INFORMATIKA V GOZDARSTVU. J.Krč

Transcription

1 INFORMATIKA V GOZDARSTVU J.Krč

2 Zakaj INFORMATIKA? Delo = razlika med teorijo in prakso

3 Vsebina (p 30ur +sv 15 ur) - / Opredelitev informatike, Splošna teorija sistemov ; - / Informacija in odločanje: Podatek. Informacija; - / Varnost in zakonodaja podatkov in intelektualne lastnine - / Programi in programiranje (Visula Basic) I.; - / Programi in programiranje (Visula Basic) II.; - / GIS; - / Baze podatkov: Sistemi za upravljanje podatkovnih baz 1. teden / Tabelarična obdelava podatkov; Relacijske zbirke podatkov v gozdarstvu (3 ure) 2. teden / GPS navigacija (3 ure) 5. teden / Izdelava aplikacije prostorskega sistema za podporo odločanju SDSS (3 ure) 6. teden / Izdelava aplikacije SDSS (3 ure) 7. teden / Predstavitev SDSS (3 ure)

4 Diagrami poteka, pisanje računalniških programov

5 SDSS PROSTORSKI SISTEM ZA PODPORO ODLOČANJU GRAFIČNI PRIKAZ ALGORITMA (ANALIZA, PREVERJANJE, ALTERNATIVE) ZAJEM /VNOS PODATKOV OBDELAVA PODATKOV IZPIS INFORMACIJ ODLOČITEV DA K O N T R O L A NE

6 PRIMER ZAJEMA PODATKOV Možne sečnje

7 PRIMER OBDELAVE & IZPISA PODATKOV Dim A, B, cena As Double Private Sub CommandButton1_Click() If Not gor And Not dol And Not ravno Then OK = MsgBox("IZBERI SMER SPRAVILA LESA", vbokonly, "P O Z O R!") Else ' Klic procedure za dodelitev koeficientov linearne enačbe*** KOEFICIENTI ' Izračun normativa (nt), cene po toni in skupnih stroškov*** Let nt = A * Val(ra.Text) + B Let cenaskupaj = cena * (Val(ko.Text) * nt) / 60 Let cenapotoni = nt * cena / 60 ' Oblikovanje izpisa**************************************** MsgBox "Normativ za " & tr.text & vbcrlf _ & " " & Str(nt) & " min/t" & vbcrlf _ & "Cena za 1 tono:" & vbcrlf _ & " " & FormatCurrency(cenaPoToni) & vbcrlf _ & "Stroški za " & Str(ko.Text) & " ton:" & vbcrlf _ & " " & FormatCurrency(cenaSkupaj) End If End Sub

8 Informatika Je poznavanje in razumevanje pridobivanja, razvrščanja, vzdrževanja (manipulacije), shranjevanja, rabo in širjenje (diseminacijo) informacij vseh vrst. Dostikrat se jo zamenjuje z računalniško zananostjo (computer science). Dejansko pa gre za široko, interdisciplinarno področje različnih znanosti (arhiviranje, komerciala, komuniciranje, zakonodaja, bibliotekarstvo, ekonomija, matematika, filozofija, politika, družbene znanosti)!

9 Splošna teorija sistemov OPREDELITEV SISTEMA Je množica med seboj povezanih elementov, ki tvorijo celoto in katere lastnosti so bolj lastnosti celote kot lastnosti njenih sestavnih delov. Medsebojni odnosi med elementi sistema temeljijo na določenih zakonitostih.

10 Pomembni meniki teorije sistemov Kibernetika ali upravljanje in komunikacija pri živih bitjih in strojih (Wiener, 1972; original 1948, ponovno objavljena 1984 leta) Kibernetika in družba (Wiener, 1964) Teorija odprtih sistemov v fiziki in biologiji (Bertalanffy, 1953) in Splošna teorija sistemov: nov pristop k enovitosti znanosti (Bertalanffy, 1968),

11 Poleg kibernetike srečujemo izraze: upravljanje sistemov, splošna teorija sistemov, teorija sistemov, matematična teorija sistemov, splošna teorija upravljanja sistemov CILJ: poskušajo opredeliti invariantne lastnosti in zakone upravljanja, ki bi veljali za vse sisteme Knjiga Teilharda de Chardina Pojav človeka (Chardin, 1979) z namenom, da pojasni pojave razvoja organiziranosti v naravi uvaja pojme, kot so variabilnost, kompleksnost, struktura sistema, na katerih temeljita kibernetika in splošna teorija sistemov.

12 Akcija /npr. trajnost / Akcija /npr. trajnost / Študij kibernetike = spoznavanje sistemov f(p1) f(p4) f(p2)? Željeno stanje K1 f(p3) f(p1) f(p4) f(p2)? Željeno stanje f(p3) K2 f(p1)... f(p4) f(p2)? Željeno stanje f(p3) Kn

13 Jackson (1991) pred 1970 kibernetika 1. reda: človek poskuša priti do objektivne resnice po 1970 kibernetika 2. reda: ni objektivne resnice, spoznanja so odvisna od človeka in njegovega izbranega vidika, ki nekaj lastnosti zajame in druge izpusti.

14 Teorija sistemov nastala kot kritika pretirane specializacije, ki jo je zasnoval Ludwig von Bertalanffy Je veliko bolj splošna in širša od kibernetike. Sistem je sestavljen iz dveh množic: množice sestavin, delov, elementov množice povezav, relacij, medsebojnih vplivov, odnosov med njimi.

15 Osnovna načela STS Preučevanje medsebojne povezanosti Obravnava el. sistema v smislu funkcionalne celote Ciljna naravnanost sitema Povezanost z okolico F(sis)= I O (transformacija) Entropija Povratna zveza Hierarhija sistemov Mnoštvo poti do cilja

16 Karakteristike sistemov struktura sistema vhod in izhod sistema stanje sistema cilj sistema povratna zveza dinamika sistema stabilnost sistema linearnost sistema časovna neodvisnost sistema

17 MODELI Def.: V najbolj splošnem pomenu so modeli vse, kar predstavlja nekaj drugega. so približki (abstrakcija) realnosti. Pri modelu izločimo lastnosti realnosti, ki nam v danem trenutku ne koristijo in se osredotočimo na lastnosti, ki so nam pomembne. vsaka enačba, matematični zapis, graf, skica risba MODELIRANJE SISTEMOV ustvariti sliko o predmetu razmišljanja Vrste modeliranja Matematično Računalniške simulacije

18 SIMULACIJA Je širši pojem: vključuje generacijo vhodov zaganja programsko opremo -delno ali -v celoti (ves sistem) Lahko vodi sisteme ali pa je namenjena za usposabljanje!

