Tiskana vezja za začetnike (3)

Transcription

1 Tiskana vezja za začetnike (3) AX elektronika d.o.o. Avtor: Bojan Kovač E-pošta: Orodje za risanje shem in ploščic tiskanega vezja ima neko uporabno vrednost, če vsebuje tudi knjižnice z elementi, ki jih lahko takoj uporabimo. Target 3001 ima ogromno knjižnico elementov, vendar se vedno lahko zgodi, da ustreznega elementa v njej ne bomo našli, zato ga moramo narediti sami. Obstajata dva načina: s spreminjanjem obstoječega elementa, ki je novemu zelo podoben ali pa risanje popolnoma novega. Vsak element je sestavljen iz električne sheme (simbola), podnožja in 3D modela. Slednjega za načrtovanje ploščice ni potrebno risati, je pa odličen za predstavo, kako bodo elementi na ploščici razvrščeni, koliko prostora bodo zavzeli in kako visoko bodo segali. Izognemo se lahko morebitnim kasnejšim težavam pri montaži elementov ali pritrditvi ploščice v neko ohišje. Velikokrat se zgodi, da za določen ele- e- ment potrebujemo le drugačno ohišje, shema pa je popolnoma enaka eni izmed tistih v standardni knjižnici. Vzemimo za primer majhen mikrokontro- o- ler ATtiny45. Na sliki 1 imamo narisan n razpored njegovih priključkov v različnih ohišjih: PDIP, SOIC, TSSOP, QFN in MLF. Zelo malo je verjetno, da boste v knjižnici našli ta element z vsemi naštetimi ohišji, zato bomo na začetku morali ta element predelati«tako, da bo ustrezal ohišju, ki smo ga izbrali in razporedu izvodov na njem. Prve tri različice imajo izvode na istih mestih (Vcc je na primer vedno na priključku 8), vendar so oblike ohišij različne. Poglejmo, o, kako bi izdelali nov element z drugačnim ohišjem! Enaka shema, drugačno ohišje Najprej raziščimo, kaj nam ponuja knjižnica! Biti moramo v načinu za risanje shem. Kot kaže slika 2 lahko izberemo možnost iskanja prek menija ali tako, da pritisnemo tipkof2. Lahko tudi v stranskem meniju v zavihku Components«kliknemo na daljnogled. Prikazal se bo iskalnik, ki sem ga za potrebe ekranskih slik nekoliko zmanjšal, vendar še vedno vsebuje vsa okna. Ko vpišemo vanj ime ali del imena iskane komponente in sprožimo iskanje, se nam zeleno obarvani prikažejo vsi zadetki, ki popolnoma ustrezajo iskanemu nizu. S klikom na posamezne zadetke potem raziščemo, kakšen element se skriva za njim in v kakšnem podnožju se nahaja. Na sliki 3 vidimo le dva zadetka, ki imata vrsto ohišja zapisano že v imenu (dobra praksa!), prav tako vidimo, da lahko ta mikrokontroler izberemo le z dvema ohišjema, DIL8 (PDIP) in PSOP. Mi pa bi vendarle želeli vgraditi mikrokontroler z ohišjem Slika 1: Razpored priključkov ATtiny45 v različnih ohišjih TSSOP, ker nam to pač bolj ustreza. Včasih so mikrokontrolerji v nekaterih ohišjih znatno cenejši od enakih v drugačnem ohišju, zato je tudi to lahko velik razlog za našo odločitev glede oblike ohišja. Takoj bomo videli, če ima element ustrezno električno vezavo, če ima pravo podnožje in če v knjižnici zanj obstaja tudi 3D model. Nam ustreza le električna vezava: vsi priključki na shemi so povezani na enake priključke, kot bodo pri našem ohišju, ki ga želimo vgraditi na ploščico. Popraviti bomo morali torej le podnožje in upamo lahko, da ga bomo lahko le izbrali iz obstoječe knjižnice. Na sliki 4 vidimo zaporedje, s katerim nekemu elementu določimo drugačno ohišje. Z desnim klikom miške na sliko podnožja (na sredini) dobimo seznam možnosti in izberemo prvo, Change proposed package «. Program nas pri tem opozori, da ne moremo popravljati originala 54 SVET ELEKTRONIKE 09_2013

