PREDSTAVITEV DELOVANJA OPERACIJSKIH SISTEMOV V OKOLJU OSEBNIH RAČUNALNIKOV

Transcription

1 ICES VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Informatika PREDSTAVITEV DELOVANJA OPERACIJSKIH SISTEMOV V OKOLJU OSEBNIH RAČUNALNIKOV Mentor: mag. Miran Novak Lektorica: Ana Peklenik, prof. slov. Kandidat: Igor Majer Ljubljana, januar 2016

2 ZAHVALA Zasluga za uresničitev mojega cilja na prvem mestu pripada mag. Miranu Novaku, ker je sprejel mentorstvo. Zahvalil bi se mu za vso podano znanje, napotke in strokovna predavanja. Prav tako se zahvaljujem tudi dragi mami za podporo in pomoč pri študiju. Ona je tista, ki je verjela vame, me spodbujala ter mi nesebično pomagala. Za lektoriranje se zahvaljujem Ani Peklenik, prof. slov., ki je moje diplomsko delo jezikovno in slovnično pregledala.

3 IZJAVA»Študent Igor Majer izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom mag. Mirana Novaka.Skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah dovoljujem objavo tega diplomskega dela na spletni strani šole.«dne Podpis:

4 POVZETEK Diplomska naloga Predstavitev delovanja operacijskih sistemov v okolju osebnih računalnikov strokovno opisuje principe delovanja in uporabo protokolov. Cilj diplomske naloge je opredelitev osnovnih pojmov, kot so proces, razvrščevalnik procesov in pomen izvajalnega okolja. Opisani so Microsoftovi vmesniki za programiranje aplikacij, možnost oddaljenega povezovanja in datotečni sistemi. V praktičnem delu je prikazana postavitev testnega strežnika Linux, ki ga lahko ob ustreznih nastavitvah uporabljamo za spletno stran, shranjevanje podatkov ali kot možnost oddaljenega dostopa. Z razlago vgrajenih orodij ter praktičnih nasvetov za boljši nadzor, pregled in njihovo uporabo ima lahko upravljavec računalniškega sistema celovit vpogled v vsak operacijski sistem tako v domačem kot v profesionalnem okolju. Ključne besede: operacijski sistemi, osebni računalniki, programiranje, strežnik, okolje Linux.

5 SUMMARY Thesis Presentation of operating systems in personal computing environment in a professional way describes working principles and usage of protocols. The aim of this thesis is the definition of basic concepts such as process, process scheduler and the importance of Runtime Environment. It describes the Microsoft application programming interfaces, the possibility of remote connectivity and file systems. At the end I have setup a test Linux server, that can with right settings be used for a web page, data storage or the possibility of remote access. With the interpretation of embedded tools and practical tips for better control, inspection and their use, they can provide computer system administrator comprehensive insight into any operating system, be it for domestic or professional environment. Key words: operating systems, PC, programming, server, Linux.

6 KAZALO 1 Uvod Predstavitev problema Cilji naloge Metodologija Operacijski sistemi Vrste operacijskih sistemov Osnovne naloge operacijskih sistemov Zgodovina operacijskih sistemov Osrednji računalnik (mainframe) Mikroračunalniki Slojevita zgradba Delovanje operacijskih sistemov Zagon in inicializacija strojne opreme Proces Zgradba in stanje procesa Razvrščevalnik procesov Delo z datotečnimi sistemi in hramba podatkov Datotečni sistemi Windows Delo z datotečnim sistemom v ukazni vrstici Windows Command prompt / cmd.exe Defragmentacija Uporabniški vmesnik Windows Unix, Linux sistem X oken (X Windows system, X, X11) Navidezni in 3D grafični uporabniški vmesnik Izvajalno okolje Windows API predhodno znan kot Win32 API Microsoft DirectX Problem Microsoft DirectX kot komponente z razvojnim in tržnim monopolom OpenGL (Open Graphics Library) Glide API in 3dfx Direct3D/DirectX Oddaljeno povezovanje Oddaljena povezava namizja na Microsoft Windows Oddaljena povezava v tekstovnem načinu Oddaljena povezava na Unixu in Unixu podobnih sistemih (Linux, OpenBSD, FreeBSD) Oddaljena povezava na Mac OS X VNC (Virtual Network Computing) Postavitev testnega strežnika brez grafičnega vmesnika... 21

