Priporočilni standardi SUVI in dopolnitve za področje varnosti v zdravstveni informatiki

Similar documents
» Nakup in vzdrževanje Oracle programske opreme «Tehnične specifikacije

IP PACKET QUEUING DISCIPLINES AS BASIC PART OF QOS ASSURANCE WITHIN THE NETWORK

Delavnica za konfiguriranje dostopovnih točk WEB konfiguracija LANCOM L-54

ITIL - upravljanje IT storitev

UDF for volume calculation with the use of NTF method. Lastne Excel funkcije za izračun prostornin po NTF metodi

Arhitektura oblaka Upravljanje v oblaku Delovanje v oblaku Arhitekturni okvir računalništva v oblaku

Vodnik skozi Google Analytics Beta verzija 1. del. prehod s stare kode (urchin.js), k novi kodi za sledenje (ga.js)

How we calculate volume with the use of NTF method. Kako izračunamo volumen z uporabo metode NTF

Delavnica za konfiguriranje dostopovnih točk Konfiguracija LANCOM L-54 z uporabo orodja LANConfig

INTERNETNA VARNOST. Davor Katanovič, mag. družb. inf. CISSP, Security+

Sistemske zahteve za SAOP

Družina IEEE802 Poddružina IEEE802.1 Priključitev v omrežje IEEE802.1x

Calculation of volume with the use of NTF method. Izračun volumnov z uporabo NTF metode

Q: Do You made a backup before upgrade? A: Only cowards make backups!

formati slike in branje slike pomen in nekaj primerov EM spekter aplikacije v posameznih delih spektra o matriki slike

Hitra rast hranjenih podatkov

Session:E07 GALIO - DB2 index advisor, how we implemented it and what we get from self-made expert tool

Organizacija računalnikov (OR) UNI-RI, 3.l. RS Vaje. doc.dr. Mira Trebar

UML Modeling of IEEE e Network Entry and Initialization. UML modeliranje vstopa v omrežje in inicializacije v IEEE 802.

ERCOlight LUM je energetsko visoko učinkovita svetilka za visoke prostore z možnostjo številnih različnih modifikacij.

A Generic Timing Receiver for Event-Driven Timing Systems

ABBYY rešitve za prepoznavo in klasifikacijo dokumentov

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Četrtek, 2. junij 2016 SPLOŠNA MATURA

Kaj so prednosti COBIT 5? Varstvo osebnih podatkov in računalništvo v oblaku - smernice informacijskega pooblaščenca. Derek J.

SPLETNE SESTAVLJANKE IN POSLOVNI PORTALI

Lotus Quickr Najhitrejši način izmenjave poslovne vsebine

Vpliv varnostnih mehanizmov na povezljivost spletnih storitev. Influence of security mechanisms on web services interoperability

SUBJECT CATEGORY-BASED ANALYSIS OF DESCRIPTORS OF SLOVENIAN PLANT SCIENCE DOCUMENTS IN THE AGRIS DATABASE IN THE PERIOD

Specification and Implementation of a Light-Weight Internet Content Delivery Platform

Naslavljanje v IP. Miran Meža

RAČUNALNIŠTVO V OBLAKU IN NJEGOV POSLOVNI POMEN ZA MALA PODJETJA

ZBIRNI IZKAZI IZRAČUNA EBITDA ZA HOTELE SKUPINE UNION HOTELI

E R S Š G L J U B L J A N A Š O L S K O L E T O

Open IT VARNO POVEZOVANJE SODOBNIH ODPRTIH SPLETNIH APLIKACIJ V OBLAKU TYPO3, MAGENTO, ALFRESCO

POVEČEVANJE E-VKLJUČENOSTI Z UPORABO SMERNIC WCAG 2.0

An Adaptive-Parity Error-Resilient LZ'77 Compression Algorithm. Na napake odporen zgoščevalni algoritem LZ 77 s prilagodljivo pariteto

DB2 podatkovna baza v praksi

Prometno načrtovanje xdsl

DOKTORSKA DISERTACIJA GROŢNJE INFORMACIJSKI VARNOSTI PRI RABI MOBILNIH NAPRAV

This is a repository copy of OLAP for health statistics: how to turn a simple spreadsheet into a powerful analytical tool.