2 Slika 4: Zamenjava pripadajočega ohišja Slika 2: Izbira možnosti za iskanje komponent komponente, ki se nahaja v knjižnici, lahko pa nam naredi enako, ki bo le naša in bo nosila oznako USER. S tem se moramo strinjati in že imamo na izbiro vsa podnožja, ki se nahajajo v knjižnici. Izbiro lahko zelo omejimo, če vpišemo del imena, ki ga morajo prikazana podnožja vsebovati, v našem primeru tsso«in ga izberemo iz celotnega spiska. Iskanje lahko dodatno omejimo tudi z izbiro knjižnice z lastnimi in Target kompo- nentami. Ko smo z izbiro zadovoljni, kliknemo OK«in že imamo na spisku novo komponento (slika 6). Ime nam najbrž ne ustreza več, zato je prav, da ga spremenimo. Z desnim klikom na komponento, ki se sedaj nahaja na seznamu, dobimo na izbiro meni, kjer izberemo prvo možnost, saj želimo spremeniti njeno ime. V vnosnem polju to ime spremenimo le toliko, da bo jasno, v kakšnem ohišju se nahaja, saj tudi v prihodnosti želimo, da bi se pojavil na seznamu zadetkov, ko bomo iskali attiny45«. Spremembo shranimo z gumbom Save«in že se naša«komponenta s spremenjenim imenom nahaja na spisku najdenih. Skupaj s podnožjem smo dobili tudi 3D model tega ohišja, tako, da smo s tem zaključili. Imamo novo komponento, ki jo lahko takoj uporabimo v svojem vezju. Spremenjena shema, drugačno ohišje Prehod iz TSSOP8 na QFN ohišje bo pri tem mikrokontrolerju malo bolj boleče«, vendar bomo tudi to delo lahko opravili hitro. Spremeniti bomo morali shemo in podnožje, saj na primer Vcc ni na priključku 8, ampak na priključku 15, kar moramo spremeniti tako na shemi, kot tudi na podnožju. Ker originalne komponente ne moremo spreminjati, naredimo v svojo lastno knjižnico najprej kopijo po- dobne komponente, na primer prve, v DIL8 ohišju. Desni Slika 3: Vsi podatki o izbranem elementu Slika 5: Izbira podnožja 09_2013 SVET ELEKTRONIKE 55

3 Slika 6: Naša nova USER komponenta z imenom originala klik nanjo in z menija izberemo zadnjo možnost, s katero naredimo kopijo označene komponente. Takoj se znajde na spisku (slika 7). Slika 7: Izdelava kopije standardne komponente v lastni knjižnici Ujemite trenutek in ustvarite Želite ustvariti fotografski dnevnik svoje družine, a ne veste kako začeti? S to knjigo vam bo zagotovo uspelo. 56 SVET ELEKTRONIKE 09_2013

4 Najprej popravimo neskladja na shemi. Z desnim klikom na prvo sličico s shemo dobimo meni z izbiro, med drugim tudi za spreminjanje sheme. Program nas bo opozoril, da popravljeno shemo komponente spet shranimo s pritiskom na tipko X«. Poglejmo, kakšen je postopek naprej! Prikaže se nam celotna električna shema (simbol) z vsemi priključki. Za novo ohišje bomo morali spremeniti številke priključkov, zato te priključke najprej izberemo tako, da kliknemo nanj, ko pa je izbran (oranžno obarvan), pa ga dvokliknemo. Prikaže se nam okno, prek katerega lahko spreminjamo vse mogoče in nemogoče v zvezi s priključkom, med drugim tudi njegovo številko (Pin number). Spremenimo številke vseh priključkov tako, da bodo ustrezali priključitvi v QFN ohišju z 28 priključki, kot kaže slika 1. Ko smo končali, izberemo celotno komponento, da se vsi njeni posamezni deli obarvajo oranžno, postavimo kazalec