UVAJANJE IPv6 PROTOKOLA

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Damjan Ferlič UVAJANJE IPv6 PROTOKOLA Diplomska naloga Maribor, september 2007

2 FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO UVAJANJE IPv6 PROTOKOLA Študent: Damjan Ferlič Študijski program: Univerzitetni, Elektrotehnika Smer: Elektronika Mentor: doc. dr. Mitja Solar Somentor: doc. dr. Iztok Kramberger Maribor, september 2007

3 UVAJANJE IPv6 PROTOKOLA Ključne besede: internetni protokol verzija 6, IPv6, migracija na IPv6, Unicast, Multicast, Anycast, Stateless, Stateful. UDK: :004.4(043.2) Povzetek V diplomski nalogi so opisane možnosti prehoda omrežja, ki za svoje delovanje uporablja internetni protokol verzije 4, na internetni protokol verzije 6. Za uspešno implementacijo IPv6 je bilo najprej potrebno temeljito preučiti nove vrste naslovov, njihov zapis uporabo in nastavljanje. Preizkusili smo možnosti uporabe IPv6 v operacijskih sistemih Microsoft Windows ter FreeBSD. Najprej smo preizkusili možnosti nastavljanja samega protokola v posameznih operacijskih sistemih, tako ročno kot avtomatsko. Nato smo preizkusili možnosti prehoda DHCPv6, DNS, skupne rabe datotek in tiskalnikov, DFS in aktivnega imenika na novo verzijo internetnega protokola. Prav tako smo preizkusili zmožnost odjemalcev, da uporabijo storitev, ki omogoča IPv6 ter nekatere uporabniške programe (Internet Explorer, Mozilla Firefox, Putty in Etheral).

4 INTRODUCTION OF IPv6 PROTOCOL Key words: internet protocol version 6, IPv6, migration to IPv6, Unicast, Multicast, Anycast, Stateless, Stateful. UDK: :004.4(043.2) Abstract: In my diploma are described opportunities of passing the network, which for its working uses internet protocol version 4, to internet protocol version 6. For successful implementation IPv6 we had to thoroughly research new kinds of addresses, their transcriptions, use and placement. We tested possibilities of use IPv6 in operating systems Microsoft Windows and FreeBSD. First we tested possibilities of placing protocol itself in single operating systems, by hand and automatically. Then we tested the opportunities of passing DHCPv6, DNS, file and printer sharing, DSF and Active Directory to new version of internet's protocol. We have also tested customers' abilities to use the service, which enables IPv6 and some applications (Internet Explorer, Mozilla Firefox, Putty and Etheral).

5 Lidiji in Klari Zahvala Zahvaljujem se Marjanu Gradišniku, ravnatelju Osnovne šole Franja Malgaja Šentjur, ki mi je omogočil tehnično izvedbo dela in me podpiral pri mojem delu. Hvala tudi Matjažu Strausu iz ARNES-a, ki je znal odgovoriti na vsa moja vprašanja, ter profesorju doc. dr. Mitji Solarju. Posebna zahvala gre staršem, ki so mi študij omogočili in me vseskozi podpirali. Hvala tudi vsem ostalim, ki so mi na kakršenkoli način pomagali.

6 Kazalo vsebine 1 UVOD IPv IPv IPv6 naslavljanje Unicast naslovi Global Unicast naslovi Link-local naslovi Site-local naslovi Posebna naslova: nedoločen naslov in povratni naslov Oznaka vmesnika EUI-64 številka vmesnika MAC (IEEE 802) naslov IEEE EUI-64 naslov Določitev EUI-64 številke vmesnika iz IEEE EUI-64 naslova Določitev EUI-64 številke vmesnika iz MAC naslova Multicast naslovi Anycast naslovi Naslovi gostitelja Naslovi vozlišča VZPOSTAVITEV IPv6 OMREŽJA Osnovne nastavitve gostiteljev in vozlišč za uporabo IPv6 protokola Ročne nastavitve Stateless način konfiguracije IPv6 naslova in Router Advertisment Stateful način konfiguracije IPv6 naslova Sistem domenskih imen - DNS Microsoft Domain Name Server BIND Aktivni imenik - Active directory Skupna raba datotek in tiskalnikov Intranet Internet Information Services Apache 2.x Uporabniški programi Putty Etheral tcpdump ping tracert in traceroute Mozilla Firefox, Internet Explorer 6 in Internet Explorer Rezultati Sklep...42

7 Kazalo slik Slika 1: Glava paketa IPv Slika 2: Glava paketa IPv Slika 3: Struktura Global Unicast naslova...8 Slika 4: Oblika IEEE 802 (MAC) naslova Slika 5: Oblika IEEE EUI-64 naslova Slika 6: določitev EUI-64 številke vmesnika Slika 7: Določitev EUI-64 številke vmesnika iz MAC naslova Slika 8: Oblika Multicast naslova...13 Slika 9: Shema testnega omrežja Slika 10: Izpis programa netsh za prikaz dodeljenih naslovov...18 Slika 11: Izpis nastavitve privzetega prehoda...18 Slika 12: Izpis nastavljenih DNS strežnikov...19 Slika 13: Preizkus delovanja s programom ping v OS Microsoft Windows Slika 14: Preizkus delovanja z uporabo imena računalnika v OS Microsoft Windows...20 Slika 15: Preizkus dosegljivosti spletnega strežnika, ki podpira IPv6 v OS Microsoft Windows...20 Slika 16: Preizkus delovanja s programom ping v OS FreeBSD Slika 17: Preizkus delovanja z uporabo imena računalnika v OS FreeBSD Slika 18: Preizkus dosegljivosti spletnega strežnika, ki podpira IPv6, v OS FreeBSD Slika 19: Uporabniški vmesnik za nastavljanje IPv6 v Microsoft Windows Vista...23 Slika 20: Nastavitev osnovnih parametrov potrebnih za delovanje rtadvd Slika 21: Rezultat Stateless načina konfiguracije na operacijskem sistemu Microsoft Windows Server Slika 22: Konfiguracijska datoteka DHCPv6 strežnika Dibbler Slika 23: Konfiguracijska datoteka odjemalca Dibbler, ki omogoča nastavitev opcijskih parametrov Slika 24: Del "pogovora" med strežnikom in odjemalcem Dibbler - strežnik Slika 25: : Del "pogovora" med strežnikom in odjemalcem Dibbler - odjemalec Slika 26: Del IPv6 DNS prometa med Microsoft-ovim DNS in odjemalci Slika 27: Del BIND-ove konfiguracijske datoteke, kjer določimo IP naslov ki ga bo BIND uporabljal za svoje delovanje Slika 28: Del BIND-ove konfiguracijske datoteke odgovorne za pretvorbo naslovov v imena Slika 29: Skupna raba datotek - del prometa po SMB protokolu...31 Slika 30: Del prometa pri delovanju DFS Slika 31: Del nastavitvene datoteke spletnega strežnika Apache...34 Slika 32: Nastavitev navideznega strežnika v spletnem strežniku Apache Slika 33: Del prometa SSH seje med Putty-em in FreeBSD strežnikom Slika 34: Programu Putty lahko določimo verzijo protokola...36 Slika 35: Izpis programa tracert...37 Slika 36: Brskalnik Mozilla Firefox. Windows Vista je raje izbral IPv4 protokol Slika 37: Ko onemogočimo IPv4, Microsoft Vista uporabi IPv6...38

8 Kazalo preglednic Preglednica 1-1: Trenutna razdelitev naslovov glede na Format Prefix (FP)...8 Preglednica 1-2: Vrednosti polja Scope...13

9 Kratice AD (Active Directory) Aktivni imenik je funkcionalnost Microsoftovih strežniških operacijskih sistemov, ki omogoča centralno upravljanje z uporabniki, računalniki in ostalimi omrežnimi viri. Omogoča tudi, da se uporabnik v sistem prijavi samo enkrat in uporablja vse vire na omrežju, do katerih ima pravico. ARP (Address Resolution Protocol) Protokol, ki preslikuje IPv4 naslove v strojne naslove MAC naslove. CIDR (Classless Inter-Domain Routing) Način za delitev IP naslova na del, ki je enak celotnemu omrežju, in del, ki predstavlja posameznega gostitelja v tem omrežju. CIFS (A Common Internet File System) Microsoftova izboljšana različica SMB protokola, ki omogoča izmenjavo datotek in skupno rabo tiskalnikov v omrežju. DFS (Microsoft Distributed File System) Tehnologija, ki omogoča vzpostavitev omrežnega datotečnega sistema. Omogoča vzpostavitev navideznih omrežnih map, ki se lahko fizično nahajajo na različnih strežnikih. Prav tako omogoča replikacijo podatkov. DHCP (Dynamic Host Configuration Protocol) Protokol za dinamično dodeljevanje IPv4 naslovov in parametrov gostiteljem, potrebnih za delovanje v IPv4 omrežju.

10 DHCPv6 (Dynamic Host Configuration Protocol for IPv6) Protokol za Stateful način konfiguracije IPv6 naslovov in parametrov gostiteljem potrebnih za delovanje v IPv6 omrežju. DNS (Domain Name System) Sistem za preslikavo imen gostiteljev in vozlišč v IP naslove in obratno. EUI-64 (EUI-64 Identifier) Oznaka omrežnega vmesnika pridobljena na podlagi IEEE EUI-64 strojnega naslova tega istega omrežnega vmesnika. FDDI (Fiber Distributed Data Interface) Omrežje s topologijo obroča, ki za prenos podatkov uporablja dvojni optični medij. FP (Format Prefix) Začetni del IP naslova, ki določa njegov tip. FQDN (Fully Qualified Domain Name) Celotno ime gostitelja ali vozlišča, vključno z domeno, kateri pripada (npr. gostitelj.test.si). FTP (File Transfer Protocol) Protokol za prenos datotek. ICMPv6 (Internet Control Message Protokol for IPv6) Protokol za izmenjavo kontrolnih sporočil med gostitelji in vozlišči. Različica za IPv6. ICMP (Internet Control Message Protokol) Protokol za izmenjavo kontrolnih sporočil med gostitelji in vozlišči. Različica za IPv4. IEEE (Institute of Electrical and Electronics Engineers, Inc.) Mednarodno združenje inženirjev.