Transakcije v MariaDB/MySQL (transakcija A)

RAZLOG ZA IZVAJANJE PROGRAMA POPRBAZA

Zaščitni elementi (Safety Features) Odbor bolnišnic pri Združenju zdravstvenih zavodov Damjan Bonač - JAZMP

Ogrodje za razvoj mikrostoritev v Javi in njihovo skaliranje v oblaku

Prirejanje in preverjanje tipov

Internetne tehnologije

Predstavitev standarda EN za eračun

INFORMACIJSKE REŠITVE V SODOBNIH HIŠAH

Računalništvo v oblaku in varstvo osebnih podatkov Z zaupanjem do povrnitve ravnotežja

Oblikovanje sistema kakovosti za validacijo računalniških sistemov primer farmacevtske industrije

Uvod v svetovni splet

IZKUŠNJE PRI RAZVOJU INOVATIVNIH REŠITEV Z UPORABO RAČUNALNIŠTVA V OBLAKU

PREGLED MOBILNIH REŠITEV ZA IZOBRAŽEVANJE UPRAVLJANJA INFORMATIKE

Podatkovni model za celostno vodenje proizvodnje

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO ALEŠ KOPRIVNIKAR SKUPINSKI RAZVOJ PROGRAMSKE OPREME Z IBM RATIONAL TEAM CONCERT

RAČUNALNIŠTVO V OBLAKU ZA PODROČJE UPRAVLJANJA ČLOVEŠKIH VIROV NA PRIMERU SAP-OVE OBLAČNE REŠITVE SUCCESSFACTORS

Svet Evropske unije Bruselj, 26. februar 2015 (OR. en)

Primerjava in analiza učinkovitosti podatkovnih baz DB2 in MySQL

Lokacijske storitve na mobilnih napravah

RAZVOJ ENOSTAVNE SPLETNE APLIKACIJE Z UPORABO FLEKSIBILNEGA OGRODJA NA ODPRTOKODNIH KNJIŢNICAH

enotne tehnološke zahteve, upravljanje z dokumenti, elektronski arhiv, elektronsko arhivsko gradivo, elektronsko okolje.

Predstavitev teksta v računalniku

THE ANIMAL SOUND ARCHIVE AT THE HUMBOLDT-UNIVERSITY OF BERLIN: CURRENT ACTIVITIES IN CONSERVATION AND IMPROVING ACCESS FOR BIOACOUSTIC RESEARCH

TABELA IZOTOPOV. Chart of the Nuclides. Jedrska tehnika in energetika. Seminar pri predmetu. Nuclides and Isotopes, 16 th edition

Enterprise modelling with UML

ONE-DIMENSIONAL CUTTING STOCK OPTIMIZATION: THE CASE OF A LOW RATIO BETWEEN STOCK AND ORDER LENGTHS MIRO GRADIŠAR

Informacijski sistemi 2. faza Sistemska analiza. Franci Tajnik univ.dipl.ing.fizike, CISA, CISM

Automated Preparation of the Book of Abstracts for Scientific Conferences using R and LaTeX

Minimalne/optimalne zahteve za delovanje informacijskega sistema v povezavi z IMAGINE aplikacijami

SERVISI ZA ODDALJEN DOSTOP DO RAČUNALNIKOV

A comparison of parameters below the limit of detection in geochemical analyses by substitution methods

Some results of transfer rate tests on two-way cable network

Razvoj spletne trgovine z vključitvijo naprednih storitev

Primerjava uporabe SOAP in REST za potrebe povezave mobilnih naprav s spletnimi storitvami

Razširljiv nadzor velikih oblačnih sistemov

SPLETNI ISKALNIK KOT TRŽENJSKO ORODJE

Primož Hadalin IZDELAVA SPLETNEGA PORTALA POSLOVNE APLIKACIJE Z UPOŠTEVANJEM RAZLIK MED SPLETNIMI BRSKALNIKI

Pika. Jubilejno 18. leto Pike. Razvoj aplikacij in spletnih strani. Infrastruktura. Office tečaji. SharePoint ITIL SQL

Analiza in primerjava spletnih sistemov za upravljanje z vsebinami

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Inštitut za avtomatiko Laboratorij za obdelavo signalov in daljinska vodenja