7 8.1 Namestitev SSH-strežnika SUDO in dodelitev vseh pravic uporabniku Namestitev Apache Namestitev MySQL in PHP Program phpmyadmin Ukazi in orodja za prikaz strojne opreme Sistemska orodja Programska orodja / imamo možnost dodatne namestitve z ukazom apt-get install ime_programa Zaključek Viri in literatura KAZALO SLIK Slika 1: Tržni delež OS v osebnih računalnikih glede na StatCounter za november Slika 2: Slojevita zgradba operacijskih sistemov... 6 Slika 3: Glavni zagonski sektor... 7 Slika 4: Komponente procesa... 9 Slika 5: Strežnik Compaq-Proliant DL Slika 6: Minimalna namestitev Debian GNU/Linux... 22

8 1 UVOD 1.1 Predstavitev problema V diplomski nalogi obravnavamo operacijske sisteme, ki so osnova za delovanje, uporabo in nadziranje vse strojne opreme. Raziskovali smo, ali lahko postavimo testno okolje, ki omogoča oddaljeno povezovanje, postavitev spletne strani z uporabo podatkovnih baz ali možnostjo shranjevanja podatkov. Ob namestitvi programske opreme imamo pogosto že vgrajene sistemske aplikacije, razvojne vmesnike ter uporabniške programe. Proces, razvrščevalnik procesov in datotečni sistemi so v različnih operacijskih sistemih različni, vendar pa vsi opravljajo isto nalogo. Večina osebnih računalnikov ima nameščeno okolje Microsoft Windows. Njihovi pregledni grafični vmesniki so hitro postali priljubljeni po vsem svetu. Slika 1: Tržni delež OS v osebnih računalnikih glede na StatCounter za november 2015 (Vir: Razvili so lastne protokole, razvojne vmesnike, pisarniška orodja ipd. V modernih informacijskih sistemih so operacijski sistemi ključnega pomena, saj predstavljajo nepogrešljivo orodje ter osnovo za nemoteno delo vseh uporabnikov in s tem zagotavljajo višjo kakovost in produktivnost njihovih storitev. Igor Majer : Predstavitev delovanja operacijskih sistemov v okolju osebnih računalnikov stran 1 od 33

9 Večina podjetij se za operacijske sisteme Microsoft Windows odloči predvsem zaradi podpore, kompatibilnosti in zagotavljanja varnosti. Pri tem je treba kupiti licenco glede na število osebnih računalnikov. 1.2 Cilji naloge Cilj diplomske naloge je opredeliti osnovne pojme, kot so proces, razvrščevalnik procesov in pomen izvajalnega okolja. V praktičnem delu naloge pa želimo razložiti vgrajena orodja, da si bo lahko vsak uporabnik pomagal pri namestitvi, uporabi in posodabljanju opreme, ki morda ni najnovejša. 1.3 Metodologija V teoretičnem delu naloge je povzeta strokovna literatura, povezana z obravnavano temo. V praktičnem delu naloge je opisan primer uporabe brezplačnega operacijskega sistema Debian GNU/Linux z uporabo starejše strojne opreme. Ob konfiguraciji brez grafičnega uporabniškega vmesnika je doseženo optimalno delovanje na manj zmogljivi opremi. Tako si lahko postavimo testno okolje, ki nam omogoča oddaljeno povezovanje, postavitev spletne strani z uporabo podatkovnih baz ali možnostjo shranjevanja podatkov. 2 OPERACIJSKI SISTEMI Kaj je operacijski sistem? Operacijski sistem je programska oprema, zadolžena za delovanje celotnega sistema, kjer je nameščena. Skrbi za komunikacijo med uporabnikom in strojno opremo in za delovanje vseh fizičnih naprav ter nadzira sistemske vire [2]. 2.1 Vrste operacijskih sistemov Uporabljajo se v računalniških sistemih z različnimi specifikacijami, zato se njihove funkcije pogosto razlikujejo. V osnovi sta vsem operacijskim sistemom skupni dve funkciji: Igor Majer : Predstavitev delovanja operacijskih sistemov v okolju osebnih računalnikov stran 2 od 33