11 IEEE EUI-64 (Extended Unique Identifier - 64) Sistem za unikatno razširjeno številčno označevanje mrežnih kartic dolžine 64 bitov. IETF (Internet Engineering Task Force) Mednarodna skupnost uporabnikov, operaterjev, proizvajalcev in raziskovalcev, ki se ukvarjajo z razvojem interneta. Mednarodno standardizacijsko telo v internetnem združenju ISOC. IIS (Internet Information Services) Microsoftov spletni strežnik. IP (Internet Protocol) Medomrežni protokol za prenos podatkov po omrežjih, ki delujejo na principu preklapljanja paketov. IPsec (Internet Protocol Security) Internetni varnostni protokol. Storitve obsegajo avtentikacijo podatkovnega izvora, neokrnjenost in zaupnost podatkov. IPv4 (Internet Protocol) Internetni protokol verzija 4. IPv6 (Internet Protocol version 6) Internetni protokol verzija 6. ISOC (Internet Sciety) Mednarodno združenje, ki se ukvarja z družbenimi, političnimi in tehničnimi vidiki uporabe interneta. MAC (Medium Access Control) 48 bitni naslov mrežne kartice, znan tudi kot IEEE 802.

12 NAT (Network Address Translation) Sistem prevajanja naslovov. Gostiteljem z privatnimi naslovi omogoča uporabo internetnih storitev. NNTP (Network News Transfer Protocol) Protokol za prenos novic iz novičarskih strežnikov. P2P (Peer To Peer) Način komunikacije neposredno med dvema gostiteljema. QoS (Quality of Service) Sistem za zagotavljanje prenosa časovno kritičnih podatkov (prenos govora, videa) v realnem času. RFC (Requests For Comment) Sistem javno dostopnih dokumentov o najrazličnejših mrežnih sistemih in standardih. SMB (Server Message Block) Osnovna različica protokola za skupno rabo datotek in tiskalnikov. SMS (Systems Management Server) Program podjetja Microsoft, ki omogoča centralno upravljanje ter nameščanje programske opreme na Windows operacijske sisteme. SMTP (Simple Mail Transfer Protocol) Protokol za izmenjavo elektronske pošte. SSH (Secure Shell) Protokol za varno komunikacijo po nezavarovanem omrežju. TCP/IP Standardiziran sklad protokolov, na katerem

13 (Transmission Control Protocol/Internet Protocol) temelji internet. WWW (World Wide Web) Internetna storitev, ki omogoča dostop do spletnih strani, spletnih dokumentov, povezanih s hiperpovezavami v porazdeljeni informacijski sistem.

14 Damjan Ferlič 1 1 UVOD Ko teče razprava o razlogih za uvedbo IPv6 1, pogosto naletimo na stavek, "ker je zmanjkalo prostora". Nekateri trdijo, da je IPv4 2 dozorel protokol, ki je potreben prenove, saj težko sledi razvoju novih komunikacijskih poti. Spet drugi se držijo znanega pravila, ki pravi: Ne spreminjaj sistema, ki deluje. Pri protokolu IPv6 nas je zanimalo predvsem, kakšne so njegove novosti v primerjavi z protokolom IPv4 in kako se izkažejo v praksi. Čas je namreč pokazal, da IPv4 naslovni prostor, s katerim je možno nasloviti gostiteljev in vozlišč, postaja pretesen, saj se internet nezadržno širi. Pomanjkanje javnih naslovov in posledično njihovo varčno dodeljevanje pripelje do tega, da je na istem omrežju pogosto več različnih naslovnih območij, kar oteži upravljanje z naslovi, konfiguracijo računalnikov, usmerjanje prometa, poveča se število pravil za dostop do omrežja. Vse te pomanjkljivosti, sicer zelo uspešnega protokola IPv4, pa so v zgodnjih devetdesetih letih pripeljale do razvoja IPv6, katerega osnovna prednost je razširjen naslovni prostor. Naloga je razdeljena na dva dela, in sicer: teoretični in praktični del. Prav v slednjem bomo skušali predstaviti uporabo protokola IPv6 v praksi. Vsak skrbnik omrežja, ki uporablja javne IP naslove v svojem omrežju, se sreča s težavami zaradi pomanjkanja IP naslovov. Zato bomo preizkusil možnosti migracije obstoječega omrežja in vseh njegovih storitev, ki trenutno uporabljajo IPv4, na protokol IPv6. 1 IPv6 (angl. Internet Protocol Version 6): internetni protokol verzija 6. 2 IPv4 (angl. Internet Protocol Version 4): internetni protokol verzija 4.

15 Damjan Ferlič IPv4 Protokol TCP/IP 3 je bil razvit v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja, čeprav se zdi, kot da je internet nova tehnologija [2, 24]. Trenutno najpogosteje uporabljena verzija IP 4 protokola je tako imenovana IP verzija 4 oziroma krajše IPv4. Njegove lastnosti so opisane v RFC 5 791, ki je bil objavljen leta Snovalci tega protokola takrat niso mogli predvideti, da se bo njegova uporaba v novem tisočletju tako razširila in da bo število naslovov postalo ovira. Predvideli so namreč samo 32 bitov dolge naslove, kar teoretično sicer pomeni naslovov, v praksi pa jih je zaradi načina zapisa, uporabnih samo okoli 250 milijonov 6. Dodaten vzrok, da je prišlo do pomanjkanja naslovov, je njihovo neracionalno dodeljevanje (tako imajo nekatere ameriške univerze več naslovov kot celotna Azija). Da so se izognili tej omejitvi, je bil razvit način naslovnih prevajalnikov NAT 7, ki omogoča, da več ločenih omrežij uporablja iste privatne naslove, ki jih nato usmerjevalnik pretvori v pripadajoče javne IP naslove. Uporaba NAT pa potrebuje dodatno procesorsko moč na usmerjevalniku in otežuje nekatere vedno bolj popularne načine komunikacije "komunikacija med dvema točkama" P2P 8. Druga pomanjkljivost IPv4 je velikost usmerjevalnih tabel, ki jih morajo imeti hrbtenični usmerjevalniki, saj trenutno usmerjevalne tabele obsegajo več kot zapisov. 3 TCP/IP (angl. Transmission Control Protocol/Internet Protocol): standardiziran sklad protokolov, na katerem temelji Internet. 4 IP (angl. Internet Protocol): medomrežni protokol za prenos podatkov po omrežjih, ki delujejo na principu preklapljanja paketov. 5 RFC (angl. Requests For Comment): sistem javno dostopnih dokumentov o najrazličnejših mrežnih sistemih, standardih 6 Celoten opis se nahaja v dokumentu RFC NAT (angl. Network Address Translation): sistem prevajanja naslovov. Gostiteljem z privatnimi naslovi omogoča uporabo internetnih storitev. RFC P2P (angl. Peer To Peer): način komunikacije neposredno med dvema gostiteljema. 9 Podatek o velikosti usmerjevalnih tabel na dan nam je posredoval Arnes. Izpis statusa Arnesovih mednarodnih usmerjevalnikov se nahaja v prilogi.

16 Damjan Ferlič 3 IPv4 prav tako ne omogoča enostavne osnovne nastavitve računalnikov za delo v internetu. Zato je potrebno računalnike nastaviti ročno ali uporabiti za to namenjen protokol DHCP 10, kar pa je za majhna omrežja lahko težava. Povečuje pa se tudi potreba po kvaliteti storitve QoS 11. IPv4 sicer delno omogoča prenos podatkov v realnem času, vendar je ta zmogljivost omejena in odvisna od implementacije. 10 DHCP (angl. Dynamic Host Configuration Protocol): protokol za dinamično dodeljevanje IPv4 naslovov in parametrov gostiteljem, potrebnih za delovanje v IPv4 omrežju. 11 QoS (angl. Quality of Service): sistem za zagotavljanje prenosa časovno kritičnih podatkov (prenos govora, videa) v realnem času.

17 Damjan Ferlič 4 2 IPv6 Zaradi izrednega uspeha internetnega protokola verzije 4 in hitre rasti interneta v 90. letih prejšnjega stoletja so se pričele kazati pomanjkljivosti tega protokola [2, 3, 4, 5, 11, 12, 14, 16, 20, 21, 25, 26]. Tako je januarja 1995 IETF 12 med mnogimi predlogi izbral predlog internetnega protokola naslednje generacije (angl. Next Generation Internet Protokol - IPng), imenovanega tudi internetni protokol verzije 6 ali kar IPv6, ki je opisan v RFC Glavne značilnosti internetnega protokola verzija 6 so: nova oblika glave paketa Oblika glave paketa je poenostavljena. Iz nje so odvzeta nepomembna polja, ki jih je možno uporabiti v zaglavjih (angl. Extension Headers). Zaglavja so navadno namenjena le ciljnemu sistemu. Dolžina glave IPv6 je, za razliko od glave IPv4, stalna. Tako imajo usmerjevalniki lažje delo pri procesiranju paketa. Glava IPv6 ni nazaj kompatibilna z glavo IPv4, zato morajo naprave vsebovati ustrezno programsko opremo za vsako verzijo IP protokola posebej. Glava IPv6 je samo dvakrat večja kot glava IPv4, čeprav je že samo polje z naslovi IPv6 štirikrat večje kot polje z naslovi IPv4. Razliko med IPv4 in IPv6 glavo lahko vidimo na slikah 1 in 2. večje naslovno območje IPv6 uporablja 128-bitno število za zapis IP naslovov, kar teoretično omogoča 3, naslovov. Naslovno območje je zasnovano tako, da omogoča več nivojsko porazdelitev na podomrežja vse od hrbteničnega omrežja do podomrežij znotraj posamezne organizacije. Zaradi tako velikega naslovnega prostora ni več potrebe po uporabi naslovnih prevajalnikov NAT, kar pomeni enostavnejšo komunikacijo med dvema točkama. učinkovitejše in hierarhično dodeljevanje naslovov in usmerjanje Globalno usmerjeni naslovi 13 IPv6 so zasnovani tako, da omogočajo vzpostavitev učinkovite in hierarhično urejene usmerjevalne arhitekture. Posledično imajo hrbtenični usmerjevalniki manjše usmerjevalne tabele. 12 IETF (angl. Internet Engineering Task Force): mednarodna skupnost uporabnikov, operaterjev, proizvajalcev in raziskovalcev, ki se ukvarjajo z razvojem interneta. Mednarodno standardizacijsko telo v internetnem združenju ISOC. Njena vloga je podrobneje opisana v RFC Globalno usmerjeni naslovi ( angl. IPv6 Global Unicast Address), več o tem v poglavju