miške na sredino, kjer je na presečišču črtkanih črt narisan znak +«in na tipkovnici pritisnemo tipko X«. S tem smo programu povedali, da je urejanje simbola končano. Committed m ted to excellence CATALOGUE AL PROCUREMENT MASSQUOTATION SQUOTA PRODUCT CHANGE NOTIFICATION ON Poenostavljeno e-poslovanje Rutronik24 je modularna spletna platforma za oskrbo z elektronskimi sestavnimi deli, ki zagotavljajo precej poenostavljene poslovne procese. Prednosti hitrejšega spletnega naročanja so združene s svetovanjem, prikrojenem po vaši meri. S tem torej ne nadomešamo svojih storitev prav nasprotno dopolnjujemo jih. Vendar nam pred dokončnim shranjevanjem ponudi še popravek ostalih parame- trov, ki jih lahko vidimo na sliki Slika 8: Popravljamo lahko le simbol lastne komponente 09_2013 SVET ELEKTRONIKE 57

5 Slika 9: Popravimo številke priključkov Slika 11: Nova komponenta s simbolom in podnožjem QFN28 je razporediti smiselno, vhode na levi, izhode na desni strani, napajanje pa spodaj in zgoraj, da vezje priključimo s čim krajšimi povezavami. Priključki, ki so označeni z določenimi številkami, bodo na tiskanem vezju povezani s priključki podnožja, ki so prav tako označeni s temi številkami. Priključke lahko obračamo kasneje, ko so že narisani. Izberemo način za izbiro (oznaka 4), priključek izberemo, ga zgrabimo tako, da ga lahko premikamo in potem poljubno vrtimo z desnim klikom. Popolnoma nov element Slika 10: Pred shranjevanjem lahko komponento popolnoma spremenimo Določimo ali spremenimo lahko tip komponente, njeno ime, podnožje, prefiks, opis in proizvajalca. Pravzaprav v lahko nastane čisto nova komponenta! Na tem koraku je primeren trenutek, da lahko zamenjamo še podnožje in nova komponenta bo v celoti spremenjena in prilagojena a ohišju QFN28 (slika 11). Če nimamo v knjižnici nobenega podobnega elementa, kot je naš, ga moramo v celoti izdelati sami. Začnemo z njegovim simbolom. Odpremo nov prazen list za risanje shem. Za risanje uporabimo risalni pribor (slika 12, oznaka 1), rišemo pa na sredino, tam kjer sta prekrižani črtkani črti. Najprej narišemo telo elementa (oznaka 2), potem mu dodamo priključke (oznaka 3). Vrstni red priključkov ni pomemben, najbolje jih Slika 12: Risanje novega simbola 58 SVET ELEKTRONIKE 09_2013

6 Slika 15: Razvojna pot simbola modula HM-TRP Slika 13: Možnosti spreminjanja lastnosti priključka Z izbiro priključka in potem z dvoklikom nanj lahko spreminjate vse njegove lastnosti.možnosti prikazuje slika 13. Najprej se vam bo odprlo okno na levi strani, za spreminjanje imena, ki je prikazan poleg priključka, pa je na njem gumb, s katerim dobimo novo okno, ki je na sliki na desni strani. Simbol sem na svojem listu uredil po svoje, gre pa za modul HM-TRP (transiver 100 mw) z devetimi priključki. Obstajata različici z DIP in SMD priključki, vendar bomo o v celoti narisali le DIP izvedbo, simbol pa bo seveda uporaben tudi za SMD izvedbo. PONENT«in!VALUE«.!Component«bo pri vsakem novem elementu pomenil enak prefiks in drugačen indeks. Prefiks našega modula bo MOD, če jih bomo v vezju imeli več, se bodo imenovali MOD1, MOD2, MOD3!Value«bo v naši shemi ostal enak imenu, ki ga bomo dali komponenti, lahko pa bomo kasneje to ime popravili in vpisali katerokoli vrednost ali napis. Zelo dobra praksa je vestno ažuriranje teh vrednosti, kar nam pride