10 - uporabniški vmesnik (user interface) in - zagotavljanje izvajalnega okolja (run-time environment). Po številu opravil in uporabnikov jih delimo na: - enouporabniške enopravilne, ki omogočajo izvajanje ene aplikacije ali procesa največ enemu uporabniku hkrati, - enouporabniške večopravilne, pri katerih en uporabnik uporablja enega ali več programov istočasno, - večuporabniške večopravilne, pri katerih večje število uporabnikov lahko uporablja več programov istočasno. Nekatere druge vrste so: - mrežni in porazdelitveni, ki upravljajo s skupino različnih računalniških sistemov in ga logično prikazujejo kot enega, - vgrajeni (embedded), ki so tipični za uporabo v vgrajenih sistemih in navadno potrebujejo manj virov za svoje osnovno delovanje. So kompaktni in zelo efektivno načrtovani. Najdemo jih predvsem v industriji, medicini, vojski, avtomobilizmu, mobilnih in raznih drugih namenskih napravah, - realno-časovni (real-time), to so sistemi, ki zagotavljajo procesiranje določenih ukazov ali podatkov v točno določenem kratkem časovnem intervalu. Realno-časovni sistemi so lahko enoopravilni ali večopravilni. 2.2 Osnovne naloge operacijskih sistemov Osnovne naloge operacijskih sistemov so opisane v nadaljevanju. Zagon in inicializacija strojne opreme: - preveri se vsa priključena strojna oprema, - preverijo se sistemske zahteve in kompatibilnost, - ob zagonu operacijskega sistema se naložijo primerni gonilniki. Zagon in inicializacija vhodno/izhodnih naprav: - nadzor procesov in dodeljevanje virov; - delo z datotečnimi sistemi in hramba podatkov; Igor Majer : Predstavitev delovanja operacijskih sistemov v okolju osebnih računalnikov stran 3 od 33

11 - komunikacija z uporabnikom (uporabniški vmesnik). 2.3 Zgodovina operacijskih sistemov Najstarejši osrednji računalniki niso imeli operacijskih sistemov, saj so bili zgrajeni zato, da so opravljali vrsto enoopravilnih nalog. Obdelovanje podatkov in programiranje je potekalo preko stikal, luknjanih kartic ali magnetnih trakov. Osnovne funkcije operacijskih sistemov, kot je rezidenčni monitor (resident monitor), ki so z avtomatskim izvajanjem določenih programov pripomogle k pospešitvi izvajanja procesov, so bile razvite v 50. letih prejšnjega stoletja. Operacijski sistemi v moderni, bolj kompleksni obliki niso obstajali do zgodnjih 60. let. V tem času so implementirali strojne dodatke, ki so omogočali zagonske knjižnice, prekinitive in paralelno procesiranje. Ko so v 80. letih osebni računalniki postali moderni in cenovno dostopnejši, so izdelali operacijske sisteme, primerne zanje, na osnovi njihovih velikih predhodnikov [2] Osrednji računalnik (mainframe) V petdesetih letih 20. stoletja je bilo razvitih veliko splošnih funkcij na področju pionirskih operacijskih sistemov, med drugim: - paketna obdelava; - vhodno/izhodne prekinitve; - vmesno shranjevanje (buffering); - večopravilnost; - tiskanje v ozadju (spooling); - runtime knjižnice; - povezovalnik in - programi za razvrščanje datotečnih zapisov. Te funkcije so programerji selektivno vključili ali izključili v aplikacijski programski opremi. Leta 1959 so pri IBM-u izdali operacijski sistem SHARE kot integrirano orodje za točno določene osrednje sisteme (704, 709 in 7090), ki ga je kmalu nasledil IBSYS/IBJOB. Igor Majer : Predstavitev delovanja operacijskih sistemov v okolju osebnih računalnikov stran 4 od 33

