Oblika število ur število KT izvaja Predavanja 45 1,5 učitelj Laboritorijske vaje 45 1,5 sodelavec SKUPAJ 90 3

Transcription

1 UČNI NAČRT: OSNOVE UMETNE INTELIGENCE Osnovni podatki o predmetu 1. Ime predmeta: Osnove umetne inteligence 2. Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 6 3. Učni jezik: Slovenski. Podatki o umeščenosti predmeta 4. Študijski program: Računalništvo in informatika 5. Stopnja študijskega programa: dodiplomski - univerzitetni 6. Obvezni ali izbirni predmet: Izbirni 7. Steber programa: sistemi Obveznosti 8. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure): Oblika število ur število KT izvaja Predavanja 45 1,5 učitelj Laboritorijske vaje 45 1,5 sodelavec SKUPAJ Samostojno študentovo delo: oblika število ur število KT Priprava na izpit in izpit 39 1,3 Študij literature 6 0,2 Projektno delo 45 1,5 SKUPAJ 90 3 Cilji in kompetence 10. Predznanje, ki ga mora imeti študent: Predmet zahteva poznavanje programskega jezika Java in osnovnih tehnik programiranja, ki si ga študentje pridobijo pri predmetih Programiranje I in Programiranje II. 11. Učni cilji predmeta in kompetence: a. Cilji: Študentje spoznajo osnovne metode in tehnike umetne inteligence. Predmet predstavi primere uporabe inteligentnih sistemov v računalništvu in opiše kako lahko z uporabo tehnik strojnega učenja in podatkovnega rudarjenja nadgradimo klasične statistične prijeme analize podatkov. b. Splošne kompetence: Spodbujanje skupinskega sodelovanja ter s tem razvijanje organizacijskih in komunikacijskih sposobnosti študentov. Razvijanje sposobnosti opazovanja, iskanja informacij ter kritične presoje dane problematike. 1

2 c. Predmetno-specifične kompetence: Razvijanje sposobnosti identifikacije problema in priprave rešitve. Spodbujanje ustvarjalnosti in iznajdljivosti pri iskanju možnih rešitev danega problema. Razvijanje sposobnosti analitičnega mišljenja. Razvijanje sposobnosti recenziranja znanstvenih člankov. Vsebina predmeta in literatura 12. Opis vsebine. 13. Literatura: Uvod. Zgodovina UI. Področja UI. Inteligentni agenti. Reševanje problemov. Prostori rešitev. Iskanje. Iskanje v globino. Iskanje v širino. Hevristično iskanje. Stohastično iskanje. Simulirano ohlajanje. Genetski agoritmi. Preiskovanje. Omejitve. CSP. Predstavitev znanja in sklepanje. Izjavni račun. Predikatni račun. Logična dedukcija. Veriženje naprej in nazaj. Resolucija. Dokazovanje izrekov. Verjetnostno sklepanje. Sklepanje na osnovi primerov. Planiranje. Prostor stanj. Situacijska logika. Algoritem STRIPS. Nedeterministične domene. Učenje. Prilastkovno učenje. Odločitvena drevesa. Bayes. Nevronske mreže. Predikatno učenje. Induktivno logično programiranje. Učenje z ojačanjem. Jeziki umetne inteligence. Konceptualne mreže. Opisna logika. Hornovi stavki. Prolog. Ekspertni sistemi. a. Osnovna literatura: Stuart Russell, Peter Norvig: Artificial Intelligence: A Modern Approach, Prentice Hall, b. Dopolnilna literatura: c. Dodatna literatura: 14. Predvideni študijski dosežki: a. Znanje in razumevanje: Študent/-ka pozna osnove inteligentnih sistemov. Pozna osnovne in naprednejše tehnike in prijeme strojnega učenja ter podatkovnega rudarjenja. d. Uporaba: Sposoben/-na je načrtovati in implementirati preprost inteligentni sistem. 2

3 Sposoben/-na je identificirati problem, ki zahteva uporabo tehnik strojnega učenja in podatkovnega rudarjenja. Sposoben/-na je učinkovito uporabljati tehnike in prijeme strojnega učenja in podatkovnega rudarjenja na podatkih. e. Refleksija: Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja 15. Uporabljene metode poučevanja in učenja: Predavanja, vaje, konzultacije. 16. Uporabljeni načini preverjanja znanja: krajše domače naloge, seminarska naloga oz. mini projekt, pisni izpit (lahko se nadomesti z dvema kolokvijema), ustni izpit. Pogoji in viri 17. Delitev na skupine. Zaradi potrebe po uporabi računalniške tehnologije so skupine sestavljene iz 15 študentov. 18. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta. En računalnik na 1 študenta. 19. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta. 1 habilitiran visokošolski učitelj in 1 habilitiran visokošolski sodelavec na skupino študentov Evalvacija 20. Metode in oblika evalvacije: študentska anketa. 3

4 UČNI NAČRT: SKRIPTNI JEZIKI Osnovni podatki o predmetu 1. Ime predmeta: Skriptni jeziki 2. Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 6 3. Učni jezik: slovenski Podatki o umeščenosti predmeta 4. Študijski program: Računalništvo in informatika 5. Stopnja študijskega programa: dodiplomski - univerzitetni 6. Obvezni ali izbirni predmet: Izbirni 7. Steber programa: veščine Obveznosti 8. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure): Oblika število ur število KT izvaja Seminarske vaje 30 1 sodelavec / učitelj Laboratorijske vaje 60 2 sodelavec SKUPAJ Samostojno študentovo delo: oblika število ur število KT Priprava na izpit in izpit 39 1,3 Domače naloge 51 1,7 SKUPAJ 90 3 Cilji in kompetence 10. Predznanje, ki ga mora imeti študent: Predmet zahteva poznavanje osnov dela v operacijskem sistemu Linux ter ukazni lupini BASH, ki jih študentje spoznajo pri predmetu Računalniški praktikum. 11. Učni cilji predmeta in kompetence: a. Cilji: Študentje se spoznajo z napredno rabo ukazne lupine BASH v operacijskem sistemu Linux. Predmet predstavi osnove delovanja urejevalnikov besedil, kot npr. Emacs, Vi, MS Word in OpenOffice Writer, osnove regularnih izrazov ter osnove avtomatske obdelave besedil (makroji ipd.). Študentje se spoznajo s skriptnimi jeziki: SED, AWK, PERL in skriptnim jezikom ukazne lupine BASH. b. Splošne kompetence: 4