Uporaba metodologije ITIL v praksi s pomočjo odprtokodnih orodij

Analiza slovenskih uporabnikov družbenega omrežja Twitter

Brezžična omrežja in Eduroam

MEDOBRATOVALNOST REŠITEV ZA MODELIRANJE POSLOVNIH PROCESOV V BPMN

PREDLOG VPELJAVE RAČUNALNIŠKEGA OBLAKA V JAVNOIZOBRAŽEVALNO OMREŽJE

Evropski standardi kakovosti na področju preventive: hitri vodnik

Navodila za interaktivne naloge Bober

PODATKOVNE BAZE NOSQL

22 TRANSPORT IN KOMUNIKACIJE TRANSPORT AND COMMUNICATIONS

Spletni iskalnik Google in optimizacija spletnih strani

KONCEPT NADZORA CENTRALIZIRANEGA RAČUNALNIŠKEGA OMREŽJA S PROTOKOLOM SNMP

1. Informacijski sistemi so večinoma povezani s telekomunikacijskimi sistemi v tako imenovane informacijsko komunikacijske sisteme,

Twitter Bootstrap in razvoj spletnega repozitorija za Cacti

BLUETOOTH KOMUNIKATOR ZA WINDOWS MOBILE 6.5

Lokalna brezžična (WLAN) in osebna brezžična omrežja (PAN)

Magistrsko delo. Organizacija in management informacijskih sistemov MODEL OBLAČNIH STORITEV Z OPENSTACK

Mladen Babić PODATKOVNO SKLADIŠČE ZA SPREMLJANJE POSLOVANJA S TRANSAKCIJSKIMI RAČUNI

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Menedžment baz podatkov o donatorjih. Študijska smer Study field

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO. Matjaž Košak MAGISTRSKO DELO. Mentor: doc. dr. Rok Rupnik

Uvedba OLAP sistema za potrebe analize prodaje v podjetju Metal Ravne d.o.o.

Transcription:

Priporočilni standardi SUVI in dopolnitve za področje varnosti v zdravstveni informatiki Andrej Orel, Marand d.o.o., Ljubljana, Slovenija Igor Bernik, Fakulteta za varnostne vede, Univerza v Mariboru, Slovenija Namen in cilj prispevka Leta 2008 je bil uveden standard ISO/IEC 27799, ki vsebuje priporočila za upravljanje sistemov informacijske varnosti (SUVI) v zdravstveno varstvenih okoljih. Ta standard predstavlja dopolnitev priporočil ISO/IEC 27002 povezanih z varnostmi kontrolami, ter povzema in dopolnjuje tiste elemente SUVI, ki so specifični za področje zdravstva. V prispevku smo se z analizo obeh standardov (ISO/IEC 27002 in ISO/IEC 27799) dotaknili dopolnitev in izpostavili pomembnost posebnega standarda za varovanje informacij v zdravstvu. Metodologija V prispevku so obdelana priporočila za varnostne kontrole in njihovih dopolnitev s pomočjo komparativne analize obeh standardov (ISO/IEC 27002 in