18 Damjan Ferlič 5 Stateless in Stateful načina konfiguracija naslovov IPv6 omogoča dva načina za nastavitev naslovov in drugih parametrov za delo v omrežju za gostitelje, in sicer način nastavitve naslova brez stanja (angl. Stateless) in nastavitev z vsemi stanji (angl. Stateful). Načina se razlikujeta v tem, da pri Stateful načinu potrebujemo nek strežnik DHCPv6 14, pri Stateless pa tega strežnika ne potrebujemo. Gostitelji si v obeh načinih sami nastavijo tako imenovane Link-local 15 naslove, potrebne za komunikacijo znotraj omrežja. Pri Stateless načinu pa si sami nastavijo tudi naslove, katerih predpone (angl. Prefixes) jim sporoči usmerjevalnik. V primeru, da na omrežju ni usmerjevalnika, si lahko gostitelji nastavijo le Link-local naslove in komunicirajo s sosedi brez predhodne ročne nastavitve naslovov. večja varnost V IPv6 protokolu je obvezna podpora za IPsec 16. IPsec omogoča neokrnjenost, avtentičnost in zaupnost podatkov oziroma paketov, ki potujejo po omrežju. boljša podpora kvaliteti storitve QoS Nova polja v glavi IPv6 protokola omogočajo označevanje paketov, ki so časovno kritičnega značaja. Tako lahko te pakete usmerjevalniki prepoznajo in jih obravnavajo prioritetno. Ker so ta polja v glavi paketa, je lahko vsebina paketa vseeno varovana z uporabo IPsec. nov protokol za komunikacijo s sosednjimi gostitelji in vozlišči na istem omrežju Neighbor Discovery Protocol je zbirka kontrolnih sporočil ICMPv6 17, ki omogočajo izmenjavo sporočil s sosednjimi gostitelji in vozlišči na istem omrežju. razširljivost IPv6 je možno razširiti z dodajanjem zaglavij (Extension Headers), katerih velikost je omejena samo z velikostjo paketa. Nasprotno pa IPv4 podpira samo 40-bajtno opcijsko polje. 14 DHCPv6 (angl. Dynamic Host Configuration Protocol for IPv6): protokol za Stateful način konfiguracijo IPv6 naslovov in parametrov gostiteljem, potrebnih za delovanje v IPv6 omrežju. RFC Link-local naslovi (angl. Link-local addresses), več o tem v poglavju IPsec (angl. Internet Protocol Security): internetni varnostni protokol. Storitve obsegajo avtentikacijo podatkovnega izvora, neokrnjenost in zaupnost podatkov. 17 ICMPv6 (angl. Internet Control Message Protokol for IPv6): protokol za izmenjavo kontrolnih sporočil med gostitelji in vozlišči. Različica za IPv6.

19 Damjan Ferlič 6 Version Head len 4 biti 4 biti ID 16 bitov Time to live 8 bitov Slika 1: Glava paketa IPv4. ToS 8 bitov Flags 3 biti Protocol 8 bitov Source address 32 bitov Destination address 32 bitov Options Spremenljiva dolžina Total length 16 bitov Frag offset 13 bitov Header checksum 16 bitov Version 4 bite Traffic class 8 bitov Payload length 16 bitov Flow label 20 bitov Next header 8 bitov Hop limit 8 bitov Source address 128 bitov Destination address 128 bitov Slika 2: Glava paketa IPv6.

20 Damjan Ferlič IPv6 naslavljanje 18 IPv6 definira nove pojme za poimenovanje naslovov, področij Tako obstajajo trije tipi naslovov, in sicer Unicast, Multicast in Anycast. Poleg tega so naslovi razdeljeni na področja, za katera so veljavni. Ta področja se imenujejo Link-local, Site-local in Global. Poleg poimenovanja pa IPv6 uvaja tudi nov način dodeljevanja naslovov gostiteljem in vozliščem. Naslovi so dodeljeni omrežnim vmesnikom, ki se nahajajo v gostitelju in ne gostitelju samem, kot je to pri IPv4. Prav tako je navadno omrežnemu vmesniku dodeljenih več naslovov. Lahko pa se en naslov dodeli več omrežnim vmesnikom za potrebe porazdelitve bremena, vendar morajo tak način delovanja podpirati mrežne kartice in njihovi gonilniki. Naslove lahko omrežnemu vmesniku določimo ročno ali s pomočjo Stateless ali Stateful načina konfiguracije, nekaj naslovov pa izračuna gostitelj sam. Očitna razlika med IPv4 in IPv6 je tudi pri zapisu samih naslovov. IPv4 naslovi so sestavljeni iz štirih decimalnih števil, ločenih s piko. Primer IPv4 naslova: Ker je IPv6 naslov veliko večji, je zapisan z osmimi skupinami s štirimi šestnajstiškimi števili, ločenimi z dvopičjem. Primer naslova: FE80:0100:0020:0000:0000:0000:6000:7FEC Zapis naslova lahko tudi poenostavimo in skrajšamo, če upoštevamo pravili, da vodilnih ničel ni potrebno zapisovati ter da lahko skupino več zaporednih ničel nadomestimo z dvema dvopičjema (::). Zgornji naslov lahko tako zapišemo na naslednji način: FE80:100:20::6000:FEEC. Pri upoštevanju drugega pravila pa moramo biti pazljivi, saj lahko z dvema dvopičjema nadomestimo samo eno skupino več zaporednih ničel. Primer različnega zapisa naslova FE80:0100:0000:0000:0020:0000:0000:FEEC: FE80:100::20:0:0:FEEC FE80:100:0:0:20::FEEC 18 IP Version 6 Addressing Architecture): Arhitektura naslovov IPv6; RFC 2373

21 Damjan Ferlič 8 Za razliko od naslova IPv4, ki ga sestavljata del za predstavitev omrežja in del, ki predstavlja gostitelja, ima zapis naslova IPv6 tri dele. Prvi se imenuje Global routing prefix in predstavlja 48 najbolj uteženih bitov v naslovu. Drugi del je Subnet ID in je dolg 16 bitov. Ta del naslova lahko uporabimo za razdeljevanje celotnega naslovnega območja na več podomrežij (glede na to, da je ta del 16-biten, to pomeni natanko podomrežij). Tretji del predstavlja omrežni vmesnik in se imenuje Interface ID. Njegova dolžina je 64 bitov. Global routing prefix 48 bitov Network ID 16 bitov Interface ID 64 bitov Slika 3: Struktura Global Unicast naslova. Podobno, kot so naslovi v IPv4 razdeljeni glede na vrednost najbolj oteženih bitov, je tako tudi pri IPv6 naslovih. Za razdelitev se uporablja polje imenovano Format Prefix FP 19. To polje je del polja Global routing prefix, in sicer njegov najbolj utežen del. Trenutno razdelitev in vrednost Format Prefix lahko vidimo v spodnji tabeli. Preglednica 1-1: Trenutna razdelitev naslovov glede na Format Prefix (FP) Namen, področje Format Prefix Delež celotnega IPv6 naslovnega prostora Rezervirano /256 Nedodeljeno /256 Rezervirano za Network Service Access Point (NSAP) /128 Nedodeljeno /128 Nedodeljeno /128 Nedodeljeno /32 Nedodeljeno /16 Global Unicast naslovi 001 1/8 Nedodeljeno 010 1/8 Nedodeljeno 011 1/8 Nedodeljeno 100 1/8 Nedodeljeno 101 1/8 Nedodeljeno 110 1/8 Nedodeljeno /16 Nedodeljeno /32 19 FP (angl. Format Prefix): začetni del IP naslova, ki določa njegov tip.

22 Damjan Ferlič 9 Nedodeljeno /64 Nedodeljeno /128 Nedodeljeno /512 Link-local Unicast naslovi /1024 Site-local Unicast naslovi (odsvetovana uporaba od /1024 septembra 2004) Multicast naslovi /256 V IPv6 se uporablja deljenje naslovnega območja po sistemu CIDR 20. Pri zapisu naslovov tako poleg naslova podamo še "velikost omrežja", to je število najbolj uteženih bitov v naslovu, ki so za celotno omrežje enaki. Zapis naslova FE80:0100:0020::/48. Velikost naslovnega območja, ki je dodeljen posamezni organizaciji, je / Tako lahko preostalih 80 bitov v naslovu organizacija določi sama. Vendar se priporoča, da omrežja naj ne bi bila manjša kot /64, kar velja tudi za povezave od točke do točke (angl. point to point). 2.2 Unicast naslovi Unicast naslov predstavlja unikaten naslov enega omrežnega vmesnika v gostitelju ali vozlišču na določenem segmentu omrežja. Unicast naslovi se delijo glede na območja, kjer so veljavni Global Unicast naslovi So sodobniki javnih naslovov v IPv4. Ti naslovi so globalno usmerjeni in globalno enoumni. Ker je njihov Format Prefix 001, se lahko pričnejo z 2xxx ali 3xxx Link-local naslovi To so naslovi, ki so veljavni samo na določenem omrežju lokalno. Te naslove uporabljajo gostitelji in vozlišča za komunikacijo s sosedi, ki se nahajajo na istem omrežju. Paketi z Link- 20 CIDR (angl. Classless Inter-Domain Routing): način za delitev IP naslova na del, ki je enak celotnemu omrežju in del, ki predstavlja posameznega gostitelja v tem omrežju. CIDR je bil razvit v IPv4 in se uporablja tudi v IPv6. 21 IAB/IESG Recommendations on IPv6 Address Allocations to Sites); priporočila glede razdelitve naslovov; RFC xxx predstavlja še tri šestnajstiška števila v skupini.