5 Spodbujanje skupinskega sodelovanja ter s tem razvijanje organizacijskih in komunikacijskih sposobnosti študentov. Razvijanje sposobnosti opazovanja, iskanja informacij ter kritične presoje dane problematike. c. Predmetno-specifične kompetence: Razvijanje sposobnosti identifikacije problema in priprave rešitve. Spodbujanje ustvarjalnosti in iznajdljivosti pri iskanju možnih rešitev danega problema. Razvijanje sposobnosti analitičnega mišljenja. Vsebina predmeta in literatura 12. Opis vsebine. Napredni ukazi ukazne lupine BASH. Opis naprednih ukazov in tehnik uporabe ukazne lupine BASH: preusmeritve standardnega vhoda, izhoda in izhoda za napake, cevovodi, upravljanje s procesi, posebne spremenljivke. 13. Literatura: Osnove avtomatske obdelave besedil. Opis osnovnih funkcij urejevalnikov besedil Emacs, Vi, MS Word in OpenOffice Writer. Primeri uporabe omenjenih urejevalnikov besedil na manjših in večjih besedilih. Opis regularnih izrazov in primeri uporabe le-teh pri obdelavi besedil. Skriptnimi jeziki. Opis skriptnih jezikov SED, AWK, PERL ter skriptnega jezika ukazne lupine BASH, primeri uporabe vsakega od skriptnih jezikov ter primeri uporabe kombinacije večih skriptnih jezikov naenkrat. a. Osnovna literatura: Jerry Peek, Tim O'Reilly, Mike Loukides: UNIX PowerTools, Second Edition Macros for OpenOffice.org, Steven Roman: Writing Word Macros, 2nd Edition, O'Reilly, b. Dopolnilna literatura: Linda Lamb, Arnold Robbins: Learning the vi Editor. Sixth Edition, November Dale Dougherty, Arnold Robbins: sed & awk. Second Edition, March Stephen Spainhour, Ellen Siever, Nathan Patwardhan: Perl in a Nutshell. Second Edition, June c. Dodatna literatura: Sriram Srinivasan: Advanced Perl Programming. First Edition, August Predvideni študijski dosežki: a. Znanje in razumevanje: Študent/-ka pozna napredne ukaze BASH lupine. Pozna osnovne ter nekatere naprednejše ukaze urejevalnikov besedil Emacs in Vi. Pozna regularne izraze in nekatere naprednejše tehnike urejanja besedil. Pozna skriptne jezike: SED, AWK, PERL in jezik ukazne lupine BASH. b. Uporaba: 5

6 Sposoben/-na je učinkovito uporabljati napredne ukaze BASH lupine. Sposoben/-na je uporabljati urejevalnika besedil Vi in Emacs za naprednejše urejanje besedil. Sposoben/-na je učinkovito uporabljati skriptne jezike SED, AWK, PERL in jezik ukazne lupine BASH ter kombinacije le-teh. c. Refleksija: Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja 15. Uporabljene metode poučevanja in učenja: Predavanja, vaje, konzultacije. 16. Uporabljeni načini preverjanja znanja: krajše domače naloge, dalše domače naloge oz. mini projekti, pisni izpit (lahko se nadomesti z dvema kolokvijema) in ustni izpit. Pogoji in viri 17. Delitev na skupine. Zaradi potrebe po uporabi računalniške tehnologije so skupine sestavljene iz 15 študentov. 18. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta. En računalnik na 1 študenta. 19. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta. 1 habilitiran visokošolski učitelj in 1 habilitiran visokošolski sodelavec na skupino Evalvacija 20. Metode in oblika evalvacije: študentska anketa. 6

7 UČNI NAČRT: SISTEMSKO PROGRAMIRANJE Osnovni podatki o predmetu 1. Ime predmeta: Sistemsko programiranje 2. Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 6 3. Učni jezik: slovenski Podatki o umeščenosti predmeta 4. Študijski program: Računalništvo in informatika 5. Stopnja študijskega programa: dodiplomski - univerzitetni 6. Obvezni ali izbirni predmet: izbirni 7. Steber programa: veščine Obveznosti 8. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure): Oblika število ur število KT izvaja Predavanja učitelj Laboratorijske vaje sodelavec SKUPAJ Samostojno študentovo delo: oblika število ur število KT projektna naloga izpit in priprava na izpit SKUPAJ 90 3 Cilji in kompetence 10. Predznanje, ki ga mora imeti študent: Uspešno opravljene obveznosti pri predmetih: Računalniški praktikum, Programiranje Učni cilji predmeta in kompetence: a. Cilji: Študenti se spoznajo z novejšimi programskimi jeziki in tehnikami. b. Splošne kompetence: Spodbujanje abstraktnega mišljenja ter organizacijskih sposobnosti študentov. c. Predmetnospecifične kompetence: Razvijanje sposobnosti identifikacije problema in priprave rešitve. Vsebina predmeta in literatura 7

8 12. Opis vsebine. 13. Literatura: Unix. Uporabniki. Avtentikacija. Administracija uporabnikov. Skupine. Datoteke in pravice. Skupine uporabnikov. Naprave. Procesi. Vrata. Omrežni datotečni sistemi. NFS. Samba. Varnost. Nivoji zagona operacijskega sistema. Servisi. Požarni zidovi. Sistemski programski jeziki. Unix lupina. Programiranje v Unix lupini. Perl. Sistemsko programiranje programskim jezikom Perl. Primer sistemskega programa. Windows. Uporabniki, skupine in nivoji. Avtentikacija. Aktivni direktoriji. Procesi. Domenski strežnik. Aplikacijski strežnik. Varnost. Open SSL. Virtualna privatna omrežja. Arhiviranje. a. Osnovna literatura: Jerry Peek, Tim O'Reilly, Mike Loukides, UNIX Power Tools, 2. edition, O'Reilley and Associates, August Larry Wall, Tom Christiansen, Randal Schwartz, Programming Perl, 3. edition, O'Reilley and Associates, b. Dopolnilna literatura: c. Dodatna literatura: 14. Predvideni študijski dosežki: a. Znanje in razumevanje: Študent/-ka pozna sodobne programske jezike in tehnike. Študent/-ka razširi znanje o podatkovnih strukturah in algoritmih. b. Uporaba: Sposoben/-na je učinkovito vključiti sodobno informacijsko tehnologijo v izobraževalni proces. c. Refleksija: Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja 15. Uporabljene metode poučevanja in učenja: Predavanja, vaje, domače naloge, seminarji. 16. Uporabljeni načini preverjanja znanja: 2 seminarski nalogi (izdelava manjših projektov), pisni izpit (lahko se nadomesti z dvema kolokvijema), ustni izpit. Pogoji in viri 17. Delitev na skupine. 8

9 Zaradi potrebe po uporabi računalniške tehnologije so skupine sestavljene iz 15 študentov. 18. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta. En računalnik na 1 študenta. 19. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta. 1 habilitiran visokošolski učitelj in 1 habilitiran visokošolski sodelavec na skupino Evalvacija 20. Metode in oblika evalvacije: študentska anketa. 9