ISO/IEC 27799). S pomočjo deskripcije so predstavljene ugotovitve, navedene so značilnosti upravljanja varovanja informacij, ki so posebne v zdravstveno varstvenih okoljih. Ugotovitve in omejitve V prispevku ugotovljamo, da sta področji upravljanja z informacijsko varnostjo in zdravstvena informatika preko teh dveh standardov zelo povezani. V prispevku so prikazani samo krovni izsledki analize dopolnitev ISO/IEC 27799. Izvirnost Prispevek prikazuje povezavo med standardoma ISO/IEC 27002 (Kodeks za upravljanje varovanja informacij) in ISO/IEC 27799 (Upravljanje informacijske varnosti v zdravstvu z uporabo standarda). Izvirnost se kaže v tem, da je na omenjenem področju malo napisanega, da je v slovenskem prostoru upravljanje z informacijsko varnostjo v zdravstvu šele v povojih in da za to področje ne obstajajo normativni slovenski prevodi ali uradno izrazoslovje. Ključne besede: ISO/IEC 27001, ISO/IEC 27799, informacijska varnost, zdravstvena informatika 1 UVOD ISO/IEC 27001 je standard namenjen sistemom upravljanja varovanja informacij (SUVI), medtem ko v standardu ISO/IEC 27002 najdemo predvsem vodila za izvedbo varnostnih kontrol, ki so primerne za organizacije, ki so se odločile za implementacijo SUVI. ISO/IEC 27002 je široko uporabljan in mednarodno priznani standard, ki vsebuje nabor referenčnih kontrol za potrebe upravljanja varovanja informacij, primernih za večino situacij v različnih branžah. Te kontrole so povzete tudi v prilogi standarda ISO/IEC 27001, ki je najbolj razširjen standard za certificiranje sistemov upravljanja varovanja informacij. ISO/IEC 27799 je komplementarni standard k že omenjenima ISO/IEC 27001 in ISO/IEC 27002. Ukvarja se z vodili za upravljanje varovanja informacij na področju osebnega zdravja. Že v samem naslovu standarda ISO/IEC 27799 je zapisano:»zdravstvena informatika Upravljanje informacijske varnosti v zdravstvu z uporabo standarda ISO/IEC 27002«(SIST, 2008), kar pomeni, da ta standard ne zamenjuje, ampak zgolj dopolnjuje ISO/IEC 27002 na specifičnem področju zdravstveno varstvenih sistemov. Nobeden izmed standardov SUVI nima uradnega slovenskega prevoda, zato se pri slovenskem izrazoslovju zanašamo predvsem na dva neuradna prevoda standardov (IZIV, 2006) in izrazoslovje, ki živi in je bolj ali manj sprejeto v stanovskem krogu presojevalcev SUVI v okviru enega izmed