23 Damjan Ferlič 10 local naslovom potujejo po omrežju samo do usmerjevalnika in nikoli ne zapustijo omrežja. Link-lokal naslov je potreben za delovanje Neighbor Discovery protokola in si ga za posamezni omrežni vmesnik določi gostitelj sam. Format Prefix je , kar pomeni, da se naslov vedno prične s FE80::/ Site-local naslovi Format Prefix teh naslovov je in je začetek naslova vedno FEC0::/48. Ti naslovi so ekvivalentni privatnim naslovom v IPv4 ( /8, /12 in /16). Tudi paketi s temi naslovi nikoli ne zapustijo omrežja. Za razliko od Linklocal naslovov jih je potrebno nastavit ročno ali z uporabo Stateless ali Stateful načina konfiguracije. Dokument RFC 3879 s septembrom 2004 odsvetuje uporabo Site-local naslovov, ker se je izkazalo, da njihova uporaba lahko povzroča zmedo in težave tako programerjem kot skrbnikom omrežij Posebna naslova: nedoločen naslov in povratni naslov IPv6 pozna tudi naslov 0:0:0:0:0:0:0:0 ali :: in pomeni nedoločen naslov (angl. Unspecified) pri nastavljanju naslovov, ko pravi naslovi še niso nastavljeni. Povratni naslov (angl. Loopback) omogoča gostitelju, da pošilja pakete sam sebi. Naslov je 0:0:0:0:0:0:0:1 ali ::1, njegov ekvivalent v IPv4 pa je Paketi s tem naslovom ne smejo biti poslani v omrežje. 2.3 Oznaka vmesnika Pri vseh unicast naslovih predstavlja 64 najmanj uteženih bitov oznako vmesnika, kar omogoča 2 64 možnih gostiteljev v enem omrežju. Oznako vmesnika je mogoče določiti na naslednje načine: vsi naslovi, katerih FP je enak 001 do 111, morajo za oznako vmesnika uporabiti EUI številko vmesnika 24, naključno 25, 23 EUI-64 (angl. EUI-64 Identifier): oznaka omrežnega vmesnika, pridobljena na podlagi IEEE EUI-64 strojnega naslova tega istega omrežnega vmesnika. 24 RFC 2373

24 Damjan Ferlič 11 s pomočjo Stateful načina konfiguracije, z uporabo DHCPv6 protokola, pri PPP vmesnikih, kjer EUI-64 številko vmesnika ni možno določiti, je lahko generirana naključno ali pa je lahko osnova za njeno določitev oznaka vmesnika 26, s strani uporabnika pri ročni konfiguraciji EUI-64 številka vmesnika EUI-64 številka vmesnika je največkrat uporabljena za določitev IPv6 naslova tega omrežnega vmesnika. Določitev je možna na dva načina, in sicer s pomočjo MAC 27 (IEEE ) ali z IEEE EUI naslova MAC (IEEE 802) naslov Mrežne kartice za mrežne tehnologije Ethernet, Token Ring, FDDI 30 imajo ob izdelavi določen 48 bitov dolg strojni naslov. Naslov je sestavljen iz dveh 24-bitnih delov, od katerih 24 bolj uteženih bitov predstavlja oznako proizvajalca (company ID), 24 manj uteženih pa številko kartice (board ID). ccccccug cccccccc cccccccc company ID - 24 bitov xxxxxxxx xxxxxxx xxxxxxxx board ID -24 bitov Slika 4: Oblika IEEE 802 (MAC) naslova. Oznaka proizvajalca je določena s strani IEEE, oznako kartice, unikatno za vsako kartico posebej določi proizvajalec sam. Kombinacija oznake proizvajalca in oznake kartice nam da globalno unikatni 48-bitni naslov kartice, imenovan tudi: fizični (physical), strojni (hardware) ali MAC naslov. 25 RFC RFC MAC (angl. Medium Access Control): 48 bitni naslov mrežne kartice, znan tudi kot IEEE IEEE (angl. Institute of Electrical and Electronics Engineers, Inc.): mednarodno združenje inženirjev. 29 IEEE EUI-64 (angl. Extended Unique Identifier - 64): sistem za unikatno razširjeno številčno označevanje mrežnih kartic dolžine 64 bitov. 30 FDDI (angl. Fiber Distributed Data Interface): omrežje s topologijo obroča, ki za prenos podatkov uporablja dvojni optični medij.

25 Damjan Ferlič IEEE EUI-64 naslov To je nov standard za označevanje mrežnih kartic. Enako kot pri IEEE 802 naslovu je tudi tu oznaka proizvajalca 24-bitna, sprememba je v oznaki kartice, ki je sedaj 40-bitna, kar tvori 64 bitov dolg globalno unikaten naslov. ccccccug cccccccc cccccccc xxxxxxxx xxxxxxx xxxxxxxx xxxxxxxx xxxxxxxx company ID - 24 bitov board ID - 40 bitov Slika 5: Oblika IEEE EUI-64 naslova Določitev EUI-64 številke vmesnika iz IEEE EUI-64 naslova Naslov EUI-64 dobimo iz IEEE EUI-64 tako, da komplementiramo "u" bit v IEEE EUI-64 naslovu. V primeru, da je vrednost "u" bita 1, jo spremenimo v 0 in obratno, če je 1, jo spremenimo v 0. ccccccug cccccccc cccccccc xxxxxxxx xxxxxxx xxxxxxxx xxxxxxxx xxxxxxxx Komplement bita u ccccccug cccccccc cccccccc xxxxxxxx xxxxxxx xxxxxxxx xxxxxxxx xxxxxxxx Slika 6: Določitev EUI-64 številke vmesnika Določitev EUI-64 številke vmesnika iz MAC naslova MAC naslov v dveh korakih spremenimo v EUI-64 številko vmesnika. Najprej je potrebno 48 bitni naslov razširiti v 64 bitnega. Med oznako proizvajalca in oznako kartice vstavimo zaporedje bitov in (0xFF in 0xFE) in dobimo IEEE EUI-64 naslov, v katerem nato komplementiramo "u" bit. ccccccug cccccccc cccccccc company ID - 24 bitov board ID -24 bitov IEEE 802 naslov ccccccug cccccccc cccccccc xxxxxxxx xxxxxxx xxxxxxxx IEEE EUI-64 naslov 0xFF 0xFE Komplement bita u ccccccug cccccccc cccccccc xxxxxxxx xxxxxxx xxxxxxxx company ID - 24 bitov board ID -40 bitov EUI-64 številka vmesnika Slika 7: Določitev EUI-64 številke vmesnika iz MAC naslova.

26 Damjan Ferlič Multicast naslovi Predstavljajo več omrežnih vmesnikov, zato so paketi poslani na ta naslov dostavljeni vsem omrežnim vmesnikom, ki imajo nastavljen takšen naslov. Ti naslovi se uporabljajo za komunikacijo "eden z mnogimi" (angl. one-to-many). Format Prefix za Multicast naslove je , zato se ti naslovi vedno začnejo s FF. Naslov je sestavljen iz štirih delov: kot po navadi je prvi del Format Prefix, drugi del je Flags, tretji Scope in četrti Group ID. Format Prefix Flags Scope Group ID bite 4 bite 112 bitov Slika 8: Oblika Multicast naslova Polje Flags ima trenutno definiran samo najmanj utežen bit. Če je ta bit 1, potem je Multicast naslov tako imenovani "dobro znani naslov" (angl. well-known) in je njegov namen trajno določen. Če pa je ta bit 0, potem je naslov navaden Multicast naslov. Polje, imenovano Scope, določa področje, za katero je ta naslov veljaven. Tudi to polje je 4- bitno, v spodnji tabeli so zapisane njegove možnosti. Preglednica 1-2: Vrednosti polja Scope Vrednost Scope polja Območje veljavnosti 0 Reserved 1 Interface-local scope 2 Link-local scope 3 Reserved 4 Admin-local scope 5 Site-local scope 8 Organization-local scope E Global scope F Reserved Group ID polje predstavlja skupino in je na določenem območju unikatno.

27 Damjan Ferlič 14 Nekateri dobro znani naslovi: - FF01::1 naslov za vsa vozlišča znotraj področja Node-local, - FF02::1 naslov za vsa vozlišča znotraj območja Link-local, - FF01::2 vsi usmerjevalniki znotraj Node-local, - FF02::2 vsi usmerjevalniki znotraj Link-local, - FF05::2 vsi usmerjevalniki znotraj Site-local, - FF05::1:3 vsi DHCP strežniki. Seznam vseh ostalih stalno določenih (well-known) naslovov lahko vidimo na naslovu: Anycast naslovi Ta naslov predstavlja več omrežnih vmesnikov. Paket, poslan na takšen naslov, je dostavljen najbližjemu izmed omrežnih vmesnikov. Izbira najbližjega vmesnika je na podlagi metrike usmerjevalnega protokola. Anycast naslovi se uporabljajo za komunikacijo "eden z enim izmed mnogih" (angl. one-to-one-of-many). Za uporabo Anycast naslovov mora biti ustrezno prilagojena celotna usmerjevalna infrastruktura. Naslov je lahko samo ciljni naslov in je lahko dodeljen samo usmerjevalniku. 2.6 Naslovi gostitelja Tipični naslovi, ki jih uporablja gostitelj z enim omrežnim vmesnikom, so: - Link-local naslov za vsak omrežni vmesnik, - eden ali več Global Unicast ali Site-local naslovov, - povratni naslov ::1. Gostitelj dodatno spremlja promet tudi na: - Multicast naslovu vseh vozlišč, - Multicast Solicited-node 31 naslovu za vsak unicast naslov, - Multicast naslovih vseh skupin, katerim gostitelj pripada. 31 Solicited-node naslov; skupinski naslov, ki se uporablja pri Neigbhur Discovery procesu za ugotavljanje naslovov sosednjih gostiteljev in v protokolu IPv6 nadomešča Broadcast naslov, uporabljen v IPv4 in ARP (protokol za pretvorbo naslovov angl. Address Resolution Protokol).