10 UČNI NAČRT: NAČRTOVANJE PODATKOVNIH BAZ Osnovni podatki o predmetu 1. Ime predmeta: Načrtovanje podatkovnih baz 2. Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 6 3. Učni jezik: slovenščina Podatki o umeščenosti predmeta 4. Študijski program: Računalništvo in informatika 5. Stopnja študijskega programa: 6. Obvezni ali izbirni predmet: izbirni 7. Steber programa: sistemi Obveznosti 8. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure): Oblika število ur število KT izvaja Predavanja 45 1,5 učitelj Laboratorijske vaje 45 1,5 sodelavec SKUPAJ Samostojno študentovo delo: oblika število ur število KT Priprava na izpit 36 1,2 Izpit 3 0,1 Pregled literature 0 0 Domače naloge 51 1,7 Seminarji 0 0 SKUPAJ 90 3 Cilji in kompetence 10. Predznanje, ki ga mora imeti študent: Opravljeni predmeti: Programiranje I, Osnove podatkovnih baz. Priporočeni predmeti: Sistemi za upravljanje s podatkovnimi bazami Vpis v letnik. 11. Učni cilji predmeta in kompetence: a. Cilji: Študent/-ka se spozna z novejšimi tehnologijami na področju podatkovnih baz. Študent/-ka se nauči razvoja samostojnih aplikacij, ki slonijo na uporabi podatkovnih baz. b. Splošne kompetence: Razvijanje zmožnosti obvladovanja kompleksnih programskih sistemov. 10

11 Razvijanje zmožnosti za vodenje in razvoj aplikacij v praksi. c. Predmetnospecifične kompetence: Razvijanje analitičnih sposobnosti. Vsebina predmeta in literatura 12. Opis vsebine. 13. Literatura: Relacijski podatkovni model. Ponovitev osnov PB. Definicija relacije. Atributi. Ključ relacije. SQL. Stavki za definicijo podatkov. Povpraševalni jezik. SQL3. Integritetne omejitve. Vrednostne omejitve. Tuji ključi. Definicija indeksov. Definicija povezanosti indeksa. Podatkovni model ER. Entitete. Entitetne množice. Identifikator. Razmerja. Množice razmerij. Atributi. Vrste atributov. Vrste razmerja. Števnost razmerja. Obveznost razmerja. Konceptualno načrtovanje podatkovnih baz.. Konceptualni modeli. Metodologija načrtovanja z ER. Prevod ER sheme v relacije. Pravila za prevajanje ER shem v relacijski model. Primer prevoda ER načrta v relacijski podatkovni model. Orodja za načrtovanje PB. Logično načrtovanje podatkovnih baz. Funkcijske odvisnosti. Normalizacija relacij. Boyce-Codova normalna oblika. Tretja normalna oblika. Dekompozicija relacij. Dekompozicija v BCNO in 3NO. Brezizgubna dekompozicija. Fizično načrtovanje podatkovnih baz. Umerjanje podatkovnih baz. Izbira metod dostopa do tabel. Denormalizacija relacij. Umerjanje poizvedb. Porazdelitev tabel. a. Osnovna literatura: 1. Korth, F.H., Silberschatz, A.: Database Systsms Concepts, McGraw Hill, Ullman, J.: Principles of Database and Knowledge-Base Systems, Volume 1, Computer Science Press, Rockville, b. Dopolnilna literatura: 3. Ramakrishnan, R., Gehrke, J.: Database Management Systems, 3rd Edition, McGraw Hill, c. Dodatna literatura: 14. Predvideni študijski dosežki: a. Znanje in razumevanje: 11

12 b. Uporaba: c. Refleksija: Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja 15. Uporabljene metode poučevanja in učenja: Predavanja, avditorne vaje, laboratorijske vaje in projekt. 16. Uporabljeni načini preverjanja znanja: Pogoji in viri Pisni izpit, ustni izpit in ocena projekta. 17. Delitev na skupine. Zaradi potrebe po uporabi računalniške tehnologije so skupine sestavljene iz 15 študentov. 18. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta. Računalniška učilnica; en računalnik na 1 študenta. Programsko orodje za načrtovanje programskih sistemov npr. System Architect. 19. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta. Evalvacija 1 habilitiran visokošolski učitelj in 1 habilitiran visokošolski sodelavec na skupino študentov 20. Metode in oblika evalvacije: študentska anketa. 12

13 UČNI NAČRT: MATEMATIČNI PRAKTIKUM I Matematični Praktikum I Osnovni podatki o predmetu 1. Ime predmeta: Matematični praktikum I 2. Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 6 3. Učni jezik: slovenski Podatki o umeščenosti predmeta 4. Študijski program: Računalništvo in informatika 5. Stopnja študijskega programa: dodiplomski - univerzitetni 6. Obvezni ali izbirni predmet: izbirni predmet 7. Steber programa: veščine Obveznosti 8. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure): oblika število ur število KT izvaja Seminar učitelj, sodelavec Laboratorijske vaje učitelj, sodelavec SKUPAJ Samostojno študentovo delo: Oblika število ur Število KT Domače naloge 60 2 Študij literature, 30 1 projektna naloga SKUPAJ 90 3 Cilji in kompetence 10. Predznanje, ki ga mora imeti študent: Računalniški praktikum 11. Učni cilji predmeta in kompetence: Cilji: Študent spozna osnovna orodja za spremljanje predavanj in izdelavo vaj ter komunikacijo s profesorji, asistenti, kolegi, vodstvom univerze itd.. Splošne kompetence: Študent se uči uporabljati računalnik pri reševanju matematičnih problemov Predmetnospecifične kompetence: Razumevanje delovanja programov kot so npr. prikazovalniki, urejevalniki, programi za stavljenje besedil. Vsebina predmeta in literatura 12. Opis vsebine: programi za predstavitve (npr. Power Point), delo s preglednicami (npr. Excel), urejevalniki besedil (npr. WinEdt, TextPad, Emacs), 13

14 osnove TeX-a in LaTeX-a, osnovna orodja za izdelavo slik (pdf, eps), delo s formati slik, vključevanje slik v LaTex, skeniranje in uporaba digitalne kamere. 13. Literatura: Osnovna literatura: Batagelj V., Golli B.: TeX, Povabilo v TeX, LaTeX, BibTeX, PiCTeX. DMFA RS, Ljubljana 1990, Razpet M.: Sedi in piši z LaTeXom! DMFA, Ljubljana 1991, Lamport L.: LaTeX, a Document Preparation System, Addison Wesley, 1994, Kopka H., Daly P.W.: Guide to LaTeX, Addison-Wesley, 2004, Dopolnilna literatura: Mittelbach F., Goossens M., Braams J., Carlisle D. and Rowley C.: The LaTeX Companion, Addison-Wesley, Mittelbach F., Goossens M., Rahtz S.: The LaTeX Graphics Companion: Illustrating documents with TeX and PostScript, Addison-Wesley, Goossens M., Rahtz S.: The LaTeX Web Companion: Integrating TeX, HTML and XML, Addison-Wesley, Dodatna literatura: Predvideni študijski dosežki:* Znanje in razumevanje: Uporaba: Refleksija: Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja 15. Uporabljene metode poučevanja in učenja: Seminar, laboratorijske vaje, individualne naloge in projektno delo. 16. Uporabljeni načini preverjanja znanja: Domače naloge, izdelava in zagovor projekta. Pogoji in viri 17. Delitev na skupine. Pri laboratorijskih vajah so skupine velike 15 študentov, pri seminarskih pa 30 študentov. 18. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta. Predavalnica, projektor, računalniki, ustrezni programski paketi (Magma, Mathematica) 19. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta. 1 habilitiran visokošolski učitelj in 1 habilitiran visokošolski sodelavec na skupino Evalvacija 20. Metode in oblika evalvacije: študentske ankete. 14