12 V šestdesetih letih je IBM predstavil prve računalnike družine System/360, v katerih je bil nameščen operacijski sistem OS/360. Ta sistem je prvi uvedel koncept beleženja vseh sistemskih virov v računalniku skupaj z dodeljevanjem prostora programom v glavnem pomnilniku, datotečnega prostora v zunanjem nosilcu podatkov in zaklepanja datotek med posodobitvami [2] Mikroračunalniki Prvi mikroračunalniki niso imeli dovolj prostora ali potrebe za gostujoče operacijske sisteme, zato so bili ti pogosto vgrajeni kar v ROM (read only memory). Eden začetnih je bil diskovni operacijski sistem CP/M (control program for microcomputers), ki je bil podprt na velikem naboru različnih zgodnjih mikroračunalnikov. Nasledil ga je Microsoftov MS-DOS, ki je bil zelo popularen in priljubljen na računalnikih IBM PC. IBM-ova verzija se je imenovala IBM DOS oziroma PC DOS. Velik prelom je pomenila predstavitev čipa Intel 80386, ki je bil osnovan na 32-bitni arhitekturi in je imel strojno podporo za kopiranje podatkov iz navideznega v fizični pomnilnik (ta proces se imenuje pomnilniško ostranjevanje ali v angleščini paging). Z ostranjevanjem so na zgodnjih mikroračunalnikih omogočili delovanje večopravilnih operacijskih sistemov. Microsoft je v ta namen najel Davea Culterja, ki je za podjetje Digital Research Corporation razvil operacijski sistem VMS in kasneje tudi Windows NT. Ti sistemi še danes predstavljajo osnovno v Microsoftovih oknih [2]. Igor Majer : Predstavitev delovanja operacijskih sistemov v okolju osebnih računalnikov stran 5 od 33

13 3 SLOJEVITA ZGRADBA Za modernejše operacijske sisteme velja slojevita zgradba, kjer izvajanje ukazov, nadzora in prenosa podatkov poteka z višjega uporabniškega nivoja proti nižjemu v več slojih in tako omogoča uporabniku, da je čim manj odvisen od strukturiranosti in lastnosti strojne opreme. Povezava med strojno opremo in jedrom je ustvarjena v dveh slojih, pri čemer so na najnižjem sloju krmilniki, ki so prilagojeni posameznim lastnostim strojne opreme, med njimi in jedrom pa so nameščeni gonilniki. Gonilniki prevzemajo ukaze ter jih predajajo v izvajanje krmilnikom, v obratni smeri pa posredujejo status o opravljenih operacijah. Če pogledamo skozi sloje operacijskega sistema, vidimo, da je najvišji uporabniški sloj, najnižji pa fizični. Strojna oprema Gonilniki Jedro Fizični sloj Logični sloj Uporabniški vmesnik Slika 2: Slojevita zgradba operacijskih sistemov (Vir: povzeto po Zazula, 2006, str. 1 4) Igor Majer : Predstavitev delovanja operacijskih sistemov v okolju osebnih računalnikov stran 6 od 33

14 4 DELOVANJE OPERACIJSKIH SISTEMOV 4.1 Zagon in inicializacija strojne opreme Zagon in inicializacija strojne opreme potekata po naslednjih korakih: - pritisk gumba za napajanje (Power On), - centralno procesna enota resetira pine in registre na določeno vrednost, - centralno procesna enota skoči na lokacijo v BIOSU (0xFFFF0), - BIOS zažene POST (Power on self test), - BIOS preusmeri izvajanje na lokacijo MBR (Master Boot Record), - primarni zagonski nalagalnik se zažene in skoči na sekundarnega, - sekundarni zažene operacijski sistem. 446 bajtov zagonski nalagalnik 64 bajtov tabela particioniranja 2 bajta magična številka 512 bajtov Slika 3: Glavni zagonski sektor (Vir: ageupload/4214/how-pc-boots-up2.gif) Igor Majer : Predstavitev delovanja operacijskih sistemov v okolju osebnih računalnikov stran 7 od 33