zelo prav, ko generiramo spisek potrebnih komponent za neko vezje. Simbol je sedaj že skoraj narisan, ne pa dokončan! Najprej izberemo vse, kar spada k simbolu: narisano telo, priključke in napise. Če vse skupaj še ni na sredini (črtkani črti v obliki križa), prestavimo na sredino. Kazalec postavimo na sredino črtkanega križa in pritisnemo tipko Y«. Na tem mestu se sedaj izriše še znak +«(slika 15 B), ki bo odslej referenčna točka tega simbola. Zdaj pritisnemo tipko X«, s čimer se začne postopek shranjevanja nove komponente. Kasneje sem simbol poiskal Proizvajalčeve podatke o razporedu priključkov in dimenzijah modula sem našel v tehnični dokumentaciji, ki je običajno najbolj zanesljiv vir. Pri dimenzijah lahko velikokrat pride do pomote (raster v milimetrih ali mils-ih) posebno takrat, če stvari ocenjujemo na oko«. Ta modul ima razmak med priključki 2 mm (pri običajnem DIP je razdalja 100 milsov, 2,54 mm). Sliko priključkov, dimenzije in fotografijo modula lahko vidimo na sliki 14. Njegov simbol sem narisal tako, kot vidimo na sliki 15 A, vsa- kemu simbolu pa moramo dodati vsaj dva napisa!com- Slika 14: Priključki modula in njegove dimenzije Slika 16: Simbol komponente, brez ustreznega podnožja in 3D modela 09_2013 SVET ELEKTRONIKE 59

7 prej sem omenil, da so razmaki med posameznimi priključki (pini) 2 mm, zato moramo risanje podnožja prestaviti v milimetrski način in z mrežo (grid) milimeter ali dva. Če načrt pogledamo samo na hitro, bomo videli, da so zunanje dimenzije modula 20 x 16 mm. Tu ni posebne znanosti, narišemo prazen pravokotnik s temi dimenzijami, mu dodamo priključke, ki so med sabo oddaljeni 2 mm in na njem narišemo še nekaj značilnih vgrajenih komponent, po katerih se kasneje pri montaži modula lažje orientiramo. Slika 16a: Okna pri shranjevanju komponent v knjižnici in slika 15 C ga prikazuje, kaj se izpiše, ko ga izberemo kot element pri risanju shem. Poskusimo sedaj to komponento najti v naši knjižnici! Ko jo izberemo, se nam izpišejo vsi podatki, ki smo jih prej vpisali, vendar obstaja le narisan simbol, ki ga sicer že lahko uporabimo v shemi, vendar zanj še ni ustreznega podnožja, zato je neke vrste duh«, saj na ploščici tiskanega vezja ne bo prikazan. Najbolje bo, da se takoj lotimo risanja podnožja, ki nam bo potem tudi odlično izhodišče za risanje 3D modela komponente. Risati moramo na prazno ploščico tiskanega vezja, torej v načinu s PCB pogledom [F3]. Spet se postavimo na sredino ploščice, kjer se nahaja križ s črtkanima črtama. To je pravzaprav ničla koordinatnega sistema, pogled le na ravnino osi X in Y. Pri 3D modelu se bo priključek, ki ga postavite na položaj x=2, y=2, prav tako izrisal na položaju x=2, y=2, namreč, simetrala tega priključka gre ravno skozi to točko in je vzporedna z Z«osjo koordinatnega sistema. Že To je tudi osnova za zunanjo obliko, tloris 3D modela elementa, ki ima neko vnaprej določeno višino (poseben parameter, glej pri risanju 3D modela) in če smo s to višino zadovoljni, nam 3D modela sploh ne bo treba risati, ampak se bo izdelal samodejno«. Če bomo želeli spremeniti le višino telesa novega elementa, bomo spremenili le tisti parameter, ki vpliva nanjo. To bo v 3D pogledu celotnega tiskanega vez- ja pripomoglo k realni sliki končnega izdelka. Ko dokončno narišemo modul, mu dodamo še napisa!component«in!value«izberemo