19 TIN= Triangulated Irregular Network Vs. Grid DEM TIN: GRID DEM:

20 Postopkek modeliranja izbor izhodišča; določitev ciljev; razmejitev sistema in okolja; določitev elementov sistema; določitev povezav med elementi; opredelitev lastnosti in aktivnosti zvez ter vhodnih in izhodnih finkcij; opredelitev modela sistema; validacija modela; priprava scenarijev; analiza rezultatov in izbor rešitve

21 Matrika POVEZAV spremenljivk modela (Adjacency Matrix)

22 Konceptualni diagrami BESEDILNI BLOČNI SLIKOVNI

23 Računalništvo in informatika Računalništvo je veda o delovanju računalnikov in o njihovi uporabi, kar vključuje strojno in programsko opremo. V praksi je računalništvo povezano z mnogimi drugimi vedami, npr. z matematiko, elektroniko, informatiko. Informatika je veda o podatkih in informacijah, ki vključuje razlago, analizo, hranjenje in dostop do njih. Informatika služi kot znanstvena podlaga analizi komunikacij in podatkovnih zbirk. Raziskuje vrste in značilnosti informacij glede na njihovo vsebino, obliko, način posredovanja in hranjenja. Pri tem se naslanja na številne druge discipline, npr. na matematiko, računalništvo in psihologijo (sl.wikipedia.org, 2008).

24 Informacijska infrastruktura Informacijsko infrastrukturo sestavljajo procesi, metode, pripomočki in tehnologija, ki omogoča ustvarjanje, uporabo, prenos, hranjenje in uničenje informacij (Pironti, 2006, citirano v en.wikipedia.org, 2008).

25 Informacijska družba Informacijska družba je družba, v kateri je upravljanje z informacijami pomembno ekonomsko, politično in kulturno delovanje. (sl.wikipedia.org, 2008)

26 Informacijski sistem (IS) je urejen in organiziran sistem, ki uporabnike oskrbuje z vsemi potrebnimi informacijami za odločanje. IS obsega: podatke in informacije, strojno, programsko in komunikacijsko opremo, ki omogoča hranjenje, obdelavo in prenos podatkov, uporabnike in metode upravljanja z informacijami. Glede na namen rabe delimo: Sistemi za upravljanje delovnih procesov (Workflow System - WS) Transakcijski informacijski sistemi (Transaction Processing System - TPS) Upravljalski informacijski sistemi (Management Information System - MIS) Odločitveni sistemi (Decision Support System - DSS) Ekspertni sistemi (Expert System ES)

27 Podatek : Informacija Podatek: simbolična predstavitev preprostih spoznanj o obravnavanem svetu; poljubna predstavitev s pomočjo simbolov ali analognih veličin, ki mu je pripisan ali se mu lahko pripiše nek pomen; predstavitev dejstva, koncepta ali navodila na formalen način; dejstvo, predstavljeno z vrednostmi (številke, znaki, simboli). Informacija nosi poleg dejstev še dodano vrednost uporabnik lahko sprejema odločitve! napodlagi informacij sprejema odločitve Znanje je skupek urejenih informacij, ki privedejo do razumevanja problema

28 IT in IKT Informacijska tehnologija (IT) je tehnologija, ki omogoča zbiranje, obdelavo, shranjevanje, razpošiljanje ter uporabo podatkov in informacij. IT delimo na strojni in programski del. Informacijsko komunikacijska tehnologija (IKT) združuje informacijsko in telekomunikacijsko tehnologijo, ki v sodobnih časih omogoča hiter prenos informacij znotraj poslovnih sistemov in navzven.

29 SISTEM X INFORMACIJSKI SISTEM KOMUNIKACIJSKI SISTEM

30 Računalniška strojna oprema Vrste računalnikov glede na zmogljivost: računalniški terminal, osebni računalnik in prenosni računalnik, glavni centralni računalnik - strežnik.

31 Računalniško omrežje Je sistem med seboj neodvisnih računalnikov, ki so povezani za izmenjavo podatkov in skupno rabo perifernih enot, kot so trdi diski in tiskalniki, ali računalniških programov. Danes vse pomembnejša učinkovita izmenjava informacij

32 Računalniška omrežja se med seboj razlikujejo po: velikosti, načinu povezovanja, namenu uporabe, vrsti operacijskega sistema na računalnikih. Ločimo: Enakovredna omrežja računalnikov Strežniška omrežja Lokalno omrežje (LAN = Local Area Network) Globalno omrežje (WAN = Wide Area Network)

33 LAN : WAN LAN je lokalno omrežje v geografskem smislu in najpogosteje pokriva območje ene zgradbe ali nekaj sosednjih zgradb eno podjetje,... ima svoj lasten sistem povezav, omogoča visoke prenosne hitrosti. WAN razprostira na velikih razdaljah. povezave potekajo po telefonskih linijah, optičnih kablih ali celo preko satelitov pogosto povezujejo več lokalnih omrežij

34 Računalniška programska oprema je zaporedje kodiranih ukazov, ki jih lahko izvede računalnik oziroma procesor. Programsko opremo delimo na tri večje skupine: 1. sistemska programska oprema (operacijski sistemi in dodatni sistemski programi), 2. uporabniški programi (aplikativna programska oprema), 3. Računalniški virusi in parazitni programi.

35 Operacijski sistem (OS) sistem temeljnih programov, ki omogočajo osnovno delovanje računalnika! Služi kot vmesnik med uporabnikom in strojno opremo ali zagnanimi programi in strojno opremo. Brez OS rač. ne moremo uporabljati! Z OS komuniciramo preko GUI

36 OS enouporabniški večuporabniški enoopravilni večopravilni večprocesorski vgrajeni

37 Operacijski sistemi na strežnikih Velika omrežja imajo specializirane strežnike: Datotečni Aplikacijski strežnik Domenski strežnik E poštni strežnik Podatkovni strežnik Spletni strežnik Vlogo domenskega, datotečnega in tiskalniškega ter aplikacijskega strežnika lahko opravlja en OS (npr. MS Windows Server 2003) Poštni, podatkovni in spletni streţnik so običajno ločeni. Upravljajo jih sistemski administratorji. (varnostna politika, centralno sharnjeni podatki, arhiviranje, dodaljevanje pravic )

38 Raširjenost OS OS Pisarniški paket Windows MS Office Windows XP. Vista Win7 Linux OpenOffice.org odprtokodni OS.

39 Računalništvo v oblaku

40 INFORMACIJSKA VARNOST =varovanje podatkov in računalniških sistemov pred: nepooblaščenimi dostopi v sistem in s tem varovanje pred nepooblaščeno uporabo, motenjem ali prekinitvijo delovanja sistema, uporabo, razkritju, spreminjanju in/ali uničenju podatkov. Slika vir:

41 Varovanje podatkov Varovanje podatkov je pomembno: Ker je nekatere podatke potrebno varovati po zakonu (npr. osebne podatke), ker predstavljajo poslovno skrivnost ali intelektualno lastnino (zaupni in skrivni podatki), za primer sovražnega delovanja, ki zajema tako namensko neposredno povzročanje škode (s strani konkretnega uporabnika) ali prek škodljivih programov.