15 Kaj je Power On Self Test? Je testna funkcija, vgrajena v BIOS, kjer se inicializira vsa osnovna in dodatna strojna oprema. Ob morebitni okvari se javi napaka. Master Boot Record (MBR) ali glavni zagonski sektor je zapis, ki se nahaja na prvem sektorju zagonskega diska (sektor 1, cilinder 1, glava 0). Zapis je velikosti 512 bajtov, sestavljajo pa ga trije segmenti [3]: - prvih 446 bajtov je rezerviranih za zagonski nalagalnik, - naslednjih 64 bajtov predstavlja tabela o particioniranju diska, - na koncu 2 bajta predstavljata magično številko, ki je nastavljena na 0 x AA55 in označuje, da gre za sektor MBR. 4.2 Proces Procesi so programi, naloženi v pomnilnik, pripravljeni za izvajanje. Izvirajo lahko neposredno iz posla, ki ga je uporabnik poslal v obdelavo, ali pa nastajajo kot sistemski procesi določenega operacijskega sistema in so navadno že prisotni ob samem zagonu. Zanje je značilno, da so deli izvedljive programske kode, ki je naložena v pomnilniku, le prost procesor je potreben, da se njihovo izvajanje začne Zgradba in stanje procesa Osnovni komponenti, ki sta prineseni iz izvedljivega modula vsakega procesa, sta: - programska sekcija in - podatkovna sekcija. Poleg teh dveh osnovnih komponent se ob izvajanju procesa dinamično tvorijo še 3 zelo pomembne komponente: - ustrezna vrednost programskega števca, - vsebine procesorjevih registrov, - procesov sklad (kamor se po potrebi shranjujejo vsebine procesorjevih registrov). Igor Majer : Predstavitev delovanja operacijskih sistemov v okolju osebnih računalnikov stran 8 od 33

16 Proces sestavlja 5 komponent, kot prikazuje spodnja slika. programska sekcija programski števec podatkovna sekcija registri sklad Slika 4: Komponente procesa (Vir: povzeto po Zazula, 2006, 37 38) 4.3 Razvrščevalnik procesov Razvrščevalnik je modul operacijskega sistema, ki skrbi, da je naslednji posel poslan v obdelavo in naslednji proces zagnan. Proces spremlja ves čas njegovega obstoja od trenutka nastanka do njegovega konca. Ob zaključevanju procesa njegovo deaktiviranje opravijo rutine, ki so za to zadolžene v jedru operacijskega sistema. Razvrščevalnik vodi procese skozi tri stanja: - aktivno ali v čakanju proces je že naložen v pomnilnik in pripravljen na izvajanje, preide iz stanja novega nastanka (created); - izvajanje dodeli se procesor in prične se izvajanje ukazov; - blokiranje proces je začasno blokiran zaradi določenih dogodkov, kot so vhodno-izhodno prekinitive ali čakanje do zaključka neke operacije. Procesov nadzorni blok (process control block PCB) je podatkovna struktura v jedru, ki vsebuje podatke, potrebne za nadziranje posameznih procesov, in se v različnih operacijskih sistemih razlikuje po obliki in vsebini. Procesov nadzorni blok vsebuje naslednje informacije o procesu: - kazalec na povezavo v seznamu, Igor Majer : Predstavitev delovanja operacijskih sistemov v okolju osebnih računalnikov stran 9 od 33