slovenskih certifikacijskih organov. Za mnoge izraze se uporablja več sprejetih izrazov, ki se enakovredno uporabljajo in tako pripomorejo k pestrosti jezika. 2 UPRAVLJANJE VAROVANJA INFORMACIJ V ZDRAVSTVU Že odkar so se informacijski sistemi vključili v zdravstvo kot njegov nepogrešljiv del, je varnost, povezana z obdelovanimi podatki, veljala za zelo pomembno. To se kaže še posebej v luči dejstva, da so ti podatki zelo občutljivi. V sodobnem času je (tudi politično) sprejeto dejstvo, da bolnik predstavlja osrednjo točko zdravstveno varstvenega sistema, kar pomeni da v mora v zdravstvenih informacijah imeti prednost zasebnost in varnost (COACH, 2011). Edinstvene potrebe po varnosti v zdravstvu je treba raziskati in jih videti v različnih strukturah, ki podpirajo zdravstveno dejavnost. Odločitve, sprejete v posamezni zdravstveno informacijski enoti, temeljijo tudi na informacijah iz drugih subjektov. Med njimi so predvsem izvajalci zdravstvenih storitev, pa tudi zdravstvene zavarovalnice in različne z zdravstvom povezane administrativne institucije. K subjektom zdravstvenega varstva, kjer v prvi vrsti razumemo izvajalce zdravstvenih storitev, sodijo različni zunanji ali notranji dobavitelji materiala in uslug. Storitve izvajajo zdravniki, medicinske sestre in terapevti. Vse to vodijo ali spremljajo administratorji, poslovni vodje in drugo osebje. Informacije o bolniku krožijo med vsemi omenjenimi, ki te informacije v celoti ali delno obdelujejo in jih posredujejo dalje. Razumevanje vseh dejavnikov napeljuje k misli, da je informacijsko varnost v zdravstvu potrebno voditi celovito, z upoštevanjem specifik, ki jih ima zdravstveni sektor, v primerjavi z ostalimi branžami. Izjave:»Občutljivost informacij o bolniku je izjemna«, ni potrebno prav posebej zagovarjati. Obstajata dva glavna cilja v zvezi z varnostjo informacij na področju zdravstvenega varstva (Ålhfeldt, 2007): doseganje visokega nivoja varnosti, kar omogoča bolnikom vrhunsko zdravljenje z dostopanjem do ustreznih informacij v pravem času in doseganje visokega nivoja bolnikove zasebnosti, kar pomeni da nepooblaščene osebe ne morejo do občutljivih informacij. Za zdravstveni sektor je značilnih nekaj posebnosti v zvezi z varovanjem informacij (Ministrstvo za zdravje RS, 2011): elektronski zdravstveni zapisi so posebej občutljivi, zdravljenje se izvaja v velikem številu majhnih organizacij, izvajalcev zdravstvenega varstva je veliko in se nahajajo na različnih lokacijah, informacije o zdravljenju posameznika krožijo med različnimi izvajalci, dostop do podatkov je odvisen od vrste izvajalcev, zakonodaja v zvezi z varovanjem osebnih podatkov obravnava zdravstvene podatke na različne in pogosto posebne načine. Zaradi navedenih ciljev varnosti in posebnih značilnosti, je smiselno uvajanje sistema upravljanje varnosti informacij v zdravstvo. 2.1 ISO/IEC 27799 priporočila za SUVI v zdravstvu Mednarodni standard ISO/IEC 27799 (ISO, 2008) vsebuje smernice, namenjene ravnanju zdravstvenih organizacij in drugih varuhov osebnih zdravstvenih informacij, kako najbolje čuvati zaupnost, celovitost in dostopnost teh informacij z implementacijo ISO/IEC 27002. ISO/IEC 27799 (op. p.: v celotnem prispevku se sklicujemo ISO/IEC 27799:2008) se posebej ukvarja s potrebami SUVI v zdravstvu. Čeprav je varovanje informacij pomembno na vseh področjih našega življenja; tako za posameznike, podjetja, institucije kakor tudi celotno družbo, so na področju zdravstva še posebne zahteve, ki jih je potrebno spoštovati in s tem zagotavljati zaupnost, celovitost, preverljivost(!) in dostopnost osebnih zdravstvenih informacij: Zaupnost je ključna za zagotavljanje zasebnosti vseh v procesu zdravljenja. Celovitost je nujna zaradi zagotavljanja bolnikove varnosti, kjer je pomembno to, da je celotni življenjski cikel informacije preverljiv in sledljiv. Dostopnost je pomembna za izvajanje uspešnega zdravljenja.