28 Damjan Ferlič Naslovi vozlišča Vozlišče pa potrebuje naslednje naslove: - Link-local naslov za vsak omrežni vmesnik, - enega ali več Global Unicast ali Site-local naslovov, - povratni naslov ::1, - Anycast naslov Subnet-Router 32 za vsa podomrežja, za katera usmerja promet, - dodatne Anycast naslove, ki so mu dodeljeni, - Multicast naslov "vsa vozlišča" znotraj področja Node-local (FF01::1), - Multicast naslov "vsi usmerjevalniki" znotraj Node-local (FE01::2), - Multicast naslov "vsa vozlišča" znotraj območja Link-local (FE02::1), - Multicast naslov "vsi usmerjevalniki" znotraj Link-local (FE02::2), - Multicast naslov "vsi usmerjevalniki"znotraj Site-local (FE05::2), - Multicast Solicited-node naslov za vsak Unicast naslov, - vsi Multicast naslovi skupin, katerim je usmerjevalnik dodeljen. 32 Subnet-Router Anycast naslov je namenjen komuniciranju mobilnih gostiteljev z usmerjevalniki in z domačim omrežjem; RFC 2373

29 Damjan Ferlič 16 3 VZPOSTAVITEV IPv6 OMREŽJA Pred začetkom preizkušanja je bilo potrebno pridobiti naslovno območje in povezavo na internet po protokolu IPv6. Pri tem nam je pomagal Arnes. Dodeljeno nam je bilo naslovno območje 2001:1470:FBFF::/48, ki je globalno dosegljivo. Prav tako so nam omogočili vzpostavitev IPv6 povezave na internet. Za vzpostavitev IPv6 omrežja smo uporabili obstoječe strežnike in odjemalce, ki svoje naloge opravljajo že na IPv4 omrežju. V strežnike smo dodali omrežne kartice, ki imajo omogočen samo en protokol. Za strežniške operacijske sisteme smo uporabili Microsoft Windows Server 2003 SP2, Microsoft Windows Server 2003 R2 ter FreeBSD 6.x. Strežnika, na katerih je tekel Microsoft Windows Server 2003, sta nudila naslednje storitve: - aktivni imenik AD 33, - imenski strežnik DNS 34, - skupna raba datotek in tiskalnikov, - varnostno kopiranje v realnem času DFS 35, - intranet WWW 36. Storitve, ki sta jih nudila strežnika, na katerih je tekel operacijski sistem FreeBSD 6.x, so: - protokol za dinamično dodeljevanje ip naslovov DHCP, - imenski strežnik DNS, - intranet WWW. 33 AD (angl. Active Directory): aktivni imenik je funkcionalnost Microsoftovih strežniških operacijskih sistemov, ki omogoča centralno upravljanje z uporabniki, računalniki in ostalimi omrežnimi viri. Omogoča tudi, da se uporabnik v sistem prijavi samo enkrat in uporablja vse vire na omrežju, do katerih ima pravico. 34 DNS (angl. Domain Name System): sistem za preslikavo imen gostiteljev in vozlišč v IP naslove in obratno. 35 DFS (angl. Microsoft Distributed File System): tehnologija, ki omogoča vzpostavitev omrežnega datotečnega sistema. Omogoča vzpostavitev navideznih omrežnih map, ki se lahko fizično nahajajo na različnih strežnikih. Prav tako omogoča replikacijo podatkov. 36 WWW (angl. World Wide Web): internetna storitev, ki omogoča dostop do spletnih strani, spletnih dokumentov, povezanih s hiperpovezavami v porazdeljeni informacijski sistem.

30 Damjan Ferlič 17 Slika 9: Shema testnega omrežja. 3.1 Osnovne nastavitve gostiteljev in vozlišč za uporabo IPv6 protokola Ročne nastavitve Strežnik z operacijskim sistemom Microsoft Windows Server 2003 Za uporabo IPv6 protokola v Microsoft Windows Server 2003 je protokol potrebno najprej namestiti z uporabo uporabniškega vmesnika za konfiguriranje omrežnih vmesnikov [3, 11, 12, 16, 17, 18, 19, 22, 24, 25]. Za samo konfiguracijo je potrebno uporabiti ukazno vrstico in ukaz netsh. S spodnjimi ukazi nastavimo omrežnemu vmesniku IPv6 naslov 2001:1470:FBFF::10, privzeti prehod in IP naslove imenskih strežnikov (2001:1470:FBFF::20 in 2001:1470:FBFF::40). netsh interface ipv6 add address "Local Area Connection" 2001:1470:fbff::10 netsh interface ipv6 add route ::/0 "Local Area Connection" 2001:1470:fbff::40 netsh interface ipv6 add dns "Local Area Connection" 2001:1470:fbff::20 netsh interface ipv6 add dns "Local Area Connection" 2001:1470:fbff::40

31 Damjan Ferlič 18 Z ukazom netsh tudi vidimo narejene nastavitve. netsh interface ipv6 show address Interface 5: Teredo Tunneling Pseudo-Interface Addr Type DAD State Valid Life Pref. Life Address Link Preferred infinite infinite fe80::ffff:ffff:fffd Interface 4: Local Area Connectin Addr Type DAD State Valid Life Pref. Life Address Manual Preferred infinite infinite fec0::10 Manual Preferred infinite infinite 2001:1470:fbff::10 Link Preferred infinite infinite fe80::20a:5eff:fe60:27da Interface 2: Automatic Tunneling Pseudo-Interface Addr Type DAD State Valid Life Pref. Life Address Link Preferred infinite infinite fe80::5efe: Slika 10: Izpis programa netsh za prikaz dodeljenih naslovov. Na zgornji sliki lahko vidimo nastavljene naslove za "Local Area Connection". Nastavljeni so trije naslovi, in sicer naslov Link-local (Format Prefix: FE80), Site-local (Format Prefix: FEC0) ter globalni naslov, katerega smo nastavili ročno in se prične z 2001:1470:FBFF::. Kot je omenjeno že v poglavju o naslovih, si je Link-local naslov za omrežni vmesnik izračunal računalnik sam. Naslov Site-local je nastavljen ročno z identičnim ukazom, kot smo nastavili Global naslov. Čeprav je v dokumentu RFC 3879 odsvetovana uporaba Site-local naslovov, se kasneje izkaže, da so za delovanje nekaterih servisov v operacijskem sistemu Microsoft Windows Server 2003 nujno potrebni. netsh interface ipv6 show route Publish Type Met Prefix Idx Gateway/Interface Name no Manual 0 ::/ :1470:fbff::40 Slika 11: Izpis nastavitve privzetega prehoda.

32 Damjan Ferlič 19 netsh interface ipv6 show dns DNS Servers on Interface: IPv6 Index DNS Server :1470:fbff:: :1470:fbff::40 Slika 12: Izpis nastavljenih DNS strežnikov. Ker sta za preizkus delovanja IPv6 potrebna vsaj dva računalnika, smo na podoben način nastavili trudi drugega, na katerem je tekel Microsoft Windows Server Njegov naslov je bil 2001:1470:FBFF::20. Z ukazom ping preizkusimo osnovno delovanje IPv6 protokola. ping 2001:1470:fbff::20 Pinging 2001:1470:fbff::20 from 2001:1470:fbff::10 with 32 bytes of data: Reply from 2001:1470:fbff::20: time<1ms Reply from 2001:1470:fbff::20: time<1ms Reply from 2001:1470:fbff::20: time<1ms Reply from 2001:1470:fbff::20: time<1ms Ping statistics for 2001:1470:fbff::20: Packets: Sent = 4, Received = 4, Lost = 0 (0% loss), Approximate round trip times in milli-seconds: Minimum = 0ms, Maximum = 0ms, Average = 0ms Slika 13: Preizkus delovanja s programom ping v OS Microsoft Windows. Pri nastavitvah smo nastavili tudi IP naslove imenskih strežnikov 37, zato smo lahko preizkusili delovanje z uporabo imena računalnika. Primeren naslov za izvedbo ukaza mora tako izbrati računalnik. ping Wstreznik2.local 37 Več o vzpostavitvi in uporabi imenskega strežnika z uporabo IPv6 protokola je opisano v poglavju 3.4.

33 Damjan Ferlič 20 Pinging Wstreznik2.local [2001:1470:fbff::20] from 2001:1470:fbff ::10 with 32 bytes of data: Reply from 2001:1470:fbff::20: time<1ms Reply from 2001:1470:fbff::20: time<1ms Reply from 2001:1470:fbff::20: time<1ms Reply from 2001:1470:fbff::20: time<1ms Ping statistics for 2001:1470:fbff::20: Packets: Sent = 4, Received = 4, Lost = 0 (0% loss), Approximate round trip times in milli-seconds: Minimum = 0ms, Maximum = 0ms, Average = 0ms Slika 14: Preizkus delovanja z uporabo imena računalnika v OS Microsoft Windows. Za preizkus IPv6 povezave v internet prav tako uporabimo program ping, kateremu kot parameter podamo strežnik, ki podpira uporabo protokola IPv6. Eden prvih takšnih je vsekakor strežnik z naslovom Pinging [2001:200:0:8002:203:47ff:fea5:3085] from 2001:1470:fbff::1 0 with 32 bytes of data: Reply from 2001:200:0:8002:203:47ff:fea5:3085: time=323ms Reply from 2001:200:0:8002:203:47ff:fea5:3085: time=322ms Reply from 2001:200:0:8002:203:47ff:fea5:3085: time=322ms Reply from 2001:200:0:8002:203:47ff:fea5:3085: time=322ms Ping statistics for 2001:200:0:8002:203:47ff:fea5:3085: Packets: Sent = 4, Received = 4, Lost = 0 (0% loss), Approximate round trip times in milli-seconds: Minimum = 322ms, Maximum = 323ms, Average = 322ms Slika 15: Preizkus dosegljivosti spletnega strežnika, ki podpira IPv6 v OS Microsoft Windows. Strežnik z operacijskim sistemom FreeBSD 6.x V operacijskem sistemu FreeBSD se nastavitve, ki so potrebne ob vsakem zagonu sistema, vpisujejo v tekstovno datoteko /etc/rc.conf [6, 8, 7, 22]. Imenske strežnike pa navedemo v datoteko /etc/resolv.conf Projektna skupina šestih organizacij, ki je razvijala programsko opremo za uporabo protokola IPv6 za BSD operacijske sisteme. 39 Uporaba konfiguracijskih datotek v operacijskem sistemu FreeBSD je podrobneje opisana v dokumentu imenovanem Handbook, ki se nahaja na naslovu

