo dejanske mehanske ločljivosti tiskalnika, temveč ločljivost izboljšano s programskimi algoritmi, ki pa včasih ni tako dobra kot pri tiskalnikih, ki imajo mehansko ločljivost enako kot programsko izboljšana ločljivost primerjanega tiskalnika. Pomembna je tudi hitrost tiskanja. Podana je v straneh natisnjenih v eni minuti. Za razliko od podajanja hitrosti pri brizgalnih tiskalnikih, so podane hitrosti pri laserskih tiskalnikih bolj resnične. Odstopanja so zelo majhna, včasih pa je tiskalnik v resnici celo hitrejši. Pri podajanju hitrosti tiskalnika se prvo stran ponavadi izpusti, saj pred tiskanjem poteka še obdelava podatkov. Včasih je posebej podana tudi hitrost izpisa prve strani, saj se tiskalnik v večini uporablja za tiskanje kratkih dokumentov. Hitrost je seveda podana pri privzeti ločljivosti tiskalnika in za papir formata A4. Tiskalniki, ki lahko tiskajo tudi večje formate imajo hitrost za tiskanje nanje podano posebej. Za kupce, ki bodo tiskali predvsem v poslovne namene in v velikih količinah sta pomembna tudi podatka o zmogljivosti predala in odlagala za papir. Če je potreba po tiskanju velika, zmogljivost predalnika pa majhna, je zelo nerodno saj je potrebno predal neprestano polniti. Zmogljivejši tiskalniki imajo tudi več predalov za papir. Pomemben je tudi podatek, koliko listov zmore tiskalnik natisniti v enem mesecu. Če mora tiskalnik neprestano tiskati več kot je zanj predvideno se lahko zgodi, da nekateri mehanski deli niso več kos obremenitvam. Prav tako spada med pomembnejše podatke, podatek o opremljenosti tiskalnika z vmesniki. Pri večini slabše kakovostnih tiskalnikov se pojavlja USB vmesnik. Večina jih ima tudi vzporedni vmesnik (starejša generacija vmesnikov). Pri tiskalnikih višjega razreda pa primat prevzame omrežni vmesnik. Z doplačilom lahko nabor vmesnikov razširimo. Pri uporabnikih, ki bodo veliko tiskali je pomembna tudi cena enega izpisa. Prednosti laserskega tiskalnika Prednosti laserskih tiskalnikov so torej predvsem v kakovostnem izpisu in veliki hitrosti tiskanja. Laserski tiskalniki so tudi izjemno tihi in so pripravljeni za tiskanje. Slabosti laserskega tiskalnika Največja slabost laserskih tiskalnikov je cena tonerjev. 10

11 Viri in literatura

Sistemske zahteve za SAOP

Sistemske zahteve za SAOP Samostojna delovna postaja višji). icenter je ERP sistem, ki zagotavlja popolno kontrolo nad vsemi poslovnimi procesi v podjetju. V tej postavitvi je SAOP icenter nameščen na