42 Varovanje podatkov Tajni podatki Zaupni in skrivni podatki Osebni podatki stanju na tekočem računu, naslov, zdravstveno stanje, politična pripadnost ZBIRANJE, OBDELAVA, RABA OSEBNIH PODATKOV: Pravice in dolžnosti upravljavcev z zbirkami so predpisane in dodatno zaščitene z varstvom po Zakonu o varstvu osebnih podatkov

43 Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1)...PRAVICE, NAČELA, OBVEZNOSTI, UKREPI... za preprečevanje neustavnega in neupravičenega posega v zasebnost in dostojanstvo posameznika člen (1) Občutljivi osebni podatki morajo biti pri obdelavi posebej označeni in zavarovani tako, da se nepooblaščenim osebam onemogoči dostop do njih, razen v primeru iz 5. točke 13. člena tega zakona. (2) Pri prenosu občutljivih osebnih podatkov preko telekomunikacijskih omrežij se šteje, da so podatki ustrezno zavarovani, če se posredujejo z uporabo kriptografskih metod in elektronskega podpisa tako, da je zagotovljena njihova nečitljivost oz. neprepoznavnost med prenosom.

44 Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) Obdelava za zgodovinsko, statistično in znanstveno-raziskovalne namene 17. člen (1) Ne glede na prvotni namen zbiranja se lahko osebni podatki nadalje obdelujejo za zgodovinsko, statistično in znanstveno-raziskovalne namene. (2) Osebni podatki se posredujejo uporabniku osebnih podatkov za namen obdelave iz prejšnjega odstavka v anonimizirani obliki, če zakon ne določa drugače ali če posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ni predhodno podal pisne privolitve, da se lahko obdelujejo brez anonimiziranja. (3) Osebni podatki, ki so bili posredovani uporabniku osebnih podatkov v skladu s prejšnjim odstavkom, se ob zaključku obdelave uničijo, če zakon ne določa drugače. Uporabnik osebnih podatkov mora upravljavca osebnih podatkov, ki mu je posredoval osebne podatke, brez odlašanja po njihovem uničenju pisno obvestiti, kdaj in na kakšen način jih je uničil. (4) Rezultati obdelave iz prvega odstavka tega člena se objavijo v anonimizirani obliki, razen če zakon določa drugače ali če je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, za objavo v neanonimizirani obliki podal pisno privolitev ali če je za takšno objavo podano pisno soglasje dedičev umrle osebe po tem zakonu.

45 Načini varovanja podatkov Uporabniška imena in gesla Uporabnik ima lahko različne pravice dostopa do podatkov: brez pravic, samo branje in/ali uporaba, branje, uporaba in spreminjanje, branje, uporaba, spreminjanje in brisanje Arhiviranje podatkov replikacije podatkov

46 Zaščita računalniškega sistema Zaščita na ravni sistemske opreme zajema: dodeljevanje pravic uporabe sistema posameznim uporabnikov in skupinam uporabnikov, glede na potrebe, ki sledijo iz narave njihovega dela, zaščito diskov, map in dokumentov pred nepooblaščeno uporabo, varno komunikacijo preko interneta, preprečevanje vdorov v sistem, preventivno nadzorovanje sistema, odkrivanje in zapolnjevanje varnostnih vrzeli, izdelava varnostnih kopij pomembnih podatkov

47 Napadi na rač. sistem Heker -ji (Motiv, Sredstvo, Priložnost) Socialni inženiring DoS Skeniranje vrat (angl. port scanning) Prevare IP Škodljivi programi virusi, črvi, trojanski konji in vohunski programi

48 Zaščita pred napadi na rač. sistem Ravnanje z mediji in opremo CD-ji ali USB ključi s podatki na vidnih mestih. nenadzorovan rač. programsko zaklenimo puščajmo opreme na nenadzorovanih mestih. Svojega gesla za dostop ne povejmo nikomur; ribarjenje gesel (angl. phishing). lažno e-sporočila Pravilna izbira gesel; načela za izbiro gesel: Izbrano geslo naj bo dolgo vsaj 8 znakov. Uporabljene naj bodo velike in male črke. Geslo naj vsebuje numerične in alfanumerične znake Priporočena raba posebnih znakov s tipkovnice (#$%&!*=). Izbirajmo tuje ali izmišljene besede.

49 Varovanje intelektualne lastnine Zaščita avtorskih pravic računalniški programi so avtorska dela, (Zakon o avtorskih, 2007). Uporaba nelegalnih kopij kazenska odgovornost, nismo upravičeni do servisne podpore proizvajalca, povečanje možnosti prenosa računalniških virusov. MOŽNA TUDI Prosto dostopno (angl. freeware) Brezplačna (angl. shareware) Poskusna (angl. demo) Odprtokodna (angl. Open-source software (OSS) ) PROGRAMSKA OPREMA.

50 OSNOVE RAČUNALNIŠKEGA PROGRAMIRANJA Visual Basic for Applications (VBA)

51 Namen, raba IKT Raba sobobnih informacijskih sredstev 1. Pasivna 2. Aktivna 3. Polna

52 Zakaj poznati osnove programiranja? Predstavitev in raba algoritmov kot enega od osnov sodobne funkcionalne pismenosti Izboljša sposobnost branja navodil in postopkov (diagramov poteka) Naročanje in komukacija z dobavitelji programske opreme Prilagajanje delovanja uporabniških orodij (makro ukazi) Računalniški jezik eden od jezikov

53 PROGRAMIRANJE- PROGRAM PROGRAMSKA PODPORA Programiranje = pisanje niza ukazov, ki sestavljajo program. Je tesno povezan s programskim jezikom, tudi strojno opremo (procesorjem) Program= skupek ukazov, ki so podani v strogo določenem vrstnem redu Programska podpora = skupek vseh programov na računalniku pogoj za upravljanje različnih nalog računalnika kupimo s strojno opremo & posebej (potrebe) PROCES PROGRAMIRANJA 1. Definicija problema 2. Načrtovanje rešitve 3. Kodiranje programa 4. Testiranje programa 5. Izdelava dokumentacije

54 DIAGRAMI POTEKA So grafični prikazi algoritma programske kode. Omogočjo: - analizo problema - preverjanje - iskanje boljših postopov, rešitev Začetek /konec Vnos podatkov Izpis podatkov Eden ali več ukazov obdelave podatkov Da? Ne Odločitev