vse, kar spada h komponenti, postavimo kazalec miške na sredino črtkanega križa in pritisnemo tipko x«. S tem podnožje shranimo, pred tem pa moramo med drugim spet vpisati ime podnožja. Ko je podnožje komponente že izbrano, lahko z desnim klikom na praznino, kjer naj bi bil 3D model, vstopimo v način za risanje 3D modela komponente (v našem primeru je to kar cel modul) in pri tem nam program kar sam ponudi izris preprostega 3D modela, ki ga lahko izriše na podlagi njegovih priključkov in zunanjega roba (outline), ki smo ga narisali ob načrtovanju podnožja. Lahko pa 3D model v celoti narišemo sami, razen priključkov, ki nam jih ponudi program sam. Na sliki 7 lahko vidite, kako sem ta modul poskušal čim bolj realistično prikazati s 3D modelom. Seveda je pri 3D modelu na razpolago dovolj prostora za domišljijo, barve in tudi najmanjše podrobnosti, ki jih najdete na modulu, če so vam pri 3D prikazu ploščice res pomembne. Model rišemo«s pomočjo posameznih teles v prostoru, ki jih združujemo v večja, bolj kompleksna telesa. Za uspešno risanje pa si moramo vsaj v grobem predstavljati, kaj pravzaprav počnemo, katere osnovne oblike lahko za risanje uporabimo, kakšna pravila pri tem veljajo in kako določamo posamezne parametre teh oblik. Osnovne oblike teles so: kuboid (kvader, kocka) iztisnjen mnogokotnik torus valj besedilo Ta osnovna telesa moramo vsaj na kratko spoznati, če jih želimo uporabljati! Solid S kuboid Ta način risanja uporabimo za risanje kvadrov in kock. Slika 17: Razvoj komponente od simbola do narisanega podnožja in 3D modela modula SX1, Y1, Z1, X2, Y2, Z2, širina, višina, $barva, zaobljenost robov 60 SVET ELEKTRONIKE 09_2013

8 Slika 18: Kvader v tridimenzionalnem prostoru Primer pravokotnika: S solid X1, Y1, Z1 so kordinate prve točke T1 X2, Y2, Z2 so koordinate druge točke T2 Skupna širina telesa Skupna višina telesa $MMZZRR, barva, zapisana heksadecimalno (števila od 00 do FF za vsako barvo), zapisane v vrstnem redu modra, zelena in rdeča Zaobljenost robov (radij zaobljenosti) S-6,0,2,6,0,2,7,3,$0000FF,0.5 Če damo pred zapis minus, se bo izrisal le prosojni mrežni model telesa, kar je včasih še bolj ugodno. -S-6,0,2,6,0,2,7,3,$0000FF,0.5 Kako deluje risanje kvadrov in kock? Imamo dve točki, točko T1 in točko T2. (usmerimo premico, ki je simetrala telesa) v prostoru, istočasno pa točki ležita na sredini dveh nasproti si ležečih stranic, ki sta paralelni in pravokotni na premico. Če bi na teh ploskvah potegnili diagonali, bi bila točka tam, kjer se diagonali sekata. Med točkama T1 in T2 nastane daljica, ki ima isto smer, kot premica, na kateri leži. Ima lahko katerokoli smer in katerokoli dolžino. Daljica še nima svoje tretje dimenzije, niti še ni ravnina, zato ji moramo dati še dve dimenziji, širino in višino. Na sliki 18 vidimo vijoličasto daljico, ki nastane med točkama T1 in T2. Rumeno je označena ravnina, ki jo tvorita osi X in Y, recimo kot list papirja na mizi. Tretja dimenzija, Z os, je debelina tega lista ali recimo cel paket listov. Bodimo pozorni na to, da gre za skupno širino in skupno višino nastalega telesa in ne za odmik od daljice med točkama T1 in T2. S točka T1 (X, Y, Z), točka T2 (X, Y, Z), širina (smer +/-Y), višina (smer+/-z). T Torus Torus je telo, ki bi nastalo, če bi neko krožnico (na sliki rumeno obarvana in označena