15 UČNI NAČRT: OBLIKOVANJE VEČPREDSTAVNOSTNIH VSEBIN Matematični Praktikum I Osnovni podatki o predmetu 1. Ime predmeta: Oblikovanje večpredstavnostnih vsebin 2. Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 6 3. Učni jezik: slovenščina Podatki o umeščenosti predmeta 4. Študijski program: Računalništvo in informatika 5. Stopnja študijskega programa: dodiplomski - univerzitetni 6. Obvezni ali izbirni predmet: izbirni 7. Steber programa: sistemi Obveznosti 8. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure): Oblika število ur število KT izvaja Predavanja 45 1,5 učitelj Laboratorijske vaje 45 1,5 sodelavec SKUPAJ Samostojno študentovo delo: oblika število ur število KT Priprava na izpit 0 0 Izpit 0 0 Pregled literature 12 0,4 Domače naloge 30 1 Seminarji 48 1,6 SKUPAJ 90 3 Cilji in kompetence 10. Predznanje, ki ga mora imeti študent: Opravljeni predmeti: Računalniški praktikum Vpis v letnik. 11. Učni cilji predmeta in kompetence: a. Cilji: Študent/-ka se spozna z osnovami večpredstavnostnih sistemov. Študent/-ka pridobi osnovno znanje o uporabi večpredstavnostnih sistemov. Študent/-ka spozna tehnike oblikovanja večpredstavnostnih vsebin. 15

16 b. Splošne kompetence: Razvijanje zmožnosti obvladovanja kompleksnega sistema za delo z večpredstavnostjo. Razvijanje zmožnosti obvladovanja večpredstavnostnih sistemov. c. Predmetnospecifične kompetence: Razvijanje sposobnosti oblikovanja večpredstavnostnih vsebin. Vsebina predmeta in literatura 12. Opis vsebine. Večpredstavnost v zadnjem času postaja najbolj razširjena oblika za posredovanje informacij uporabnikom, ki niso računalniški strokovnjaki. Sodobna računalniška in komunikacijska tehnologija omogočata prepletanje in integracijo različnih pojavnih oblik informacije, kot so besedilo, grafika, slike visoke ločljivosti, zvok in video. Izjemne možnosti, ki jih nudi ta tehnologija, so našle uporabo tudi v izobraževanju. Lahko bi rekli, da se je začela doba virtualizacije izobraževanja. Prav to je razlog, da bo predmet poudarjal koncepte in izzive večpredstavnosti v izobraževanju ter ne le tehnološke vidike, ampak tudi vsebinske in metodološke vidike uporabe večpredstavnosti v izobraževalne procesu. Vsebina: Osnove večpredstavnostnih sistemov. Digitalizacija. Uporaba večpredstavnostnih sistemov. Razvoj večpredstavnostnih sistemov. Uporaba večpredstavnostnih sistemov za oblikovanje večpredstavnostnih vsebin. Uporaba večpredstavnostnih sistemov ter večpredstavnostnih vsebin v različnih sistemih. 13. Literatura: a. Osnovna literatura: Sorel Reisman: Multimedia Computing, Idea Group Publishing, Sanjaya Mistra, Ramesh C. Sharma: Interactive Multimedia in Education and Training, Idea Group Publishing, b. Dopolnilna literatura: Karen S. Ivers, Ann E. Barron: Multimedia Projects in Education: Designing, Producing, and Assesing, Libraries Unlimited, 2nd edition, c. Dodatna literatura: 16

17 14. Predvideni študijski dosežki: a. Znanje in razumevanje: b. Uporaba: c. Refleksija: Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja 15. Uporabljene metode poučevanja in učenja: Predavanja, avditorne vaje, laboratorijske vaje in projekt. 16. Uporabljeni načini preverjanja znanja: domače naloge ocena projekta. Pogoji in viri 17. Delitev na skupine. Zaradi potrebe po uporabi računalniške tehnologije so skupine sestavljene iz 15 študentov. 18. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta. Računalniška učilnica; en računalnik na 1 študenta. Ustrezna programska oprema za delo z večpredstavnostnimi vsebinami. Povezava računalnikov v lokalno in posredno v globalno omrežje (internet). Ustrezna večpredstavnostna oprema (kamera, mikrofon, zvočniki). 19. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta. 1 habilitiran visokošolski učitelj in 1 habilitiran visokošolski sodelavec na skupino študentov Evalvacija 20. Metode in oblika evalvacije: študentska anketa. 17

18 UČNI NAČRTI TEMATSKIH VEŠČINSKIH SKLOPOV UČNI NAČRT Strežnik in LDAP imenik Osnovni podatki o tematskem veščinskem sklopu Ime: Strežnik in LDAP L imenik Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 4 Učni jezik: slovenski Podatki o umeščenosti tematskega veščinskega sklopa Študijski program: Računalništvo in informatika Stopnja študijskega programa: univerzitetni, dodiplomski Obvezni ali izbirni: izbirni (kot sestavni del veščinskega modula) Letnik: 2., 3. Semester: / Študijska smer: / Steber programa: veščine Obveznosti študenta Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure): Oblika Število ur Število KT Izvaja Seminarske vaje 30 1 učitelj veščin, visokošolski sodelavec Laboratorijske vaje 30 1 visokošolski sodelavec Skupaj 60 2 Samostojno študentovo delo: Oblika Število ur Število KT Mini projekti 15 0,5 Domače naloge 15 0,5 Priprava na izpit 30 1 Skupaj 60 2 Cilji in kompetence Predznanje, ki ga mora imeti študent: Opravljene obveznosti pri predmetu Osnove podatkovnih baz Učni cilji tematskega veščinskega sklopa in kompetence: Cilji: - Študenti se bodo naučili različnih nastavitev in naprednega dela v imeniku za potrebe hranjenja različnih podatkov na strežniku. Splošne kompetence: - Spodbujanje skupinskega sodelovanja ter s tem razvijanje organizacijskih in komunikacijskih sposobnosti študentov. - Razvijanje sposobnosti opazovanja, iskanja informacij ter kritične presoje dane problematike. Predmetno-specifične kompetence: 18