55 Algoritmi Problem: Ali je v zapisu naravnega števila prisotno deločena številka? Npr. številka 9 v številu DA; v pa NE! Rešitev 1: Naj bo N obravnavano število Dokler je n > 1 ponavljamo Naj bo številka ostanek pri deljenju N z 10 Še je številka 9, končamo z odg.= DA N delimo z 10 in rezultat priredimo številu N Konec ponavljanja Če izvajanje doseže to točko, število ne vsebuje številke 9 in končamo z odgovorom NE (Lokar 2005) Preprosta rešitev z Excelom:

56 Diagram poteka, algoritem I. Izpiši ne Ne Zagon programa Preberi število n n > 1 Da st = n mod 10 If st = 9 Da Izpiši da Ne n = int(n / 10) Rešitev 1: Naj bo N obravnavano število Dokler je n > 1 ponavljamo Naj bo številka ostanek pri deljenju N z 10 Še je številka 9, končamo z odg.= DA N delimo z 10 in rezultat priredimo številu N Konec ponavljanja Če izvajanje doseže to točko, število ne vsebuje številke 9 in končamo z odgovorom NE Konec

57 Diagram poteka, algoritem II Zagon Rešitev 2: Preberi število n Pretvori v zapis DZ=št. znakov zapisa Naj bo N obravnavano število Prevedi N v znakovni zapis Priredi spremenljivki dolzinazapisa vrednost za dolžino zapisa (=število vseh znakov v N) Ponavljaj dolzinazapisa krat Ne n = 1.. DZ Da N(n )=9 Da Če je n-ti znak 9, končamo z odg.= DA Izpiši ne Izpiši da Ne Konec ponavljanja Če izvajanje doseže to točko, število ne vsebuje številke 9 in končamo z odgovorom NE Konec

58 Pisanje računalniških programov 1. Pisanje navodil v določenem programskem jeziku (v besedilnem urejevalniku pišemo navodila pri tem uporabljamo višje programske jezike C++, Pascal, VB, Java ) 2. Prevajanje v izvajalni program (navodila, pisana v višjem programskem jeziku vložimo v program za prevajanje v izvršno obliko strojni jezik, ki jo razume in izvaja procesor kot samostojni program)

59 Pot: problem program Namen: Računalniku posredovati točna navodila, kako naj problem rešuje. Pri tem ločimo: Opredelitev problema (znano želeno) Načrtovanje postopka rešitve (algoritem) Zapis postopka rešitve v programskem jeziku Izvajanje programa Preverjanje programa (rešitev => problem?)

60 Sintaksa, semantika Sintaksa= pravila, kako so sestavljeni stavki programskega jezika. Preprosta v primerjavi z naravnimi jeziki. Strogo držanje pravil sintakse omogoča avtomatizacijo prevajanja napake ugotovi prevajalnik. Semantika = pomen besede ali stavka v programskem jeziku. Sintaktično pravilni stavki so lahko semantično nesmiselni. Napak ne zazna prevajalnik, odkrijemo jih le z testiranjem izvajanja programa in dobrim razumevanjem problema!

61 Osnovni pojmi Konstante (vrednosti so Števila (cela in decimalna), logične vrednosti, nizi) Spremenljivke (ime+vrednost+vrsta (tip)) Izrazi Prireditveni stavek Branje Izpisovanje Vejitev (pogojni stavek) Zanka Funkcije, metode, podprogrami Objekti in sestavljene podatkovne strukture

62 Spremeljivke (Variables) So lokacije v spominu, ki jih uporabljamo za začasno shranjevanje vrednosti Določimo jih lahko na več načinov: Eksplicitno (Dim variable [As Type]) Z dodelitvijo vrednosti (lahko preprečimo Option Explicit) Globalne : lokalne (glede na možnst uporabe spremenljivke v različnih delih programske kode

63 Globalne : lokalne spremenljivke Opredlimo z izrazoma Public : Private tako določimo, kje se spremenljivka lahko uporablja oz. iz katerega dele programa je dostopna.če jo kličemo izven tega dela (obesega oz. ang. scope), nam izvajanje javi napako. Možnost opredelitve dosegljivosti na dva načina: Z mestom definiranja spremenljivke lokalno ali modularno Z eksplicitno opredelitvijo obsega dosega (Public : Private) Poznamo tudi t.i. življenjsko dobo spremenljivke: Gre za dosegljivost lokalne spremenljivke so dosegljive samo v času izvajanja podprograma ob prekinitvi in ponovnem klicu podprograma se lokalne spremenljivke na novo inicializirajo.

64 Numerični podatkovni tipi Za sklicevanje na določene podatkovne tipe.net zagotavlja ključne besede: Byte 8 bitni zapis Integer 16 bitna zapis Long 64 bitni zapis Single plavajoči zapis enojna natančnost Double plavajoči zapis dvojna natančnost Currency valuta RAZLIKA: Velikost pričakovane spremelnjivke in njena natančnost

65 Drugi podatkovni tipi String Date Boolean znakovni niz datumski zapis true/false Variant poseben podatkovni tip, ki lahko vsebuje katerokoli vrsto podatkov razen redkih izjem (npr. znakovnih zapisov konstantnih dolžin)

66 Določanje (deklaracija) spremenljivk Se med izvajanjem programa spreminjajo! Dim variablename As type Private / Public intx, inty, intz As Integer Dim stevec As Integer Privzeta vrednost je nič (0), in false za Boolean tip Določanje (deklaracija) konstant: Se med izvajanjem programa NE spreminjajo! [Public Private] Const constname [As type] = expression Private Const MyInt As Integer = 5 Konvencija poimenovanja spremenljivk: Začetek z malo, nato vsaka beseda z veliko (t.i. kamelje poimenovanje) Začetek imena konstante z veliko začetnico; Raba smiselnih imen (pomenskih) za asociacije in lažje kodiranje

67 Prireditveni stavek Priredi vrednost ali izraz spremenljivki ali konstanti: variablename = expression Let tvojeime = InputBox( Kako ti je ime?") ali tvojeime = InputBox(" Kako ti je ime?") Vedno vključuje znak je enako (=) Spremenljivka, ki označuje objekt, se njej priredi vrednost z ukazom Set

68 KOMPONENTE Menu vrstica Orodna vrstica Projektni raziskovalec Okno lastnosti Prikaz obrazca Integrated Development Orodjarna Oblikovanje obrazca Bližnjica do objektov Environment (IDE).