Vse to mora biti zagotovljeno tudi v posebnih razmerah, na primer ob naravnih nesrečah in izpadih različnih procesnih ali podpornih sistemov (ISO, 2008). Potrebe po učinkovitem upravljanju informacijske varnosti v zdravstvu se z napredovanjem in modernizacijo tehnologij večajo. Brez brezžičnih povezav in uporabe interneta za vse potrebe, si zdravstva ne moremo več predstavljati. V kolikor teh tehnologij ne vpeljujemo pravilno, nam bodo povzročale dodatna tveganja v povezavi z zaupnostjo, celovitostjo in dostopnostjo zdravstvenih informacij. Vse zdravstvene organizacije si morajo, ne glede na svojo velikost in specifično področje v zdravstvu, postaviti ustrezne kontrole (nadzorstva) za zaščito informacij o zdravljenju oseb, ki so jim bile zaupane. To je lahko še posebej problematično v majhnih sredinah, kjer se posamezniki (medicinsko osebje) posvečajo zgolj zdravljenju, varovanje informacij pa se jim zdi morda le drugotnega pomena. Ta ugotovitev seveda ne ustreza zahtevam po varovanju informacij in ni sprejemljiva. Vsaka zdravstveno varstvena institucija mora imetij jasna, enoumna in svojemu delovnemu procesu primerna vodila za izbor in vpeljavo tovrstnih kontrol. Izkušnje v razvitih državah so pokazale, da so vodila za izbor informacijsko varstvenih kontrol, ki so sicer nastajala ločeno od razvoja standarda, podobna. To je bil tudi povod za nastanek posebnega, splošnemu standardu ISO/IEC 27002 komplementarnega standarda za informacijsko varnost v zdravstvu ISO/IEC 27799. ISO/IEC 27779 je bil objavljen leta 2008. Razvil ga je tehnični odbor TC125 pri mednarodni standardizacijski organizaciji (ISO). Ta odbor je sicer odgovoren za medicinsko informatiko. Standarde družine ISO 27000 sicer razvija skupni tehnični odbor (JTC1/SC27) dveh standardizacijskih organizacij ISO in IEC, zato imajo vsi ti standardi tudi oznako obeh organizacij in so identični. Predhodnik standarda ISO/IEC 27799 je imel uradni naziv»zdravstvena informatika Upravljanje informacijske varnosti v zdravstvu z uporabo ISO/IEC 17799«, kar pa se je kasneje (Rowlands, 2007) spremenilo v ISO/IEC 27002 in tako sta obe, sicer načelno ločeni družini, dobili formalno povezavo. Čeprav ISO/IEC 27799 temelji na ISO/IEC 27002, je njegova struktura drugačna. Začne se s predgovorom in uvodom, ki nista oštevilčena, sledi jima sedem poglavij, oštevilčenih od 1 do 7 (ISO, 2008). Podobno kot pri ISO/IEC 27002, kjer so prva štiri poglavja uvodna, dejanske kontrole pa so razvrščene šele od petega poglavja dalje, je tudi pri ISO/IEC 27799 začetek posvečen razlagi izhodišč za vpeljavo upravljanja informacijske varnosti v zdravstvu. Poglavja od 1 do 6 standarda ISO/IEC 27799 se ukvarjajo z informativni vidiki informacijske varnosti v zdravstvu, kjer najdemo uvod v informacijsko varnost v zdravstvu, namen standarda, normativne reference, uporabljano izrazoslovje s področja zdravstva in informacijske varnosti, različne definicije, ter obsežno razpravo o praktičnih pristopih k uvajanju informacijske varnosti po»kodeksu za upravljanje varovanja informacij ISO/IEC 27002«(IZIV, 2006). Glavnina standarda ISO/IEC 27799 (ISO, 2008) se nahaja v poglavju 7 z naslovom»vključitev ISO/IEC 27002 v zdravstvo«. V tem poglavju se nahajajo posebni nasveti o enajstih poglavjih varnostnih kontrol oziroma 39 glavnih kontrolnih kategorij (skupin), kot jih najdemo v ISO/IEC 27002. Splošni pristop v ISO/IEC 27002 je zasnovan tako, da spodbuja posamezne organizacije k lastnim interpretacijam tega dokumenta znotraj lastnih pravnih in poslovnih zahtev oziroma potreb. Izkušnje so pokazale (Rudel, 2007), da je v okviru zdravstva potrebno nekatere kontrole še posebej zavarovati. Na podlagi izkušenj iz različnih držav, kjer so upravljanju informacijske varnosti posvetili posebno pozornost že pred samim sprejetjem standarda ISO/IEC 27799 (Rowlands, 2007), so v poglavju 7, v delih kjer je to potrebno, zapisane minimalne zahteve. V posameznih primerih so dodana še normativna vodila za posebno apliciranje varnostnih kontrol iz ISO/IEC 27002 v zdravstveno varstvenih okoljih. Za celovit opis vsebine standarda ISO/IEC je potrebno omeniti še tri priloge (anekse), ki pa so zgolj informativnega značaja: Priloga A obravnava grožnje, ki ogrožajo informacije v zdravstvu. V prilogi B so grafično ponazorjena navodila in dokumenti povezani s SUVI v različnih fazah po modelu NSPU (Načrtuj, Stori, Preveri, Ukrepaj PDCA); v fazi vzpostavitve SUVI, v fazi vpeljave in delovanja SUVI, v fazi nadzora in pregledovanja SUVI, ter v fazi vzdrževanja in izboljševanja SUVI. Priloga C obravnava potencialne koristi in zahtevane lastnosti podpornih orodij za posamezne procese SUVI. Sledi jim še bibliografija s povezanimi standardi s področja informacijske varnosti v zdravstvu.