34 Damjan Ferlič 21 Tako spodnje vrstice najprej omogočijo uporabo IPv6 protokola in nastavijo omrežnemu vmesniku z imenom xl1 naslov 2001:1470:FBFF::30 in FEC0::30. Privzeti prehod in imenski strežniki imajo enake naslove kot pri prejšnjem strežniku. /etc/rc.conf: ipv6_enable="yes" ipv6_ifconfig_xl1="2001:1470:fbff:0::30 prefixlen 64" ipv6_ifconfig_xl1_alias0="fec0:0::30 prefixlen 64" /etc/resolv.conf domain local nameserver 2001:1470:fbff::20 nameserver 2001:1470:fbff::40 Tudi v operacijskem sistemu FreeBSD 6.x uporabimo za osnovno preizkušanje povezave program ping, in sicer njegovo različico prilagojeno za delo z IPv6, imenovano ping6. ping6 2001:1470:fbff::10 PING6(56= bytes) 2001:1470:fbff::30 --> 2001:1470:fbff::10 16 bytes from 2001:1470:fbff::10, icmp_seq=0 hlim=127 time=0.445 ms 16 bytes from 2001:1470:fbff::10, icmp_seq=1 hlim=127 time=0.547 ms 16 bytes from 2001:1470:fbff::10, icmp_seq=2 hlim=127 time=0.382 ms 16 bytes from 2001:1470:fbff::10, icmp_seq=3 hlim=127 time=0.385 ms 16 bytes from 2001:1470:fbff::10, icmp_seq=4 hlim=127 time=0.386 ms 16 bytes from 2001:1470:fbff::10, icmp_seq=5 hlim=127 time=0.379 ms 16 bytes from 2001:1470:fbff::10, icmp_seq=6 hlim=127 time=0.407 ms ^C :1470:fbff::10 ping6 statistics packets transmitted, 7 packets received, 0.0% packet loss round-trip min/avg/max/std-dev = 0.379/0.419/0.547/0.057 ms Slika 16: Preizkus delovanja s programom ping v OS FreeBSD. ping Wstreznik1.local

35 Damjan Ferlič 22 PING6(56= bytes) fec0::30 --> fec0::10 16 bytes from fec0::10, icmp_seq=0 hlim=127 time= ms 16 bytes from fec0::10, icmp_seq=1 hlim=127 time=0.368 ms 16 bytes from fec0::10, icmp_seq=2 hlim=127 time=0.384 ms 16 bytes from fec0::10, icmp_seq=3 hlim=127 time=0.403 ms 16 bytes from fec0::10, icmp_seq=4 hlim=127 time=0.379 ms 16 bytes from fec0::10, icmp_seq=5 hlim=127 time=0.364 ms ^[[A16 bytes from fec0::10, icmp_seq=6 hlim=127 time=0.375 ms ^C --- wstreznik1.local ping6 statistics packets transmitted, 7 packets received, 0.0% packet loss round-trip min/avg/max/std-dev = 0.364/17.535/ / ms Slika 17: Preizkus delovanja z uporabo imena računalnika v OS FreeBSD. Kot lahko vidimo iz zgornje slike, je pri uporabi imena gostitelja kot parameter ukaza ping6 računalnik za delovanje izbral Site-local naslove. ping6 PING6(56= bytes) 2001:1470:fbff::30 --> 2001:200:0:8002:203:47ff:fea5: bytes from 2001:200:0:8002:203:47ff:fea5:3085, icmp_seq=0 hlim=49 time= ms 16 bytes from 2001:200:0:8002:203:47ff:fea5:3085, icmp_seq=1 hlim=49 time= ms 16 bytes from 2001:200:0:8002:203:47ff:fea5:3085, icmp_seq=2 hlim=49 time= ms 16 bytes from 2001:200:0:8002:203:47ff:fea5:3085, icmp_seq=3 hlim=49 time= ms 16 bytes from 2001:200:0:8002:203:47ff:fea5:3085, icmp_seq=4 hlim=49 time= ms 16 bytes from 2001:200:0:8002:203:47ff:fea5:3085, icmp_seq=5 hlim=49 time= ms ^C ping6 statistics packets transmitted, 6 packets received, 0.0% packet loss round-trip min/avg/max/std-dev = / / /0.568 ms Slika 18: Preizkus dosegljivosti spletnega strežnika, ki podpira IPv6, v OS FreeBSD. Odjemalci z operacijskim sistemom Microsoft Windows Server 2003, Microsoft Windows Xp in Microsoft Windows Vista Vsi trije operacijski sistemi omogočajo ročno nastavitev naslovov z uporabo ukaza netsh, kot je to opisano v odstavku za nastavitev Microsoft Windows Server 2003 [15]. Vendar pa je novi Microsoft Windows Vista prvi operacijski sistem podjetja Microsoft, ki omogoča določanje nastavitev z uporabo grafičnega uporabniškega vmesnika, kot ga vidimo na spodnji sliki.

36 Damjan Ferlič 23 Slika 19: Uporabniški vmesnik za nastavljanje IPv6 v Microsoft Windows Vista.

37 Damjan Ferlič Stateless način konfiguracije IPv6 naslova in Router Advertisement Za konfiguracijo gostiteljev s pomočjo Stateless načina konfiguracije IPv6 naslova smo uporabil program rtadvd 40 (angl. Router Advertisement Daemon), ki je del operacijskega sistema FreeBSD 6.x [6, 9]. Router Advertisement sporočilo je del Neighbor Discovery Protokola, ki je novost v IPv6 in je namenjen komuniciranju gostiteljev na istem omrežju. Za delovanje je potrebno pripraviti konfiguracijsko datoteko, v katero zapišemo preko katerega omrežnega vmesnika želimo uporabljati Router Advertisement. Poleg tega moramo določiti tudi predpono, začetni, stalni del naslova za ta segment omrežja. Primer konfiguracijske datoteke lahko vidimo na spodnji sliki. Na sliki 21 vidimo rezultat Stateless načina konfiguracije IPv6 naslova na operacijskem sistemu Windows Server Tu ima naslov življenjsko dobo približno dni. Podobno kot v Microsoft Windows Server 2003 je rezultat Stateless načina konfiguracije IPv6 naslova viden tudi v Microsoft Windows XP in Microsoft Windows Vista operacijskih sistemih. /etc/rtadvd.conf: xl1:\ :addrs#1:addr="2001:1470:fbff:0::":prefixlen#64:tc=ether:rltime#0 Slika 20: Nastavitev osnovnih parametrov potrebnih za delovanje rtadvd. Addr Type DAD State Valid Life Pref. Life Address Manual Preferred infinite infinite fec0::60 Public Preferred 29d23h54m41s 6d23h54m41s 2001:1470:fbff:0:219:21ff:fe32:65b3 Link Preferred infinite infinite fe80::219:21ff:fe32:65b3 Slika 21: Rezultat Stateless načina konfiguracije na operacijskem sistemu Microsoft Windows Server Natančnejši opis delovanja in nastavitev se nahaja na spletni strani 41 Eden izmed možnih parametrov pri delovanju rtadvd.

38 Damjan Ferlič Stateful način konfiguracije IPv6 naslova Programska oprema oziroma podpora za Stateful način konfiguracije in DHCPv6 je še zelo v povojih, verjetno zato, ker obstaja tudi Stateless način, ki je preprostejši [23]. Za Stateful način konfiguracije smo uporabili program Dibbler 42, ki je na voljo za nekatere različice Linux in Microsoft Windows operacijskih sistemov. Program vsebuje tri komponente, in sicer strežnik, odjemalec in posrednik (angl. relay) in omogoča tudi zelo veliko možnosti nastavitev. Zelo neprijetno je dejstvo, da je poleg vzpostavitve strežnika, potrebna tudi namestitev dela programa na vsakega odjemalca, saj operacijski sistemi razen Microsoft Windows Vista le-tega nimajo priloženega. Tako smo za preizkus namestili Dibbler strežnik na računalnik z operacijskim sistemom Microsoft Windows Server 2003 in pripravili konfiguracijsko datoteko. Odjemalca smo preizkusili na Microsoft Windows Server 2003 in Microsoft Windows XP. V obeh primerih je omrežni vmesnik dobil IPv6 naslov s predpono, določeno na strežniku. Da je odjemalec uporabil dodatne parametre o domeni in imenskih strežnikih, je bilo potrebno spremeniti konfiguracijsko datoteko, ki določa delovanje odjemalca. Spreminjanje konfiguracijske datoteke na odjemalcu, poleg namestitve samega odjemalca, predstavlja dodatno težavo, povečuje možnost napake in nalaga skrbniku omrežja dodatno delo. # Logging level range: 1(Emergency)-8(Debug) # log-level 8 # Don't log full date log-mode short iface "IPv6" { class { pool 2001:1470:fbff:0::/64 } # provide DNS server location to the clients option dns-server 2001:1470:fbff:0::10 option dns-server 2001:1470:fbff:0::20 # provide their domain name option domain local.primer.com Slika 22: Konfiguracijska datoteka DHCPv6 strežnika Dibbler. 42 Več podatkov, vključno z uporabniškimi navodili, je dosegljivih na naslovu:

39 Damjan Ferlič 26 iface "IPv6" { ia option dns-server option domain } Slika 23: Konfiguracijska datoteka odjemalca Dibbler, ki omogoča nastavitev opcijskih parametrov. 24:10 Srv Debug Client requested unspecified (::) address. Hint ignored. 24:10 Srv Debug Cache: Cached address for client (DUID=00:01:00:06:46:22:c0: 22:00:16:0a:05:64:68) found: 2001:1470:fbff:0:f9f9:6ddb:9c9f:adb3 24:10 Srv Info Cache: Cached address 2001:1470:fbff:0:f9f9:6ddb:9c9f:adb3 f ound. Welcome back. 24:10 Srv Info Client requested ::, got 2001:1470:fbff:0:f9f9:6ddb:9c9f:adb 3 (IAID=1, pref=86400,valid=172800). 24:10 Srv Debug Adding client (DUID=00:01:00:06:46:22:c0:22:00:16:0a:05:64:6 8) to addrdb. 24:10 Srv Debug Adding IA (IAID=1) to addrdb. 24:10 Srv Debug Adding 2001:1470:fbff:0:f9f9:6ddb:9c9f:adb3 to IA (IAID=1) t o addrdb. 24:10 Srv Debug Address usage for class 0 increased by 1. 24:10 Srv Notice Sending REPLY on IPv6/4,transID=0x1822, opts: , 0 Slika 24: Del "pogovora" med strežnikom in odjemalcem Dibbler strežnik :24:10 Client Notice Address 2001:1470:fbff:0:f9f9:6ddb:9c9f:adb 3 added to IPv6/4 interface :24:10 Client Notice Setting up DNS server 2001:1470:fbff::20 on interface IPv6/ :24:10 Client Notice Setting up Domain local.primer.com i on interface IPv6/ :24:10 Client Notice Generating RENEW for 0 IA(s) and 0 PD(s). Slika 25: : Del "pogovora" med strežnikom in odjemalcem Dibbler odjemalec. Uporaba DHCPv6 protokola za Stateful način nastavitve gostitelja z uporabo programa Dibbler se je izkazala za dokaj zamudno in okorno. Upajmo, da je to posledica zgodnje verzije programa, saj je preizkušena verzija RC1.