69 PRIMER prireditveni stavek 1 VB koda za izvedbo primera: Private Sub CommandButton1_Click() Let najdrevo = InputBox("IZBIRA MED DREVESI!" & vbcrlf _ & "1-Smreka" & vbcrlf _ & "2-Jelka" & vbcrlf _ & "3-Macesen" & vbcrlf _ & "4-Bukev", _ "MAX DREVO!", "1", 5000, 5000) Cells(1, 1) = "Izbral je " & najdrevo End Sub 2 3

70 Operacije Aritmetični: Relacijski: Logični:

71 Zaporedje izvajanja operacij Če ni drugače določeno z oklepaji, se opreracije izvajajo od leve proti desni v vrstnem redu po pomenu operacij: 1. Najprej vse eksponentene 2. nato sprememba predznaka + ali 3. nato množenje, deljenje, celoštevično deljenje, ostanek pri deljnju (mod) 4. in nazadnje seštevanje in odštevanje

72 Delo z znakovnimi nizi Znakovni zapis lahko vsebuje: * & # Prirejamo ga z tekstom med dvema narekovajema Let napacnipodatki = Invalid data Prazen string Spajanje stringov z & za kar lahko uporabimo prireditveni stavek (strings) PRIMER: Dim MyStr MyStr = Pozdrav" & " vsem!" ' Returns Pozdrav vsem!". MyStr = "Check " & 123 & " Check" ' Returns "Check 123 Check".

73 Funkcija Mid Vrne del znakovnega niza: Mid(string, start[, length]) PRIMER: Dim MyString, FirstWord, LastWord, MidWords MyString = " Ustvari tekstovni zapis " FirstWord = Mid(MyString, 1, 3) ' Vrne Ust" LastWord = Mid(MyString, 14, 4) ' Vrne"vni " MidWords = Mid(MyString, 5) ' Vrne "ari tekstovni zapis". Povezane pomembne funkcije za delo z znakovnimi nizi: Left, Len, LTrim, RTrim, Trim, Right

74 Delo z znakovnimi nizi, primer Private Sub ime_change() imepriimek End Sub Private Sub priimek_change() imepriimek End Sub Sub imepriimek() ipri.text = ime.text + " " + priimek.text End Sub

75 PRIMER prireditveni stavek 1 VB koda za izvedbo primera:? 2 3

76 Vsebina Pretvorba podatkovnih tipov Raba funkcij za oblikovanje zapisa Izrazi Boolean Branje in izpisovanje Vejitev, pogojni stavki Zanke Delitev tehnik programiranja.net Integrated Development Environment (IDE). Objektno orientirano programiranje osnove Lastnost, metoda, dogodek Sklicevanje na lastnosti, metode, dogodke Navigacija dogodkov Zagon, testiranje, odpravljanje napak DON T BE LEFT BEHIND! UPGRADE YOUR KNOWLEDGE FROM MANUAL TO COMPUTER

77 ZAKAJ PROGRAMIRATI It has often been said that a person does not really understand something until he teaches it to someone else. Actually a person does not really understand something until after teaching it to a computer, i.e., express it as an algorithm. (Donald Knuth, in "American Mathematical Monthly," 81)

78 Pretvorba podatkovnih tipov S funkcijami 1. CDbl(expression) 2. CDec(expression) 3. CInt(expression) 4. CLng(expression) 5. CStr(expression) 6. Prevajanje izraza v oklepaju V Double Decimal String Val(string).. MyValue = Val("2457") ' R: FUNKCIJA Str (number): Vrne znakovni zapis številke! PRIMER: Dim MyString MyString = Str(459) ' Vrne " 459". MyString = Str( ) ' Vrne " ". MyString = Str( ) ' Vrne " ".

79 Raba funkcij za oblikovanje zapisa Možnost fomatiranja številskih, datumskih, valutnih in odstotkovnih zapisov izrazov: FormatNumber(Expression[,NumDigitsAfterDecimal]) FormatDateTime(Date[,NamedFormat]) FormatCurrency(Expression[,NumDigitsAfterDecimal]) FormatPercent(Expression[,NumDigitsAfterDecimal]) REZERVACIJA obvezen izpis predznaka, &.. za znak,!.. poravnava L D <.. Male črle, >.. Velike črke,

80 Izrazi Boolean Se pogosto uporabljajo v kontrolnih strukturah programske kode So izrazi, ki jih lahko vrednotimo samo na dva načina (DA, NE) ali (1,0) ali (True/False); torej vrnejo Boolean vrednost in se uporabljajo v relacijskih operacijah. RELACIJSKE OPERACIJE: = vrne True, če je levi operand enak desnemu <> > < <= >= Is vrne True, če je levi operand sklicuje na enak objekt kot desni IsNot vrne True, če je levi operand NE sklicuje na enak objekt kot desni

81 Opeacije z logičnimi operaterji Uporabljamo za preverjanje Boolovih izrazov, ki so sestavljeni iz dveh ali več delov AndAlso in OrElse sta malenkost učinkovitejša Zaporedje izvajanja: 1. Not 2. And 3. Or Izvajajo se za aritmetičnimi in relacijskimi operacijami, razen v primeru kontrole izvajanja z oklepaji! LOGIČNI OPERATERJI And vrne True, če sta oba primerjana izraza pozitivna (True) vedno preveri oba izraza Or vrne True, če je katerikoli izraz pozitiven (True) vedno preveri oba izraza AndAlso vrne True, če sta oba primerjana izraza pozitivna (True) drugi izraz preveri le po potrebi OrElse vrne True, če je katerikoli izraz pozitiven (True) drugi izraz preveri le po potrebi Not izrazu zamenja (obrne) vrednost

82 Izrazi Boolean NOT AND OR XOR

83 Delo s kontrolniki - primer

84 Branje in izpisovanje Branje: Kadar želimo med izvajanjem programa vnesti oz. shraniti vrednosti določenih spremenljivk VB: ukazzabranje (imespremenljivke) mynum = InputBox( Vnesite število:") Izpisovanje: Kadar želimo komunicirati s programom med izvajanjem in se na zaslonu izpiše določena informacija, navodilo, zahtevek VB: UkazZaIzpis ( To je niz, izpisan na zaslon ) MsgBox To je niz, izpisan na zaslon

85 Branje in izpisovanje, primer Public mynum As Integer Private Sub CommandButton1_Click() mynum = InputBox("Vnesite število:") End Sub Private Sub CommandButton2_Click() MsgBox Vnesli ste številko & vbcrlf & mynum End Sub

86 Vejitev, pogojni stavki Namenjeni za kontrolo poteka izvedbe kode if... Then, if...then...else, Select...Case, Ter zanke kot npr.: Do While...Loop, While...Wend, For...Next mydate = 2/13/95 If mydate < Now Then _ mydate = Now If ucinek = 1 Then Bonus = placa * 0.1 ElseIf ucinek = 2 Then Bonus = placa * 0.09 ElseIf ucinek = 3 Then Bonus = placa * 0.07 Else Bonus = 0 End If