19 - Razvijanje sposobnosti identifikacije problema in priprave rešitve. - Spodbujanje ustvarjalnosti in iznajdljivosti pri iskanju možnih rešitev danega problema. - Razvijanje sposobnosti analitičnega mišljenja. Vsebina tematskega veščinskega sklopa in literatura Opis vsebine: - Nastavitev domenskega strežnika za potrebe imenika - Nastavitev infrastrukture imenika - Nastavitev dodatnih vlog v imeniku - Ustvarjanje in vzdrževanje objektov v imeniku. - Upravljanje z objekti v imeniku - Nastavitev storitev certificiranja za potrebe imenika Literatura: - Configuring Windows Server 2008 Active Directory by Dan Holme, Nelson Ruest, Danielle Ruest Microsoft Press (June 14, 2008) - Understanding and Deploying LDAP Directory Services by Timothy A. Howes, Mark C. Smith, Gordon S. Good Addison-Wesley Professional; 2 edition (May 8, 2003) Predvideni študijski dosežki: Znanje in razumevanje: - Študentje se spoznajo s poglobljenim delom z imenikom LDAP in se naučijo dela z različnimi objekti znotraj imenika. Uporaba: - Študenti so sposobni samostojnega dela z imenikom LDAP in zmorejo upravljanje različnih vrst podatkov, ki jih tak imenik hrani. Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja Uporabljene metode poučevanja in učenja: seminarske vaje, laboratorijske vaje, konzultacije. Uporabljeni načini preverjanja znanja: domače naloge, pisni izpit (lahko se nadomesti z dvema kolokvijema), ustni izpit. Pogoji in viri Delitev na skupine: Zaradi potrebe po uporabi računalniške tehnologije so skupine sestavljene iz 15 študentov. Potrebni materialni viri za izvedbo tematskega veščinskega sklopa: 1 računalnik na 1 študenta. Potrebni človeški viri za izvedbo tematskega veščinskega sklopa: 1 habilitiran učitelj veščin Evalvacija Metode in oblika evalvacije: ankete s študenti 19

20 UČNI NAČRT Načrtovanje in optimizacija delovanja SQL strežnika Osnovni podatki o tematskem veščinskem sklopu Ime: Načrtovanje in optimizacija delovanja SQL strežnika Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 2 Učni jezik: slovenski. Podatki o umeščenosti tematskega veščinskega sklopa Študijski program: Računalništvo in informatika Stopnja študijskega programa: univerzitetni, dodiplomski Obvezni ali izbirni: izbirni (kot sestavni del veščinskega modula) Letnik: 2., 3. Semester: / Študijska smer: / Steber programa: veščine Obveznosti študenta Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure): Oblika Število ur Število KT Izvaja Seminarske vaje 15 0,5 učitelj veščin, visokošolski sodelavec Laboratorijske vaje 15 0,5 visokošolski sodelavec Skupaj 30 1 Samostojno študentovo delo: Oblika Število ur Število KT Mini projekti 15 0,5 Priprava na izpit 15 0,5 Skupaj 30 1 Cilji in kompetence Predznanje, ki ga mora imeti študent: Opravljene obveznosti pri predmetu Osnove podatkovnih baz Učni cilji tematskega veščinskega sklopa in kompetence: Cilji: - Študenti se bodo naučili učinkovite uporabe SQL strežnikih storitev s pomočjo načrtovanja strategij na različnih ravneh dostopa do podatkovne baze in SQL strežnika. Splošne kompetence: - Spodbujanje skupinskega sodelovanja ter s tem razvijanje organizacijskih in komunikacijskih sposobnosti študentov. - Razvijanje sposobnosti opazovanja, iskanja informacij ter kritične presoje dane problematike. Predmetno-specifične kompetence: - Razvijanje sposobnosti identifikacije problema in priprave rešitve. - Spodbujanje ustvarjalnosti in iznajdljivosti pri iskanju možnih rešitev danega problema. - Razvijanje sposobnosti analitičnega mišljenja. 20

21 Vsebina tematskega veščinskega sklopa in literatura Opis vsebine: - Načrtovanje učinkovitih dostopov do storitev SQL strežnika - Načrtovanje strategije poizvedb - Načrtovanje rutin pri ravnanju z napakami - Načrtovanje strategije transakcij - Usklajevanje storitev podatkovne baze in izdelkov Literatura: - Designing and Optimizing Data Access by Using Microsoft SQL Server by Sara Morgan, Tobias Thernstrom Microsoft Press (April 25, 2007) - Microsoft SQL Server 2005 Unleashed by Ray Rankins et. al. Sams (December 31, 2006) Predvideni študijski dosežki: Znanje in razumevanje: - Študentje se spoznajo s poglobljenim delom s podatkovnimi bazami. - Naučijo se načrtovati učinkovito izrabo virov strežnika - Naučijo se načrtovanje podatkovnih baz, Uporaba: - Študenti so sposobni samostojnega dela in načrtovanja učinkovitih dostopov do storitev SQL strežnika - Študenti samostojno načrtujejo strategije poizvedb in transakcij. - Študenti so sposobni pisati rutine za ravnanje z napakami. - Študenti suvereno uporabljajo vsa orodja podatkovnega strežnika. Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja Uporabljene metode poučevanja in učenja: Seminarske vaje, laboratorijske vaje, konzultacije. Uporabljeni načini preverjanja znanja: domače naloge, pisni izpit (lahko se nadomesti z dvema kolokvijema), ustni izpit. Pogoji in viri Delitev na skupine: Zaradi potrebe po uporabi računalniške tehnologije so skupine sestavljene iz 15 študentov. Potrebni materialni viri za izvedbo tematskega veščinskega sklopa: 1 računalnik na 1 študenta. Potrebni človeški viri za izvedbo tematskega veščinskega sklopa: 1 habilitiran učitelj veščin Evalvacija Metode in oblika evalvacije: ankete s študenti 21