s Premer torusa«) vrteli okrog določene točke vrtenja, ki je izven središča te krožnice. Če pa bi bila točka vrtenja v središču krožnice, bi nastala krogla. Imamo možnost risanja treh različno orientiranih torusov, pri katerih je os rotacije (ki gre skozi točko vrtenja) krožnice lahko vzporedna z X (TX), Y (TY) ali Z (TZ) osjo 3D koordinatnega sistema. Na sliki 19 imamo primer, ko je os vrtenja vzporedna z Z«osjo koordinatnega sistema. TZ10,10,10,6,4,0,180,$ Če med tema dvema točkama potegnemo premico, bo ta premica predstavljala os telesa, ki ima poleg tega še svojo širino in višino. S točkama določimo orientacijo premice TZ, vrtenje okrog osi, ki je vzporedna z osjo «Z Koordinate točke vrtenja Polmer krožnice vrtenja Premer cevi«torusa, premer krožnice, ki jo vrtimo okrog točke vrtenja. Začetni kot vrtenja krožnice Končni kot vrtenja krožnice Če želimo narisati popoln torus (brez prekinitve), bo zače- Slika 19: Torus in kako nastane z vrtenjem krožnice Slika 20: Tri vrste torusov in njihov položaj v prostoru 09_2013 SVET ELEKTRONIKE 61

9 tni kot na primer 6 stopinj, končni pa stopinj =366 stopinj, torej celotna krožnica rotacije. Na sliki 19 so narisani trije torusi z naslednjimi podatki: TX-15,10,-10,10,6,6,360,$0000FF ;rdeč TY-10,10,10,6,4,0,360,$00FF00 ;zelen TZ-10,10,20,6,4,,360,$FF0000 ;moder Njihove barve so enake kot barve označenih osi, s katerimi je vzporedna njihova os vrtenja. C Cylinder, valj Lahko je poln ali votel, torej cev, skozi katero lahko vidimo, če na začetku zapisa pred črko C«dodamo predznak minus. Tako kot kvader in kocko, tudi valj določa najprej daljica, ki leži na premici med dvema točkama. Točki ležita v središču krogov, ki omejujeta valj. Ko dodamo še premer, se okrog premice izriše valj, ki mu je premica simetrala, oziroma os. Valj je lahko obrnjen kamorkoli, vendar ima vedno vzporedni spodnjo in zgornjo ploskev, ki sta hkrati tudi pravokotni na premico, ki valju določa smer. Primer: -C -9,6,0.3, -9,6,5, 1.2, $ C votel valj (cev«), C je poln valj Koordinata prve točke simetrale, osi valja Koordinata druge točke simetrale, osi valja Premer cevi«ali polnega valja Barva narisanega valja (v heksadecimalnem načinu zapisa) E Extruded polygon, iztisnjen mnogokotnik Mnogokotnik je določen s številom točk v dvodimenzionalnem koordinatnem sistemu X,Y, ki jih podamo na začetku, takoj za črko E«. Te točke so med sabo povezane in tvorijo lik, ki mu določimo le še višino. Naredimo mnogokotnik v takšnem koordinatnem sistemu! Imel bo osem točk, vsaka od njih pa svoje koordinate X in Y, kar je lepo vidno v tabeli Podajali bomo točko za točko, od prve do osme: E8, -8,-3, 1,2, 3,1, 5,3, 7,2, 5,-3, 1,-1, -7,-5, 2, 12, $ff2233 E8- podali bomo 8 točk za iztisnjen (ekstrudiran)mnogokotnik. Sledi X1,Y1,X2,Y2..,X8,Y8 teh točk. 2 je izhodišče na Z osi, kjer bo imelo to telo osnovno ploskev. 