87 If stavek Namenjeni za uravnavanje logičnega poteka progrma! Pogoj numerični ali znakovni izraz, ki ga lahko vrednotimo z True/False ( Boolov izraz ) Stavek(i) eno ali večstavčni ukazi, ki se izvedejo, če je pogoj vrednoten z True SINTAKSA: If pogoj Then [stavek] [Else sicer-stavek] ali If pogoj Then [stavek(i)] [ElseIf pogoj -n Then [sicer-stavek(i)] [...] [Else [sicer-stavek(i)]] End If

88 Shematski prikaz If stavkov OBLIKA IF ELSE OBLIKA IF True Pogoj False True Pogoj Stavek(ki) A Stavek(ki) B Stavek(ki) A

89 Select case stavek VB kontrolna struktura, sicer imenovana case structure, ki izvede več blokov ukazov glede na vrednost tekstovnega izraza tekstovni_izraz numerični ali znakovni izraz, ki ga lahko vrednotimo kot številko ali znakovni zapis vrednosti_tekstovnega_izraza podvrsta vrednosti, ki je lahko vsebovana kot vrednost tekstovnega_izraza SINTAKSA: Select Case tekstovni_izraz [Case vrednosti_tekstovnega_izraza [stavek(i)]]... [Case Else [sicer-stavek(i)]] End Select

90 Select case stavek, primer Dim Number Number = 8 ' Initialize variable. Select Case Number ' Evaluate Number. Case 1 To 5 ' Number between 1 and 5, inclusive. Debug.Print "Between 1 and 5" ' The following is the only Case clause that evaluates to True. Case 6, 7, 8 ' Number between 6 and 8. Debug.Print "Between 6 and 8" Case 9 To 10 ' Number is 9 or 10. Debug.Print "Greater than 8" Case Else ' Other values. End Select Debug.Print "Not between 1 and 10"

91 Zanke Gre za t.i. iteracijske strukture strukture, ki ponavljaoče izvajajo serije ukazov! Primeri rabe se razlikujejo glede na kontrolo števila ponavljanja serije ukazov. VB primeri: For...Next For Each...Next While...Wend Do...Loop

92 Zanke shematični prikaz Stavek(ki) A True Pogoj False

93 Zanke: FOR For števec = začetek To konec [Step korak] [stavek(i)] [Exit For] [stavek(i)] Next [števec ] V naprej znano, določeno število ponavljanj, ki je vezano na števec. Števca ni potrebno v bloku povečevati / spreminjati Možnost, da števcu priredimo korak (Step) Zanke je mogoče gnezditi (posebej primerno pri obdelavi tabelnih spremenljivk (arrays), za kar se lahko uporablja različica zanke For Each Next.

94 Zanke: DO Do [{While Until} pogoj] [statements] [Exit Do] [statements] Loop Do [statements] [Exit Do] [statements] Loop [{While Until} pogoj] V naprej NI znano število ponavljanj bloka stavkov, vezano JE na POGOJ (različa While dokler je pogoj izponjen; oz., različica Until, dokler se pogoj ne izpolni). Pogoj lahko testiramo pred (levo) ali za blokom stavkov (desno, blok se izvede vsaj enkrat) Potrebno zagotoviti izpolnjevanje pogoja za končanje zanke (npr. števec, ki ga je potrebno v bloku povečevati / spreminjati Zanke je mogoče gnezditi, Exit vrne kontrolo na zanko, ki je mesto više

95 Zanke, primeri Primer: For zanka, ki sešteje števila od 1 do 11 in izpiše vsoto Sub fakulteta() Let stevilo = 11 For I = 1 To stevilo vsota10 = vsota10 + I Next Debug.Print "Fakulteta stevila" _ + Str(stevilo) + " = " + Str(vsota10) End Sub Primer: Zanka se ponovi 10krat Dim Check, Counter Check = True: Counter = 0 Do Do While Counter < 20 Counter = Counter + 1 If Counter = 10 Then Check = False Exit Do End If Loop Loop Until Check = False

96 Vaja primer zanke Private Sub CommandButton1_Click() '=================================================== 'Procedura izračuna končno vrednost za glavnico 's vnosom mesečne obrestne mere in dolžine obrestovanja '=================================================== 'Branje vrednosti iz vnosnih polj Let vlozek = CDec(fv.Text) Let om = CDec(mera.Text) Let stlet = CInt(leta.Text) 'Inicializacija pomožnih spremelnjivk Let mesecno = om / 12 / 100 Let mesecev = stlet * 12 Let suma = 0 'Izračun končne vrednosti po (mesecec) periodah For j = 1 To mesecev suma = (suma + vlozek) _ * (1 + mesecno) Next j 'Prirejanje vnosnega polja vrednsti rezultata skupaj.text = FormatCurrency(suma) fv.select (True) End Sub

97 Diagram poteka, vrednost posojila Zagon Preberi iz vnosnih polj Določitev pomožnih spremenljivk Ne j < mesecev Da S = S * (1+% obresti mesecno) Ne Izpiši S Konec

98 Private Sub CommandButton1_Click() Let SKUPAJ1 = Val(polog.Text) For I = 1 To Val(leta.Text) Next Let SKUPAJ1 = SKUPAJ1 + (SKUPAJ1 * _ (Val(mera.Text) / 100)) skupaj.text = FormatCurrency(Val(SKUPAJ1)) End Sub

99 Delitev tehnik programiranja 1. Zaporedno programiranje, Koda se sestoji iz samo enega razdelka= glavni prg. 2. Proceduralno programiranje, Uporablja se procedure = zaključeno zaporedje programskih stavkov; to je lahko izvedeno večkrat med delovanjem programa 3. Objektno orientirano programiranje

100 Proceduralno programiranje Glavni program Pod-program (Subprocedure) Klic P1. Klic P2 Klic P3 P1 P2 P3

101 Okenski obrazci (WinForms app) Obrazec = vmesnik med uporabnikom in programom (aplikacijo ta vsebuje enega ali več obrazcev) Uporablja kontrolne elemente Radijske gumbe (Radio button) Oznake (Labels) Vnosni seznam (tekst box) Gumbe (Button)

102 Okenjski obrazec Radijski gumb Oznaka Vnosno polje Gumb

103 VB= IDE +.NET Integralno razvojno okolje (Integrated Development Environment) = IDE; namenjeno razvoju računalniške aplikacije.net (dot net framework) = knjižnica programske kode; okolje, ki izvaja VB aplikacije

104 .NET.NET aplikacije VB Visula C# Visula C++ Visual J#.NET OKOLJE.NET razredna knjižnica (Framevork Class Library) Splošni jezik izvedbe (CLR= Common Language Runtime)

105 VB aplikacije prevajanje in izvedba VB Studio.NET Okolje IDE VB prevejalnik CLR Izvorne datoteke Source files Zbirnik (Assembly) 1. Vmesni jezik (MSIL) 2. Razredne reference

106 KOMPONENTE Menu Bar Tool Bar Project Explorer Properties window Form Layout Window Toolbox Form Designer Object Browser Integrated Development Environment (IDE).