2.2. Primerjava varnostnih kontrol ISO/IEC 27002 in ISO/IEC 27799 Kot rečeno, se varnostne kontrole, zajete v poglavju 7 standarda ISO/IEC 27799, neposredno nanašajo (mapirajo) na poglavja 5 do 15 standarda ISO/IEC 27002 oziroma jih dopolnjujejo. Kako se podpoglavja točke 7 (»Vključitev ISO/IEC 27002 v zdravstvo«) iz ISO/IEC 27799 navezujejo na omenjena poglavja Kodeksa za upravljanje varovanja informacij, je prikazano Tabeli 1. Uporabljeni so neuradni, a splošno sprejeti slovenski nazivi (IZIV, 2006). Tabela 1: Skupine varnostnih kontrol ISO/IEC 27002 in ISO/IEC 27799 Točka in poglavje ISO/IEC 27002 Točka in poglavje ISO/IEC 27299-7.1 Splošno 5 Varnostna politika 7.2 Informacijska varnostna politika 6 Organizacija varovanja informacij 7.3 Organizacija informacijske varnosti 7 Upravljanje sredstev 7.4 Upravljanje sredstev 8 Varovanje človeških virov 7.5 Varnost človeških virov 9 Fizična zaščita in zaščita okolja 7.6 Fizična zaščita in zaščita okolja 10 Upravljanje s komunikacijami in produkcijo 7.7 Upravljanje s komunikacijami in produkcijo 11 Nadzor dostopa 7.8 Nadzor dostopa 12 Nakup razvoj in vzdrževanje informacijskih sistemov 7.9 Nakup razvoj in vzdrževanje informacijskih sistemov 13 Upravljanje incidentov pri 7.10 Upravljanje incidentov pri varovanju informacij varovanju informacij 14 Upravljanje neprekinjenega poslovanja 15 Združljivost 7.12 Združljivost 7.11 Vidiki informacijske varnosti pri upravljanju neprekinjenega poslovanja Iz Tabele 1 je razvidno, da so varnostne kontrole v obeh standardih na prvem nivoju dokaj enakomerno porazdeljene. Izjema sta 7.1 in 7.11 (v tabeli osenčeni), kjer imamo samo načelni opis, dejanskih opisov ali dopolnitev kontrol pa ni. Ko pa gremo globlje in si za referenčno razporeditev vzamemo ISO/IEC 27002, je podobnosti manj. Tabela 2: Število varnostnih kontrol - ISO/IEC 27002 in ISO/IEC 27799 ISO/IEC 27002 ISO/IEC 27799 Št. poglavij s kontrolami (in brez) 11 10 (12) Št. skupin kontrol 39 41 Število vseh kontrol 133 136 Formalna primerjava obeh standardov nas pripelje do nekaterih ugotovitev. Večina poglavij, ki se nanašajo na varnostne kontrole, ima v obeh standardih skoraj enake nazive. Kontrole so nekoliko drugače razporejene po skupinah, zato sta v ISO/IEC 27799 dve skupini več, hkrati pa ima ta standard tudi tri dodatne kontrole, v vsakem od poglavij po eno. Tako se seveda postavi vprašanje, kdaj v zdravstvu uporabiti priporočila ISO/IEC 27002, kdaj pa ISO/IEC 27799. Odgovor je dvoplasten. Po eni strani nobenega razloga ni, da ne bi uporabljali ISO/IEC 27799, če je to le možno. Po drugi strani, pa se zlasti v praksi izkaže (to trditev bom omejil na slovenski prostor!), pripravljavci podlag za SUVI v zdravstvenih organizacijah tega standarda sploh ne poznajo in tudi ne vedo, kakšne potencialne koristi jim prinaša. 3 SKLEP V današnjem svetu zdravstvene informatike je polno pasti, ki jih postavljajo vsi trije zadani cilji (zaupnosti, dostopnosti in celovitosti informacij) pred vpletene v zdravstveno varstvo. Ti cilji so si med seboj dokaj kontradiktorni in zahtevajo različno ukrepanje za njihovo doseganje. Zdravstvene