40 Damjan Ferlič Sistem domenskih imen - DNS Gostitelji in vozlišča se med sabo pogovarjajo z uporabo naslovov [1, 3, 6, 11]. Ker si je lažje zapomniti imena gostiteljev in vozlišč kot pa njihove naslove, je bil razvit sistem domenskih imen DNS 43. DNS je v IPv6 toliko bolj pomemben, saj so naslovi v primerjavi z IPv4 naslovi veliko daljši in si jih je težje zapomniti. V dokumentu RFC 1886 je predstavljen nov tip zapisa z oznako AAAA, ki omogoča razreševanje popolnega internetnega domenskega imena FQDN 44 v pripadajoč IPv6 naslov. Njegov zapis in uporaba je identična, kot pri zapisu tipa A, ki se uporablja v IPv4 za razreševanje FQDN v naslov IPv4: FQDN IN A IPv4 naslov FQDN IN AAAA IPv6 naslov Primer: wstreznik1.local.si IN A wstreznik1.local.si IN AAAA 2001:1470:FBFF::10 DNS omogoča tudi pretvorbo IP naslovov v popolno internetno domensko ime. V ta namen se, enako kot v IPv4, uporablja PTR zapis. IP naslov je, podobno kot v IPv4, zapisan v obratnem vrstnem redu. Med posameznimi številkami pa se v tem primeru uporabi pika in ne dvopičje. Tako ima naslov 2001:1470:FBFF::10 naslednji PTR zapis: F.F.B.F IN PTR wstreznik1.local.si 43 Več o Sistemu domenskih imen (DNS) lahko najdemo v dokumentih RFC 2181 in RFC FQDN (angl. Fully Qualified Domain Name): celotno ime gostitelja ali vozlišča, vključno z domeno, ki ji pripada (npr. gostitelj.test.si).

41 Damjan Ferlič 28 V našem primeru smo preizkusili delovanje dveh imenskih strežnikov. Prvi je bil Microsoft Domain Name Server, ki je del operacijskega sistema Microsoft Windows Server 2003, ter BIND 45, ki je produkt organizacije Internet Systems Consortium, Inc Microsoft Domain Name Server Microsoft Domain Name Server je nepogrešljiv del operacijskega sistema Microsoft Windows Server 2003 v primeru, ko uporabimo njegovo funkcionalnost Aktivni imenik. DNS mogoča hrambo AAAA in PTR zapisov IPv6, dinamično posodabljanje AAAA zapisov in prenos DNS poizvedb in odgovorov z uporabo IPv6 in IPv4 protokola. Dinamično posodabljanje zapisov je mogoče, če je gostitelj tako konfiguriran in uporablja Site-local ali Global naslove z EUI-64 oznako omrežnega vmesnika. Prenos DNS poizvedb in odgovorov z uporabo IPv6 je potrebno ročno omogočiti z uporabo ukaza: dnscmd /config /EnableIPv6 1, ki je del dodatnih orodij za administracijo operacijskega sistema (Support Tools za Windows Server 2003). Za prenos DNS poizvedb in odgovorov strežnik uporablja svoje Unicast ter "dobro znane 46 " naslove. Slika 26: Del IPv6 DNS prometa med Microsoftovim DNS in odjemalci. 45 BIND (Berkeley Internet Name Domain) je odprtokodni program, ki omogoča implementacijo sistema domenskih imen. 46 "Dobro znani" DNS naslovi IPv6 naslovi (angl. well-known Site-local): FEC0:0:0:FFFF::1, FEC0:0:0:FFFF::2 in FEC0:0:0:FFFF::3.

42 Damjan Ferlič BIND 9 BIND 9 podpira vse trenutne standarde, ki opisujejo delovanje sistema domenskih imen [13, 25]. Tako omogoča prenos podatkov po IPv6 protokolu ter hranjenje AAAA in IPv6 PTR zapisov. Poleg delovanja, je tudi konfiguracija strežnika identična kot pri uporabi IPv4 protokola. // If you have IPv6 enabled on this system, uncomment this option for // use as a local resolver. To give access to the network, specify // an IPv6 address, or the keyword "any". listen-on-v6 { 2001:1470:fbff::40; fec0::40; ::1; }; Slika 27: Del BIND-ove konfiguracijske datoteke, kjer določimo IP naslov, ki ga bo BIND uporabljal za svoje delovanje. zone " f.f.b.f ip6.arpa" { type slave; file "slave/ f.f.b.f ip6.arpa"; masters { 2001:1470:fbff::10; 2001:1470:fbff::20; }; }; Slika 28: Del BIND-ove konfiguracijske datoteke, odgovorne za pretvorbo naslovov v imena.

43 Damjan Ferlič Aktivni imenik - Active directory Celotno omrežje za osnovo uporablja operacijski sistem Microsoft Windows Server 2003, ki omogoča uporabo Aktivnega imenika in centralno upravljanje identitet. Aktivni imenik hrani podatke o vseh uporabnikih, računalnikih, tiskalnikih ter še nekaterih drugih objektih, ki so navzoči v našem omrežju. Skrbnikom omogoča centralno upravljanje, dodajanje in nadzor nad prej omenjenimi objekti. Uporabniki občutijo prisotnost Aktivnega imenika tako, da se na računalnik oziroma v omrežje prijavijo samo enkrat. Tako lahko uporabljajo najrazličnejše storitve omrežja in dostopajo do različnih strežnikov, ki so vključeni v Aktivni imenik z enim uporabniškim imenom in z eno prijavo. Aktivni imenik, ki je del operacijskega sistema Microsoft Windows Server 2003, ne podpira uporabe IPv6. Zato je bilo nujna uporaba IPv4 protokola za preizkus delovanja skupne rabe datotek in tiskalnikov. Podporo za delovanje Aktivnega imenika preko IPv6 imajo trenutno samo Microsoft Windows Vista kot odjemalec in Windows Server 2008 s kodnim imenom "Longhorn", ki je trenutno v preizkusni različici.

44 Damjan Ferlič Skupna raba datotek in tiskalnikov Ena izmed najpogosteje uporabljenih storitev znotraj lokalnih omrežij je zagotova skupna raba datotek in tiskalnikov. V ta namen je bil konec 80. let prejšnjega stoletja razvit Server Message Block Protokol SMB 47. Podjetje Microsoft je leta 1996 ta protokol ponovno oživilo, ga razširilo in poimenovalo A Common Internet File System CIFS 48. Njegovi slavi je verjetno pripomoglo dejstvo, da je protokol prenosljiv med platformami. Ta protokol podpirajo naslednji operacijski sistemi: Windows 95, Windows 98, Windows NT/Windows 2000, OS/2 ter Unix-i in Linux-i. Uporabo, skupne rabe datotek in tiskalnikov preko IPv6, omogočata samo Windows Server 2003 in Windows Vista operacijska sistema. Program Samba, ki smo ga uporabili za skupno rabo datotek v operacijskem sistemu FreeBSD 6.x, trenutno še ni prilagojen za delo z IPv6. Slika 29: Skupna raba datotek del prometa po SMB protokolu. 47 SMB (angl. Server Message Block): osnovna različica protokola za skupno rabo datotek in tiskalnikov. 48 CIFS (angl. A Common Internet File System): Microsoftova izboljšana različica SMB protokola, ki omogoča izmenjavo datotek in skupno rabo tiskalnikov v omrežju. Več o CIFS lahko najdemo v članku iz leta 1996, ki se nahaja na naslovu

45 Damjan Ferlič 32 Kljub temu, da ima operacijski sistem Microsoft Windows Server 2003 nastavljen Global naslov, za SMB protokol raje uporabi Site-local ali Link-local naslov, kar je razvidno iz zgornje slike. Zelo pomembna storitev za naše omrežje, ki za svoje delovanje uporablja CIFS protokol, je tudi Distributed File System DFS oziroma njegov del, imenovan replikacija (angl. Replication). Ta omogoča prenos datotek, ki so del replikacije, fizično na druge strežnike in sicer skoraj v realnem času. Tako je datoteka, ki jo uporabnik kreira na določen strežnik, varnostno kopirana na drug strežnik v nekaj sekundah. Slika 30: Del prometa pri delovanju DFS.