107 Urejevalnik code (besedila) Izbira: gumb: View code Barvno razlikovanje VB ključnih besed od spremenljivk, komentarjev drugih besed jezika Avtomatsko zaznavanje sintakse. Podoba IDE okolja se lahko prilagaja potrebam oz. prikazu željenih orodij!

108 1.Oblikovanje obrazca dodajanje kontrolnih elementov Kontrolni elementi Ročice za uravnavanje velikosti

109 1.Oblikovanje obrazca določanje lastnosti kontrolnih elementov Okno LASTNOSTI (Properties + ime) Izpis lastnosti trenutno izbranega elementa Številske Znakovne Pogovorna okana Tekoče (On-line) spreminjanje: - različni kontrolni elementi imajo različen nabor lastnosti Vasi imajo dodeljeno generično ime: Name property Form1, Button črkovni pomenski začetek (frm*, btn*, txt* )!!

110 Določanje (navigacija) vrstnega reda dostopa kontrolnih elementov Ključ dostopa (Access key) V poštev kadar kontrolne elemente ne izbiramo z miško Ge za vrstni red izbire (focus-a), ko uporabnih pritisne tipko Tab Normalna dostopnost: UL LR Začetno zaporedje določeno z nastankom (vključitvijo kontronega elementa) TabIndex 0..n uporabniška nastavitev zaporeja Neposreden pristop s tiskovnico (Alt+key)

111 Objektno orientirano programiranje - osnove Obrazec = objekt.... Kontrolni element = objekt Izvirata iz razredov (Classes), ki so del.net knjižnice (.NET Class Library) Razred (Class) je predloga (Template) objekta Vsaka nova aplikacija (program) je nov razred (Class), ki podeduje lastnosti matičnih razredov iz.net knjižnice Z zagonom aplikacije (programa) dejansko naredimo (opredelimo) primer lastnega razreda obrazca in ta opredeljen primer je OBJEKT. Proces kreiranja objektov na osnovi razredov (Classes) se imenuje opredeljevanje (Instantiation)

112 Prvi znak je črka. Visual Basic pravila poimenovanja Ne uporabljaj presledkov, pik(.), klicajev(!), oz. naslednjih &, $, #. Dolžina ne sme presegati 255 znakov. V splošnem se ne sme uporabljati rezerviranih imen to so imena, ki so rezervirana za funkcije, ukaze, metode v VB Imena so lokalna in globalna jih znotraj ravni prograna ne smemo ponavljati!

113 Lastnost, metoda, dogodek Propertiy, method, event Lastnost definira značilnosti objekta in podatke, ki jih pripišemo objektu (Oseba zaposlenec sklenitev delovnega razmerja ) razred objekt lastnost vrednost Metoda je operacija, ki jo izvajamo z objektom Nastavitev (Set): vrnitev vrednosti (Get) Dogodek je signal poslan s strani objekta v program, na katerega je predvidena reakcija odziv programa (npr. izbira gumba)

114 Sklicevanje na lastnosti, metode, dogodke Sintaksa: ime objekta + pika(.) + ime podvrste (člana) ClassName.MemberName objectname.membername Primer: txtsuma.text = 10 pripiše vrednost 10 lastnosti teksta v objektu vnosno polje z imenom txtsuma txtsuma.readonly = True določi lastnost samo za pregled (Readonly) za vnosno polje z imenom txtsuma (uporabnik ne more spreminjati njegove vsebine) IDE = IntellySense kar pomeni, da ob kodiranju IDE ponudi nabor možnih članov za lastnost, metodo, dogodek z ustreznimi argumenti izbor + ev. določitev argumentov

115 Navigacija dogodkov Event handler VB programi so usmerjani z dogodki (event-driven) delujejo s pomočjo odzivov na dogodke, ki so izvedeni na objektih. Private Sub izhod_click() End Sub frmobresti.hide Splošni dogodki kontrolnih elementov: Click (uporabnik klikne kontrolni element) DoubleClick (uporabnik dvo-klikne kontrolni element) Enter (kontrola fokus usmerjena na kontrolni element) Leave (kontrola fokus preusmerjena iz kontrolnega elementa)

116 Kodiranje navigacije dogodka 1 Dvojni klik kontrolnega elementa (npr. TextBox1) 2 3 Vnos kode: Ukaznih stavkov med stavka Sub In End Sub

117 Primer kode in obrazca Private Sub CommandButton1_Click() Let vlozek = CDec(fv.Text) Let om = CDec(mera.Text) Let l = CInt(leta.Text) Let mesecno = om / 12 / 100 Let mesecev = l * 12 Let suma = vlozek For j = 1 To mesecev suma = (suma) _ * (1 + mesecno) Next j skupaj.text = FormatCurrency(suma) fv.select (True) End Sub

118 Pravila pisanja čitljive kode Private Sub CommandButton1_Click() Let vlozek = CDec(fv.Text) Let om = CDec(mera.Text) Let l = CInt(leta.Text) Let mesecno = om / 12 / 100 Let mesecev = l * 12 Let suma = vlozek For j = 1 To mesecev suma = (suma ) _ * (1 + mesecno) Next j Štiri osnovna pravila: 1. Uporaba zamika in dodatnih presledkov za poravnavo stavkov tako, da se odraža struktura programa 2. Uporaba presledkov za ločevanje besed, operatojev, vrednosti v stavkih 3. Uporaba praznih vrstic pred in za skupinami povezanih stavkov 4. Raba preloma vrstic (presledek+ počrtaj) za krajšanje vrstic kode in s stem izboljšanje berljivosti. skupaj.text = FormatCurrency(suma) fv.select (True) End Sub

119 End Sub Vnos (kodiranje) komentarjev Private Sub CommandButton1_Click() '======================================================= 'Procedura izračuna končno vrednost za glavnico 's vnosom mesečne obrestne mere in dolžine obrestovanja '======================================================= 'Branje vrednosti iz vnosnih polj Let vlozek = CDec(fv.Text) Let om = CDec(mera.Text) Let l = CInt(leta.Text) 'Inicializacija pomožnih spremelnjivk Let mesecno = om / 12 / 100 Let mesecev = l * 12 Let suma = vlozek Komentarji: 1. Vse, kar je napisano za znakom apostrof ( ) v vrstici 2. Uporabljaj jih le za dele kode, ki jih je težko razumeti 3. Zagotovi, da so komentarji aktualni (up-to-date) 'Izračun končne vrednosti po (mesecec) periodah For j = 1 To mesecev suma = (suma ) _ * (1 + mesecno) Next j 'Prirejanje vnosnega polja vrednosti rezultata skupaj.text = FormatCurrency(suma) fv.select (True) 'Vrne kontrolo na vnos glavnice