informacije so večinoma še bolj občutljive od ostalih, saj se najpogosteje dotikajo oseb, ki imajo različne probleme in jim ni vseeno, kaj se dogaja z njihovim zdravjem in dobrim počutjem. Zdravje in zdravstvena informacija pa sta, čeprav se večinoma tega ne zavedamo, dva neločljivo povezana pojma. Zdravstvo je v bistvu edino področje, ki ima svoj posebni dopolnilni standard za zagotavljanje informacijske varnosti. Dopolnilni standard upravljanja z informacijsko varnostjo je sicer na voljo tudi za področje telekomunikacij (ISO 27011), vendar pa je šele v fazi pred-standarda (The ISO 27000 Directory, 2011a).), hkrati pa se ne dotika le enega tipa informacij, pri ISO/IEC 27799 govorimo o osebnih zdravstvenih informacijah, temveč celovitega SUVI v telekomunikacijski industriji. Velika prednost standarda ISO/IEC 27799 je, da je nastajal v okviru delovnih skupin, ki se ukvarjajo posebej z zdravstveno informatiko (Rowlands, 2007), tako v okviru ISO (TC215), kakor tudi CEN (TC251). V teh okoljih predstavlja upravljanje informacijske varnosti le enega izmed vidikov zdravstvene informatike. Na drugi strani imamo znotraj organizacije ISO delovno skupino (oziroma več njih), ki se ukvarja z upravljam informacijske varnosti na splošno in za vse potrebe. V njihovem okolju je nastala družina standardov ISO/IEC 27000 (The ISO 27000 Directory, 2011b). Razveseljujoče je, da je med obema delovnima okoljema nastala sinergična povezava, katere posledica je standard ISO/IEC 27799 - Zdravstvena informatika Upravljanje informacijske varnosti v zdravstvu z uporabo standarda ISO/IEC 27002. VIRI Åhlfeldt, RM., Söderström, E. (2007). Information Security Problems and Needs in a Distributed Healthcare Domain A Case Study. Pridobljeno 1.12.2011 na ftp://163.25.117.117/gyliao/papercollection/20091030/10.1.1.99.8862[1].pdf Carlson, T. (2008). Information Security Management: Understanding ISO 17799. Pridobljeno 8.11.2011 na http://www.netbotz.com/library/iso_17799.pdf COACH. (2011) Canada's Health Informatics Association Guidelines for the Protection of Health Information. Pridobljeno 22.10.2011 na https://ams.coachorg.com/inventory/purchasedetails.aspx?id=13d04bfb-3f71-4cbd-a69a- 26a961236fe2 IZIV. (2006a). Prevod standarda BS ISO/IEC 27001:2005: Informacijska tehnologija Varnostne tehnike Sistemi za upravljanje varovanja informacij Zahteve. Slovenija: Inštitut za informacijsko varnost (IZIV). IZIV. (2006b). Prevod standarda BS ISO/IEC 17799:2005: Informacijska tehnologija Varnostne tehnike Kodeks za upravljanje varovanja informacij. Slovenija: Inštitut za informacijsko varnost (IZIV). ISO 27002. (2005). ISO/IEC 27002: Information Technology Security Techniques Code of Practice for Information Security Management (1st ed.). Švica: International Organization for Standardization (ISO). ISO 27799. (2008). ISO/IEC 27799: Health informatics Information security management in health using ISO/IEC 27002 (1st ed.). Švica: International Organization for Standardization (ISO). Ministrstvo za zdravje RS. (2011). Sistem za upravljanje z informacijsko varnostjo SUVI / Spletno mesto ezdrav.si. Pridobljeno 1.12.2011 na http://www.ezdrav.si/?page_id=158 Rowlands, D. (2007). Report on ISO TC 215 Health Informatics standards development meetings 2007. Pridobljeno 17.11.2011 na http://www.ehealth.standards.org.au/linkclick.aspx?fileticket=8rj6_oxniwg%3d&tabid=145&mid=770 Rudel, D., Kozar, M., Pušnik, S. (2007). Common approach to healthcare information security management in Slovenia using ISO 27799. Bryden, J.S., de Lusingan, S., Blobel, B. (ur.), Medical informatics in enlarged Europe. Proceedings of the European federation for medical informatics. Special topic conference STC 2007 (str. 114-119). Berlin: Akademische Verlagsgesellschaft. SIST. (2008). SIST EN ISO 27799:2008 Zdravstvena informatika Upravljanje informacijske varnosti v zdravstvu z uporabo standarda ISO/IEC 27002. Slovenija: Slovenski inštitut za standardizacijo (SIST). The ISO 27000 Directory, (2011a). Introduction To ISO 27011 (ISO27011). Pridobljeno 15.12.2011 na http://www.27000.org/iso-27011.htm

The ISO 27000 Directory, (2011b). An Introduction to ISO 27001, ISO 27002...ISO 27008. Pridobljeno 15.12.2011 na http://www.27000.org/index.htm