12 je višina tega telesa, merjeno od osnovne ploskve (izhodišča na Z osi). $ff2233 je barva tega iztisnjenega (ekstrudiranega) mnogokotnika. Narisani lik mora dobiti še izhodiščno višino in skupno višino od izhodišča naprej in že postane telo, kot bi ga iztisnili skozi matrico. Barva tega telesa je določena na enak način kot v prejšnjih primerih. TT Text, izpis besedila 3D modelom lahko dodajamo tudi besedila, ki so vedno vzporedna z ravnino, ki jo tvorita os X in Y. Določamo lahko višino, na kateri se bo začel izpis, točko spodnjega levega kota besedila, kot, pod katerim na se besedilo izpiše ter vrsta, debelina in barva pisave (fonta). TT omogoča izpis točno določenega statičnega besedila, vendar lahko izpišemo tudi besedilo, ki je v posamezni komponenti vpisan kot spremenljivka in sicer:!value!component!type!symbol Na ta način imamo lahko v 3D pogledu na primer na uporih izpisane njihove prave vrednosti, poleg tistih, ki spadajo k (belemu) montažnemu tisku, zato je ploščica toliko bolj pregledna. Tipičen primer so SMD upori in kondenzatorji. Pri 3D modelu veljajo enake dimenzije, kot pri risanju podnožja. Posamezne komponente modula«morajo biti sicer nameščene nad ploščico modula, ki pa je že tako za višino letvic nad ploščico tiskanega vezja, kjer ima podnožje. Kako je vse skupaj videti na tiskanem vezju? Pogledi z različnih strani so prikazani na sliki 23. Modul je res dvignjen nad tiskanim vezjem in dobimo občutek, da je podoben našemu! Slika 21: Iztisnjen mnogokotnik, teorija in praksa Za risanje 3D modela tega modula sem uporabil priključke (pine), ki mi jih je ponudil sam program in naslednje elemente: 62 SVET ELEKTRONIKE 09_2013

10 *** Plastika letvice spodaj S-9.1,-7.6,1.6, -9.1,7.6,1.6, 2,1.6,$0,0.4 *** Plastika letvice zgoraj S-9.1,-7.6,4.16, -9.1,7,4.16, 2,1.6,$0,0.4 Vsak posamezni upor, kondenzator ali kak drug element modula lahko kadarkoli dodamo 3D modelu tega modula, ki se bo s tem vse bolj približeval dejanskemu videzu mo- dula. Slika 22: 3D model v fazi izgradnje«*** Zunanji rob modula *** E7,10,8,10,-8,-10,-8,-10,-7.99,- 10,7.99,-10,8,10,8,2.1,1.6,$ *** Mikrokontroler S-4,2.5,4.4,2,2.5,4.4,5,1,$00,0.1 *** Oscilator S-1.6,-4,4.4,-1.6,-7,4.4,3,1,$00F0F0,0.1 *** Upori zgoraj S-6,5,3.9,-6,6,3.9,0.6,0.4,$FFFFFF,0.1 S-5.2,5,3.9,-5.2,6,3.9,0.6,0.4,$FFFFFF,0.1 S-4.4,5,3.9,-4.4,6,3.9,0.6,0.4,$FFFFFF,0.1 *** Tulci levo -C -9,6,0.3, -9,6,5, 1.2,$ C -9,4,0.3, -9,4,5, 1.2,$ C -9,2,0.3, -9,2,5, 1.2,$ C -9,0,0.3, -9,0,5, 1.2,$ C -9,-2,0.3, -9,-2,5, 1.2,$ C -9,-4,0.3, -9,-4,5, 1.2,$ C -9,-6,0.3, -9,-6,5, 1.2,$ *** Tulca desno -C 9,6,0.3, 9,6,5, 1.2,$ C 9,4,0.3, 9,4,5, 1.2,$ Slika 23: Modul na ploščici Zaključek V vsakem projektu lahko naletimo na posamezne komponente, ki jih v standardni knjižnici programa Target 3001 ne bomo našli. V takšnih primerih moramo element narisati sami, največkrat le delno, včasih pa tudi v celoti: simbol, podnožje in njegov 3D model. Risanje novih komponent ni nič bolj zahtevno kot risanje tiskanega vezja, zato je strah pred tem opravilom popolnoma odveč! Program Target 3001 sem želel opisati na kratko, vendar mi, kot ste najbrž opazili, to ni uspelo Sem pa prepričan, da sem začrtal dobre smernice, kako se programa lotiti in kako o njegovih možnostih in prednostih raziskovati naprej. Težko boste našli in uporabljali vse njegove prednosti, prav gotovo pa boste s pomočjo na Wiki Target 3001 spletni strani našli že napisan odgovor na svoje vprašanje. *** Stebrički levo S -9,6,5, -9,6,5.4, 0.7,0.7, $ S -9,4,5, -9,4,5.4, 0.7,0.7, $ S -9,2,5, -9,2,5.4, 0.7,0.7, $ S -9,0,5, -9,0,5.4, 0.7,0.7, $ S -9,-2,5, -9,-2,5.4, 0.7,0.7, $ S -9,-4,5, -9,-4,5.4, 0.7,0.7, $ S -9,-6,5, -9,-6,5.4, 0.7,0.7, $ *** Stebrički desno S 9,6,5, 9,6,5.4, 0.7,0.7, $ S 9,4,5, 9,4,5.4, 0.7,0.7, $ _2013 SVET ELEKTRONIKE 63