120 Nasveti za kodiranje ZAMIK: Dodajanje (Tab) in Odvzemanje (Shift+Tab) KOMENTARJI: Dodajanje (Comment Out) in Odvzemanje, brisanje (Uncomment) pogosto uporabno v času testiranja POMOČ: Klicanje okna s pomočjo 1. Dostopna na računalniku 2. Na Internetu

121 Zagon, testiranje, odpravljanje Debug: CompileVBAProject F5 Ukaz prevede kodo in naredi zbirni jezik (Assembler) Če ni sintaktičnih napak obrazec pripravljen za komunikacijo z uporabnikom napak

122 1 Zagon, testiranje, odpravljanje napak Prepoznavanje kode, napaka prevajanja 3 Kontrolni izpisi 2 Prikazovanje vrednosti spremenljivk

123 Zagon, testiranje, odpravljanje napak (debugging) Ob napaki se program zaustavi (break mode) Izhod iz break mode Shift+F5 Verzije imajo izdelane nasvete za odpravljanje napak (Troubleshooting Tips) Pomoč s prikazovanjem vrednosti spremenljivk

124 Procedure = razdelitev programa v manjše logične komponente Primerne za ponavljajočo uporabo izračunov, izpisov, kontrole Vrste procedur: Podprogrami (Sub), Funkcije (Function), Def. Lastnosti (Property Procedure) Let Get Set

125 Delo s podprogrami in funkcijami Sub stavek (Sub Statement) Del kode, ki jo lahko poljubno kličemo, je poimenovana in jo izvajamo kot samostojno enoto! Function stavek Del kode, ki jo lahko poljubno kličemo, je poimenovana in jo izvajamo kot samostojno enoto in na koncu vrne vrednost je podprogram, ki vrne vrednost. SINTAKSA: [Private Public Friend] [Static] Sub ime [(arglist)] [stavki] [Exit Sub] [stavki] End Sub [Public Private Friend] [Static] Function ime [(arglist)] [As type] [stavki] [ime = izraz] [Exit Function] [stavki] [ime = izraz] End Function

126 Delo s podprogrami in funkcijami, LISTA ARGUMENTOV (arglist) [Optional] [ByVal ByRef] [ParamArray] ime_spr[( )] [As type] [= privzeta vrednost] [Optional] pomeni, da lista argumentov je ali ni prisotna! ByVal prenos vrednosti argumenta, ne pa reference spremnljivka na višji ravni se s spreminjanjem v podprogramu/funkciji NE spremni ByRef - prenos reference in vrednosti argumenta, spremnljivka na višji ravni se s spreminjanjem v podprogramu/funkciji spremni če vrste prenosa ne navedemo, se le ta izvede po referenci! Pri sklicevanju na argumente je pomemben vrstni red, imena so lahko različna med klicem podprograma in naslovno kodo.

127 Delo s podprogrami in funkcijami, PRIMER Public Function VsotaDvehStevil(a, b) VsotaDvehStevil = a + b End Function Private Sub CommandButton2_Click() vsota.text = Str(VsotaDvehStevil(10, 20)) End Sub

128 Navigacija dogodkov - nadaljevanje Primer sprotnega čiščenja rezultatskega okna: Private Sub pocisti() skupaj.text = "" End Sub Private Sub fv_change() pocisti End Sub Private Sub mera_change() pocisti End Sub Private Sub leta_change() pocisti End Sub

129 SESTAVLJENI PODATKOVNI TIPI Tabele (arrays) Statične tabele Večdimenzionalne Dinamične Strukture (uporabniško določeni sestavljeni tipi) Predmeti (objects)

130 Delo s tabelami (arrays) Je spremenljivka, ki ima možnost shranjevanja več vrednosti Uporablja se za shranjevanje niza povezanih vrednosti Lahko so eno ali več dimenzionalne (Public / Private / Dim / Static) imetabele [([spmeja] To zgmeja) [As Type]] Indeks Vrednosti V(0) V(1) V(2) V(3) V(4)

131 Delo s tabelami (arrays) Dim stostevil (99) As Integer Določi množico 100 celih števil Vsebuje lahko do 100 elementov (indeks+1), ker je privzet indeks prevega el. =0 Ob določitvi (inicializaciji) množice elementi pridobijo privzeto vrednost: Vse numerične stremenljivke 0 (nič) Znakovne spremenljivke Null (binarna 0) Boolove False Datumske 01/01/ :00:00

132 Polnenje/branje polj tabele Običajno s For zanko Dim tabdeset (9) As Integer For i = LBound (tabdeset) To UBound (tabdeset) tabdeset (i - 1) = i Next Tabele tipa Variant lahko polnimo z ukazom Array: MyWeek = Array("Mon", "Tue", "Wed", "Thu", "Fri", "Sat", "Sun")

133 Večdimenzionalne tabele V praksi se pogosteje uporablja dvo- in največ tridimenzionalne tabele Dvodimenzionalna tabela: na prvem mestu interval, ki prestavlja vrstice na drugem mestu interval, ki prestavlja stolpce Npr: Dim tabdvo (1 To 3, 1 To 5) V(0,0) V(0,1) V(0,2) V(0,3) V(0,4) 1 V(1,0) V(1,1) V(1,2) V(1,3) V(1,4) 2 V(2,0) V(2,1) V(2,2) V(2,3) V(2,4)

134 Dim vsi (9, 3) MNOŽICE: 1, 2, 3 DIMENZIONALNE Dim vsi (3) ,1 2,2 2,3 2,1,1 1,1,1 Dim vsi (2,9,3)

135 Dinamične tabele Določimo jo kot statične brez rezervacije intervala: Dim dinamicnatabela () Pred uporabo jo moramo v kodi določiti z ukazom ReDim: ReDim dinamicnatabela (interval) Če želimo tablo podaljšati in ohraniti vrednosti, dodamo besedo Preserve: ReDim Preserve dinamicnatabela (interval) (sicer se z vsako spremembo dimenzij na novo inicializira (zgubijo prehodne vrednosti dinamične tabele)

136 Strukture So uporabniško določeni, sestavljeni tipi Z njimi lahko naredimo spremenljivko, ki ponazarja zapis (record) v podatkovni zbirki Sintaksa: [Private / Public] Type imeelemeta [ (seznamintervalov )] As podatkovnitip [imeelemeta [ (seznamintervalov )] As podatkovnitip] End Type

137 Primer struktur Option Base 1 Private Type Zapis odsek As String dv As String prirastek As Double lz As Integer End Type Dim vrsta(9) As Zapis vrsta (1) vrsta (2) vrsta (3) vrsta (4) vrsta (5) vrsta (6) vrsta (7) vrsta (8) vrsta (9) Odsek Dv Prirastek Lz