46 Damjan Ferlič Intranet Intranet je storitev WWW, ki je dosegljiva samo znotraj lokalnega omrežja in omogoča uporabnikom uporabo pripravljenih dokumentov in internih spletnih straneh Internet Information Services Ena izmed storitev intraneta je izdelava poročil o strojni in programski opremi, ki se nahaja v omrežju ter o njihovi uporabi. Ker to opravlja program Microsoft Systems Manegement Server SMS 49, je za izdelavo poročil uporabljen Microsoftov spletni strežnik: Internet Information Services, ki je del operacijskega sistema Microsoft Windows Server IIS 50 omogoča komunikacijo med brskalnikom in strežnikom po IPv6 protokolu, vendar še ni popolnoma prilagojen novemu protokolu, saj poleg namestitve ne omogoča nikakršnih nastavitev v povezavi z IPv6. Tako uporabniški vmesnik ne omogoča nastavitev, povezanih z IPv6 naslovi, in ne omogoča upravljanja pasovne širine v IPv6. Možna je samo uporaba storitev WWW, storitve FTP 51, SMTP 52 in NNTP 53 v IIS namreč ne poznajo IPv6 protokola Apache 2.x Apache 54 2.x je odprtokodni spletni strežnik last organizacije The Apache Software Foundation. Program deluje na večini modernih operacijskih sistemov. Ta spletni strežnik smo uporabili na operacijskem sistemu FreeBSD, skrbel pa je za interno galerijo slik in zbirko dokumentov. Za razliko od IIS, Apache omogoča uporabo določenih nastavitev, povezanih z IPv6. V konfiguracijski datoteki lahko določimo, kateri IP naslov naj uporablja za svoje delovanje. Pri tem moramo paziti, da je IPv6 naslov zapisan v oglatih oklepajih. 49 SMS (angl. Systems Management Server): program podjetja Microsoft, ki omogoča centralno upravljanje ter nameščanje programske opreme na Windows operacijske sisteme.več o SMS na naslovu: 50 IIS (angl. Internet Information Services): Microsoftov spletni strežnik. 51 FTP (angl. File Transfer Protocol): protokol za prenos datotek. 52 SMTP (angl. Simple Mail Transfer Protocol): protokol za izmenjavo elektronske pošte. 53 NNTP (angl. Network News Transfer Protocol): protokol za prenos novic iz novičarskih strežnikov. 54 Več o Apache-u na naslovu

47 Damjan Ferlič 34 Listen [2001:db8::a00:20ff:fea7:ccea]:80 Slika 31: Del nastavitvene datoteke spletnega strežnika Apache. Apache tudi omogoča navidezne spletne strežnike, ki imajo IPv6 naslove: # IPv6 virtual hosts NameVirtualHost [fec0::1]:80 <VirtualHost [fec0::1]:80> ServerName testv6.local DocumentRoot /var/www/website/testv6 </VirtualHost> Slika 32: Nastavitev navideznega strežnika v spletnem strežniku Apache.

48 Damjan Ferlič Uporabniški programi Za preizkus delovanja IPv6 ter za vsakodnevna administrativna dela smo uporabili razne uporabniške programe. Nekateri od njih so že prilagojeni delu z IPv Putty Program Putty je prostodostopen odjemalec za Telnet in SSH 55 za Windows ter Unix platforme. Uporabili smo ga za povezovanje preko SSH protokola na strežnik, na katerem je tekel operacijski sistem FreeBSD 6.x. Putty omogoča povezovanje z uporabo IPv6 protokola, kar lahko vidimo na spodnji sliki. 18:18: IP6 fec0:: > fec0::40.ssh: P 889:957(68) ack 2236 win :18: IP6 fec0::40.ssh > fec0:: : P 2236:2320(84) ack 957 win :18: IP6 fec0:: > fec0::40.ssh: P 957:1057(100) ack 2320 win :18: IP6 fec0::40.ssh > fec0:: : P 2320:2388(68) ack 1057 win :18: IP6 fec0:: > fec0::40.ssh:. ack 2388 win :19: IP6 fec0:: > fec0::40.ssh: P 1057:1333(276) ack 2388 win :19: IP6 fec0::40.ssh > fec0:: : P 2388:2440(52) ack 1333 win :19: IP6 fec0:: > fec0::40.ssh: P 1333:1609(276) ack 2440 win :19: IP6 fec0::40.ssh > fec0:: : P 2440:2476(36) ack 1609 win :19: IP6 fec0:: > fec0::40.ssh: P 1609:1677(68) ack 2476 win :19: IP6 fec0::40.ssh > fec0:: : P 2476:2528(52) ack 1677 win :19: IP6 fec0:: > fec0::40.ssh: P 1677:1777(100) ack 2528 win :19: IP6 fec0::40.ssh > fec0:: : P 2528:2564(36) ack 1777 win :19: IP6 fec0:: > fec0::40.ssh: P 1777:1829(52) ack 2564 win :19: IP6 fec0::40.ssh > fec0:: : P 2564:2652(88) ack 1829 win :19: IP6 fec0::40.ssh > fec0:: : P 2652:4032(1380) ack 1829 win :19: IP6 fec0:: > fec0::40.ssh:. ack 4032 win Slika 33: Del prometa SSH seje med Putty in FreeBSD strežnikom. Je edini uporabljen program, ki mu lahko v nastavitvah določimo, s katero verzijo IP protokola naj deluje, kot je razvidno na spodnji sliki. 55 SSH (angl. Secure Shell): protokol za varno komunikacijo po nezavarovanem omrežju.

49 Damjan Ferlič 36 Slika 34: Programu Putty lahko določimo verzijo protokola Etheral Je prosto dostopen program, ki zajema pakete, katere sprejme ali pošlje računalnik, na katerem ga uporabljamo. Omogoča zelo nazoren pregled paketov, njihovo analizo in sortiranje. Izgled Etheral-a lahko vidimo na slikah 26, 29 in tcpdump Podobno kot Etheral, je tudi tcpdump namenjen zajemu in analiziranju paketov, ki potujejo po omrežju. Program tcpdump je del operacijskih sistemov Unix in Linux. S pomočjo tega programa smo dobili izpis, ki ga vidimo na sliki ping Program ping je namenjen preizkušanju mrežnih povezav. Njegova naloga je poslati gostitelju, katerega ime ali IP naslov je naveden kot parameter ukazu, ICMP 56 ali ICMPv6 zahtevo z imenom ECHO REQUEST. V primeru, da je gostitelj dosegljiv, le-ta odgovori z ICMP ali ICMPv6 paketom ECHO REPLY. Ukaz je prisoten v Unix, Linux in Windows operacijskih sistemih, vendar so med njimi manjše razlike. V operacijskem sistemu FreeBSD 6.x program ping uporablja IPv4, ping6 pa 56 ICMP (angl. Internet Control Message Protokol): protokol za izmenjavo kontrolnih sporočil med gostitelji in vozlišči. Različica za IPv4.

50 Damjan Ferlič 37 IPv6. V operacijskih sistemih Windows obstaja samo ukaz ping, ki deluje z obema verzijama protokola. IPv6 uporabi v primeru, ko kot parameter podamo ime računalnika in DNS vrne njegov IPv6 naslov. Lahko ga prisilimo v izbiro IPv6 namesto IPv4 naslova z dodatnim parametrom: ping -6. Izpisi programa so vidni na slikah 13, 14, 15, 16, 17 in tracert in traceroute6 Podobno kot ping in ping6 je program tracert del operacijskega sistema Windows, traceroute6 pa operacijskega sistema FreeBSD 6.x [10]. Programa omogočata določitev poti, po kateri potuje paket do gostitelja navedenega kot parameter. Za to uporabljata, enako kot program ping, ICMP ali ICMPv6 paketa ECHO REQUEST in ECHO REPLY. Tudi izbira naslova in podajanje parametrov je enako kot pri programu ping. Na spodnji sliki lahko vidimo izpis ukaza: tracert v primeru, ko je izbral IPv6 protokol. Tracing route to [2001:7f9:1000:1::103] over a maximum of 30 hops: ms <1 ms <1 ms wstreznik1.ce.edus.si [2001:1470:fbff::110] 2 56 ms 32 ms 33 ms rarnes2-v6-t3.arnes.si [2001:1470:3000:1000:0:3:0:1] 3 34 ms * * larnes6-v6-v603.arnes.si [2001:1470:0:ffff:0:1:0:1] 4 33 ms 32 ms 33 ms rarnesgeant-v6-v600.arnes.si [2001:1470:0:f000::1] 5 33 ms 34 ms 35 ms arnes.si1.si.geant.net [2001:798:2026:10aa::5] 6 66 ms 41 ms 41 ms si.at1.at.geant.net [2001:798:20cc:1001:2601::1] 7 49 ms 55 ms 48 ms so rt1.pra.cz.geant2.net [2001:798:cc:1001:1301::1] 8 63 ms 58 ms 57 ms so rt1.fra.de.geant2.net [2001:798:cc:1301:1401::2] 9 64 ms 64 ms 65 ms so rt1.ams.nl.geant2.net [2001:798:cc:1401:2201::2] ms 72 ms 72 ms so rt1.lon.uk.geant2.net [2001:798:cc:2201:2801::2] ms 72 ms 71 ms 2001:798:28:10dd:: ms 144 ms 147 ms 2001:6c0:800:2009:: ms 134 ms 140 ms ns1.euro6ix.com [2001:7f9:1000:1::103] Trace complete. Slika 35: Izpis programa tracert Mozilla Firefox, Internet Explorer 6 in Internet Explorer 7 Vsi trije brskalniki omogočajo prikaz vsebine strežnikov, ki omogočajo IPv6 protokol. Od operacijskega sistema je odvisno ali bodo ta protokol tudi uporabili. Delovanje brskalnikov smo preizkusili na operacijskih sistemih Microsoft Windows XP, Microsoft Windows Server 2003 in Microsoft Windows Vista. Tudi pri uporabi brskalnikov je izbira naslova oziroma verzije protokola odvisna od odgovora DNS strežnika. V operacijskih sistemih Microsoft Windows XP in Microsoft Windows Server 2003 brskalnik uporabi IPv6 naslov in posledično tudi protokol, če DNS vrne IPv6 naslov želenega strežnika. Microsoft Windows Vista v

51 Damjan Ferlič 38 primeru, da ima na razpolago IPv4 in IPv6 protokola, uporabi raje IPv4, šele ko mu le-tega onemogočimo, uporabi IPv6 protokol. To je razvidno iz spodnjih slik. Spletna brskalnika Internet Explorer 7 in Mozilla Firefox 2 omogočata tudi vnos IP naslova spletnega strežnika, ki pa mora biti zapisan v oglatih oklepajih. Primer: Slika 36: Brskalnik Mozilla Firefox. Windows Vista je raje izbral IPv4 protokol. Slika 37: Ko onemogočimo IPv4, Microsoft Vista uporabi IPv6.