22 Osnovni podatki o tematskem veščinskem sklopu UČNI NAČRT Načrtovanje infrastrukture podatkovnih strežnikov Ime: Načrtovanje infrastrukture podatkovnih strežnikov Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 2 Učni jezik: slovenski Podatki o umeščenosti tematskega veščinskega sklopa Študijski program: Računalništvo in informatika Stopnja študijskega programa: univerzitetni, dodiplomski Obvezni ali izbirni: izbirni (kot sestavni del veščinskega modula) Letnik: 2., 3. Semester: / Študijska smer: / Steber programa: veščine Obveznosti študenta Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure): Oblika Število ur Število KT Izvaja Seminarske vaje 15 0,5 učitelj veščin, visokošolski sodelavec Laboratorijske vaje 15 0,5 visokošolski sodelavec Skupaj 30 1 Samostojno študentovo delo: Oblika Število ur Število KT Mini projekti 15 0,5 Priprava na izpit 15 0,5 Skupaj 30 1 Cilji in kompetence Predznanje, ki ga mora imeti študent: Opravljene obveznosti pri predmetu Osnove podatkovnih baz Učni cilji tematskega veščinskega sklopa in kompetence: Cilji: - Študenti se bodo naučili načrtovati infrastrukturo podatkovnih strežnikov. Podpora infrastrukturi je še načrtovanje arhiva in načrtovaje prijemov ob izgubi podatkov. Pri tem se bodo naučili načrtovati še podatkovne baze in načrtovanja delovanja strežnika visoke razpoložljivosti. Splošne kompetence: - Spodbujanje skupinskega sodelovanja ter s tem razvijanje organizacijskih in komunikacijskih sposobnosti študentov. - Razvijanje sposobnosti opazovanja, iskanja informacij ter kritične presoje dane problematike. Predmetno-specifične kompetence: - Razvijanje sposobnosti identifikacije problema in priprave rešitve. - Spodbujanje ustvarjalnosti in iznajdljivosti pri iskanju možnih rešitev danega problema. - Razvijanje sposobnosti analitičnega mišljenja. Vsebina tematskega veščinskega sklopa in literatura 22

23 Opis vsebine: - Načrtovanje infrastrukture - Načrtovanje varnosti strežnikov - Načrtovanje podatkovne baze - Načrtovanje rešitev z visoko razpoložljivostjo podatkov - Načrtovanje prijemov ob reševanju izgube podatkov - Načrtovanje arhiviranja baze podatkov Literatura: - Learning SQL on SQL Server 2005 by Sikha Bagui, Richard Earp O'Reilly Media, Inc. (April 26, 2006) - Microsoft SQL Server 2005 Database Administrator Core Requirementsby Solid Quality Learning, Microsoft Press (November 29, 2006) Predvideni študijski dosežki: Znanje in razumevanje: - Študentje se učijo načrtovanja infrastrukture podatkovnih strežnikov, ki nudijo visoko razpoložljivost podatkov. - Naučijo se načrtovanja visoko razpoložljivih podatkovnih baz arhiviranja in reševanja podatkov ob primerih izgube. Uporaba: - Študenti so sposobni načrtovanja infrastrukture podatkovnih strežnikov - Sami lahko načrtujejo razpoložljive podatkovne baze, njihovo arhiviranje in vzpostavljanje strežnika ob primerih napak. - Študenti samostojno načrtujejo strategije poizvedb in transakcij. - Študenti so sposobni pisati rutine za ravnanje z napakami. - Študenti suvereno uporabljajo vsa orodja podatkovnega strežnika. Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja Uporabljene metode poučevanja in učenja: Seminarske vaje, laboratorijske vaje, konzultacije. Uporabljeni načini preverjanja znanja: domače naloge, pisni izpit (lahko se nadomesti z dvema kolokvijema), ustni izpit. Pogoji in viri Delitev na skupine: Zaradi potrebe po uporabi računalniške tehnologije so skupine sestavljene iz 15 študentov. Potrebni materialni viri za izvedbo tematskega veščinskega sklopa: 1 računalnik na 1 študenta. Potrebni človeški viri za izvedbo tematskega veščinskega sklopa: 1 habilitiran učitelj veščin Evalvacija Metode in oblika evalvacije: ankete s študenti 23

24 UČNI NAČRT N Optimizacija in ohranjevanje stanja podatkovne baze Osnovni podatki o tematskem veščinskem sklopu Ime: Optimizacija in ohranjevanje stanja podatkovne baze Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 2 Učni jezik: slovenski Podatki o umeščenosti tematskega veščinskega sklopa Študijski program: Računalništvo in informatika Stopnja študijskega programa: univerzitetni, dodiplomski Obvezni ali izbirni: izbirni (kot sestavni del veščinskega modula) Letnik: 2., 3. Semester: / Študijska smer: / Steber programa: veščine Obveznosti študenta Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure): Oblika Število ur Število KT Izvaja Seminarske vaje 15 0,5 učitelj veščin, visokošolski sodelavec Laboratorijske vaje 15 0,5 visokošolski sodelavec Skupaj 30 1 Samostojno študentovo delo: Oblika Število ur Število KT Mini projekti 15 0,5 Priprava na izpit 15 0,5 Skupaj 30 1 Cilji in kompetence Predznanje, ki ga mora imeti študent: Opravljene obveznosti pri predmetu Osnove podatkovnih baz Učni cilji tematskega veščinskega sklopa in kompetence: Cilji: - Študenti se bodo naučili optimizirati delovanje podatkovnega strežnika in optimizacije obnovitve podatkov. - Naučili se bodo načrtovati strategijo kontrole delovanja podatkovnega strežnika, upravljanja podatkov in ohranjevanja ravni varnosti. Splošne kompetence: - Spodbujanje skupinskega sodelovanja ter s tem razvijanje organizacijskih in komunikacijskih sposobnosti študentov. - Razvijanje sposobnosti opazovanja, iskanja informacij ter kritične presoje dane problematike. Predmetno-specifične kompetence: - Razvijanje sposobnosti identifikacije problema in priprave rešitve. - Spodbujanje ustvarjalnosti in iznajdljivosti pri iskanju možnih rešitev danega problema. - Razvijanje sposobnosti analitičnega mišljenja. 24

25 Vsebina tematskega veščinskega sklopa in literatura Opis vsebine: - Optimizacija delovanja strežnika in podatkovnih baz. - Optimizacija in izvrševanje obnovitve podatkovne baze v primeru izgube ali napake. - Načrtovanje strategije kontrole delovanja podatkovnega strežnika. - Načrtovanje strategija upravljanja podatkov. - Načrtovanje strategije za upravljanje in ohranjevanje ravni varnosti. Literatura: - Microsoft SQL Server 2005 Database Administrator Core Requirements by Solid Quality Learning, Microsoft Press (November 29, 2006) - Microsoft SQL Server 2005 Unleashed by Ray Rankins et. al. Sams (December 31, 2006) Predvideni študijski dosežki: Znanje in razumevanje: - Študentje se učijo načrtovanja in izvedbe optimizacije delovanja podatkovnega strežnika in vrnitve v bilo katero preteklo stanje strežnika. - Naučijo se načrtovanja strategije kontrole delovanja strežnika, upravljanja podatkov in ohranjanja ravni varnosti. Uporaba: - Študenti so sposobni sami načrtovati in izvesti optimizacijo delovanja strežnika in in obnoviti predhodna stanja. - Samostojno in suvereno vedo načrtovati strategijo nadzora, strategijo upravljanja s podatki in strategijo ohranjanja ravni varnosti. - Študenti suvereno uporabljajo vsa orodja podatkovnega strežnika. Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja Uporabljene metode poučevanja in učenja: seminarske vaje, laboratorijske vaje, konzultacije. Uporabljeni načini preverjanja znanja: domače naloge, pisni izpit (lahko se nadomesti z dvema kolokvijema), ustni izpit. Pogoji in viri Delitev na skupine: Zaradi potrebe po uporabi računalniške tehnologije so skupine sestavljene iz 15 študentov. Potrebni materialni viri za izvedbo tematskega veščinskega sklopa: 1 računalnik na 1 študenta. Potrebni človeški viri za izvedbo tematskega veščinskega sklopa: 1 habilitiran učitelj veščin Evalvacija Metode in oblika evalvacije: ankete s študenti 25

26 UČNI NAČRT Osnove delovanja operacijskega sistema Linux Osnovni podatki o tematskem veščinskem sklopu Ime: Osnove delovanja operacijskega sistema Linux Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 2 Učni jezik: Slovenski Podatki o umeščenosti tematskega veščinskega sklopa Študijski program: Računalništvo in informatika Stopnja študijskega programa: univerzitetni, dodiplomski Obvezni ali izbirni: izbirni (kot sestavni del veščinskega modula) Letnik: 2., 3. Semester: / Študijska smer: / Steber programa: veščine Obveznosti študenta Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure): Oblika Število ur Število KT Izvaja Seminarske vaje 15 0,5 učitelj veščin, visokošolski sodelavec Laboratorijske vaje 15 0,5 visokošolski sodelavec Skupaj 30 1 Samostojno študentovo delo: Oblika Število ur Število KT Mini projekti 15 0,5 Priprava na izpit 15 0,5 Skupaj 30 1 Cilji in kompetence Predznanje, ki ga mora imeti študent: Predmet ne zahteva predznanja Učni cilji tematskega veščinskega sklopa in kompetence: Cilji: - Študenti se bodo naučili osnov operacijskega sistema Linux kot delovne postaje. Naučili se bodo uporabljati ukazno vrstico in osnovnih ukazov v njej, kar jim bo prišlo v poštev pri naprednejšem delu. Splošne kompetence: - Spodbujanje skupinskega sodelovanja ter s tem razvijanje organizacijskih in komunikacijskih sposobnosti študentov. - Razvijanje sposobnosti opazovanja, iskanja informacij ter kritične presoje dane problematike. Predmetno-specifične kompetence: - Razvijanje sposobnosti identifikacije problema in priprave rešitve. - Spodbujanje ustvarjalnosti in iznajdljivosti pri iskanju možnih rešitev danega problema. - Razvijanje sposobnosti analitičnega mišljenja. 26

27 Vsebina tematskega veščinskega sklopa in literatura Opis vsebine: - razumevanje Linux datotečnega sistema - osnovno vzdrževanje sistema - uporaba in nastavljanje namiznega okolja - izvajanje pomembnejših ukazov iz ukazne vrstice - izvajanje osnovnih operacij prek namiznega okolja - uporaba tekstovnega urejevalnika - pravice in privilegiji - poganjanje programov iz ukazne vrstice in namiznega okolja - uporaba orodij in ukazov za tiskanje - nastavljanje okenskega strežnika - regularni izrazi in preusmeritve vhoda, izhoda in napake - kopiranje na in iz izmenljivih medijev - uporaba upravljalnika paketov - osnovni mrežni pripomočki za uporabnika - pripomočki za skrbnika sistema Literatura: - Michael Jang, RHCE Red Hat Certified Engineer Linux Study Guide, McGraw-Hill Osborne Media; 5 edition (June 21, 2007) Predvideni študijski dosežki: Znanje in razumevanje: - Študentje se spoznajo z osnovnim delom na operacijskem sistemu Linux, grafičnim vmesnikom in vmesnikom z ukazno vrstico. - Naučijo se nameščati, nastavljati in uporabljati okenski strežnik, in programe namenjene različnim nalogam. - Spoznajo datotečni sistem in sistem pravil ter privilegijev. - Naučijo se povezati delovno postajo v omrežje in uporabe osnovnih ukazov za delo v omrežju ter osnovnih ukazov namenjenih skrbništvu. Uporaba: - Študenti so sposobni samostojnega dela z Linux operacijskim sistemom in programsko opremo za opravljanje različnih nalog. - Študenti sami skrbijo za sistem in ga vedo povezati v omrežje. - Študenti suvereno uporabljajo ukazno lupino in naprednejše ukaze v le tej. - Vedo uporabljat z vhodnimi in izhodnimi napravami. Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja Uporabljene metode poučevanja in učenja: Seminarske vaje, laboratorijske vaje, konzultacije. Uporabljeni načini preverjanja znanja: domače naloge, pisni izpit (lahko se nadomesti z dvema kolokvijema), ustni izpit. Pogoji in viri Delitev na skupine: Zaradi potrebe po uporabi računalniške tehnologije so skupine sestavljene iz 15 študentov. Potrebni materialni viri za izvedbo tematskega veščinskega sklopa: 1 računalnik na 1 študenta. Potrebni človeški viri za izvedbo tematskega veščinskega sklopa: 1 habilitiran učitelj veščin Evalvacija Metode in oblika evalvacije: ankete s študenti 27

28 UČNI NAČRT Vzdrževanje operacijskega sistema Linux Osnovni podatki o tematskem veščinskem sklopu Ime: Vzdrževanje operacijskega sistema Linux Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 2 Učni jezik: slovenski Podatki o umeščenosti tematskega veščinskega sklopa Študijski program: Računalništvo in informatika Stopnja študijskega programa: univerzitetni, dodiplomski Obvezni ali izbirni predmet: izbirni (kot sestavni del veščinskega modula) Letnik: 2., 3. Semester: / Študijska smer: / Steber programa: veščine Obveznosti študenta Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure): Oblika Število ur Število KT Izvaja Seminarske vaje 15 0,5 učitelj veščin, visokošolski sodelavec Laboratorijske vaje 15 0,5 visokošolski sodelavec Skupaj 30 1 Samostojno študentovo delo: Oblika Število ur Število KT Mini projekti 15 0,5 Priprava na izpit 15 0,5 Skupaj 30 1 Cilji in kompetence Predznanje, ki ga mora imeti študent: Opravljen predmet Osnove delovanja Linux Operacijskega sistema Učni cilji tematskega veščinskega sklopa in kompetence: Cilji: - Študenti se naučijo namestiti operacijski sistem in spoznavati strojno opremo ter namestiti gonilnike zanjo. Naučijo se delati z datotečnim sistemom in nadzorovati strojno opremo. Spoznajo delo z uporabniškimi računi in skupinami ter povezavo delovne postaje v omrežje. - Študenti se naučijo nameščati odjemalce različnih storitev, kot na primer odjemalec za NFS, SMB storitve. Naučijo se tudi nameščanja in ponujanja storitev, kot so na primer mrežni in X strežnik, nadzorovanja storitev in osnovno reševanje težav ter osnove varovanja sistema. Splošne kompetence: - Spodbujanje skupinskega sodelovanja ter s tem razvijanje organizacijskih in komunikacijskih sposobnosti študentov. - Razvijanje sposobnosti opazovanja, iskanja informacij ter kritične presoje dane problematike. Predmetno-specifične kompetence: - Razvijanje sposobnosti identifikacije problema in priprave rešitve. - Spodbujanje ustvarjalnosti in iznajdljivosti pri iskanju možnih rešitev danega problema. - Razvijanje sposobnosti analitičnega mišljenja. 28

29 Vsebina tematskega veščinskega sklopa in literatura tura Opis vsebine: - namestitev Linux-a s standardno/nestandardno strojno opremo - kreiranje in modifikacije Linux datotečnega sistema - izvajanje administracije na nivoju uporabnika in skupine - kontroliranje običajnih strojnih naprav - integracija delovne postaje v mrežno okolje - nastavitev NIS in DHCP klientov - nastavitev NFS in SMB klientov - nastavitev inetd mrežnega strežnika - nastavitev X strežnika in namiznih okolij - izvajanje nadzora nad sistemom - osnovno reševanje težav - zagotavljanje osnovne varnosti sistema Literatura: - Michael Jang, RHCE Red Hat Certified Engineer Linux Study Guide, McGraw-Hill Osborne Media; 5 edition (June 21, 2007) Predvideni študijski dosežki: Znanje in razumevanje: - Študentje se naučijo namestiti OS in upravljati s strojno opremo, osnovnih skrbniških nalog in naprednejšega dela z datotečnim sistemom. - Spoznajo pojem storitve in na primerih povežejo sistem na različne storitve oz. nudijo tudi sami storitve drugim. - Naučijo se kako skrbeti za varnost sistema. Uporaba: - Sposobni so namestiti in večplastno skrbeti za sistem. - Znajo umestiti Linux OS v omrežje. - Sposobni so se prijaviti na različne storitve in ponuditi osnovne storitve drugim v omrežju. Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja Uporabljene metode poučevanja in učenja: Seminarske vaje, laboratorijske vaje, konzultacije. Uporabljeni načini preverjanja znanja: domače naloge, pisni izpit (lahko se nadomesti z dvema kolokvijema), ustni izpit. Pogoji in viri Delitev na skupine: Zaradi potrebe po uporabi računalniške tehnologije so skupine sestavljene iz 15 študentov. Potrebni materialni viri za izvedbo tematskega veščinskega sklopa: 1 računalnik na 1 študenta. Potrebni človeški viri za izvedbo tematskega veščinskega sklopa: 1 habilitiran učitelj veščin Evalvacija Metode in oblika evalvacije: ankete s študenti 29

30 UČNI NAČRT Razvoj izdelkov, temelječih na SQL strežniku Osnovni podatki o tematskem veščinskem sklopu Ime: Razvoj izdelkov, temelječih na SQL strežniku Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 2 Učni jezik: slovenski Podatki o umeščenosti tematskega veščinskega sklopa Študijski program: Računalništvo in informatika Stopnja študijskega programa: univerzitetni, dodiplomski Obvezni ali izbirni: izbirni (kot sestavni del veščinskega modula) Letnik: 2., 3. Semester: / Študijska smer: / Steber programa: veščine Obveznosti študenta Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure): Oblika Število ur Število KT Izvaja Seminarske vaje 15 0,5 učitelj veščin, visokošolski sodelavec Laboratorijske vaje 15 0,5 visokošolski sodelavec Skupaj 30 1 Samostojno študentovo delo: Oblika Število ur Število KT Mini projekti 15 0,5 Priprava na izpit 15 0,5 Skupaj 30 1 Cilji in kompetence Predznanje, ki ga mora imeti študent: Opravljene obveznosti pri predmetu Osnove podatkovnih baz Učni cilji tematskega veščinskega sklopa in kompetence: Cilji: - Študenti se bodo naučili načrtovanja izdelkov za in izdelkov, ki uporabljajo SQL strežnik. Preko teh se bodo spoznali še z načrtovanjem podatkovnih baz, objektov in procedur SQL strežnika in jezika. Splošne kompetence: - Spodbujanje skupinskega sodelovanja ter s tem razvijanje organizacijskih in komunikacijskih sposobnosti študentov. - Razvijanje sposobnosti opazovanja, iskanja informacij ter kritične presoje dane problematike. Predmetno-specifične kompetence: - Razvijanje sposobnosti identifikacije problema in priprave rešitve. - Spodbujanje ustvarjalnosti in iznajdljivosti pri iskanju možnih rešitev danega problema. - Razvijanje sposobnosti analitičnega mišljenja. 30

31 Vsebina tematskega veščinskega sklopa in literatura Opis vsebine: - Načrtovanje podatkovnih baz - Načrtovanje objektov - Načrtovanje izdelkov za SQL strežnik - Načrtovanje izdelkov, ki uporabljajo SQL strežnik - Načrtovanje procedur za testiranje in vzdrževanje kode Literatura: - Designing Database Solutions by Using Microsoft SQL Server(TM) 2005 by Dejan Sarka, Andy Leonard, Javier Loria, Adolfo Wiernik Microsoft Press (September 12, 2007) - Professional SQL Server 2005 Integration Services (Programmer to Programmer) Brian Knight, Allan Mitchell, Darren Green et. al. Wrox (January 31, 2006) Predvideni študijski dosežki: Znanje in razumevanje: - Študentje se spoznajo s poglobljenim delom s podatkovnimi bazami. - Naučijo se načrtovati rešitve, ki temeljijo na SQL strežniku. - Naučijo se načrtovanje podatkovnih baz, Uporaba: - Študenti so sposobni samostojnega dela in načrtovanja podtkovnih baz in izdelkov, ki jih uporabljajo. - Študenti sami skrbijo za sistem in ga vedo vzdrževati. - Študenti suvereno uporabljajo vsa orodja podatkovnega strežnika. - Vedo upravljat z vhodnimi in izhodnimi podatki. Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja Uporabljene metode poučevanja in učenja: seminarske vaje, laboratorijske vaje, konzultacije. Uporabljeni načini preverjanja znanja: domače naloge, pisni izpit (lahko se nadomesti z dvema kolokvijema), ustni izpit. Pogoji in viri Delitev na skupine: zaradi potrebe po uporabi računalniške tehnologije so skupine sestavljene iz 15 študentov. Potrebni materialni viri za izvedbo tematskega veščinskega sklopa: 1 računalnik na 1 študenta. Potrebni človeški viri za izvedbo tematskega veščinskega sklopa: 1 habilitiran učitelj veščin Evalvacija Metode in oblika evalvacije: ankete s študenti 31