17 - stanje procesa, - številka procesa (id), - programski števec, - registri procesorja, - prioriteta, - meje pomnilnika/tabela strani, - seznam odprtih zbirk, - podatki za obračunavanje. Naloga razvrščevalnika je, da v čim večji meri zaposli centralno procesno enoto, pri tem pa si pomaga z informacijami procesov iz njihovih nadzornih blokov (povzeto po [1], str ). Windows NT/XP/Vista uporabljajo metodo večnivojske čakalne vrste. Gre za kombinacijo fiksno-prioritetnega prekinjevalnega (preemptive) in krožnega (round robin) razvrščanja [4]. 4.4 Delo z datotečnimi sistemi in hramba podatkov Datotečni sistem predstavlja del operacijskega sistema, ki omogoča trajno shranjevanje podatkov. Delo z datotekami je bilo v nekaterih starejših operacijskih sistemih tipa DOS, Linux ali Unix možno le preko ukazov in ukazne vrstice. Dobro poznano in za javnost dostopno grafično-tekstovno izoblikovano orodje za DOS je bil Norton Commander. S tem programom je uporabnik lahko na enostaven način preko dveh razdeljenih oken upravljal datoteke in imenike Datotečni sistemi Windows Delo z datotečnimi sistemi in hramba podatkov potekata v novejših operacijskih sistemih avtomatizirano. Najpogosteje nam je na voljo možnost formatiranja v datotečnem sistemu NTFS, ki je v nasprotju s predhodnim sistemom FAT32 omogočil zapis datotek, večjih od 4 GB. Ohranilo se je orodje v okolju Windows za delo z datotekami, ki se imenuje raziskovalec (Windows File Explorer) in se do danes pravzaprav ni bistveno spremenilo. Gre za grafično podobo z okni, pri čemer lahko datoteke kopiramo, brišemo in urejamo enostavno s premiki miške in kombinacijami tipk na tipkovnici. Igor Majer : Predstavitev delovanja operacijskih sistemov v okolju osebnih računalnikov stran 10 od 33

18 Prav tako je okna zaznamovalo programsko orodje Diskpart za nadzor nad aktivnimi particijami in datotečnimi sistemi preko ukazne vrstice. Če vnesemo ukaz "list disk" po zagonu programa Diskpart, nam ta prikaže vse diskovne enote, ki so nam na voljo v trenutnem sistemu, ne glede na format. Lahko gre tudi za nov disk, ki ima še neformatirano površino. Tako ima izkušen uporabnik na voljo selektivne izbire pri rabi orodij za datotečne sisteme, bodisi le preko ukazne vrstice bodisi z uporabo grafičnega okolja in zanj prirejenih programov Delo z datotečnim sistemom v ukazni vrstici Windows Command prompt / cmd.exe Ukazi za navigacijo datotek: cd (chdir), dir, tree. Ukazi za dejansko rabo datotek: attrib, cacls, cipher, compact, copy, del (erase), deltree, expand, icacls, makecab, md (mkdir), move, rd (rmdir), recover, ren (rename), replace, rmdir, robocopy, xcopy. Ukazi za nadziranje diskovja: chkdsk, convert, defrag, diskcomp, diskcopy, diskpart, fdisk, format, label, subst, scandisk, sys, vol, vssadmin [5]. Različni primeri diskovnih datotečnih sistemov: FAT (FAT12, FAT16, FAT32), exfat, NTFS, HFS in HFS+, HPFS, UFS, ext2, ext3, ext4, XFS, btrfs, ISO9660, Files-11, Veritas File System, VMFS, ZFS, ReiserFS in UDF [6] Defragmentacija Defragmentacija je prerazporeditev podatkov, ki so se sčasoma razpršili po nekem mediju, navadno trdem disku ali napravi za shranjevanje podatkov, s končnim ciljem izboljšati strukturiranost zapisov in hitrost bralno-pisalnih dostopov. Kaj je fragmentacija in zakaj nastane? Fragmentacija je pojav, ki nastane kot posledica večkratnega zapisovanja in brisanja podatkov. Na zapisovalnih površinah medijev imamo tako prazne prostore različnih velikosti. Ob zapisovanju podatkov nekaterih datotek datotečni sistem ne zapiše kot zvezno enoto, temveč jih razdeli v fragmente, s katerimi nato zapolni te prazne prostore poljubnih velikosti. Vzroki za povečanje fragmentiranosti sistemskih in logičnih Igor Majer : Predstavitev delovanja operacijskih sistemov v okolju osebnih računalnikov stran 11 od 33

19 pogonov so največkrat prezasedene particije, večje datoteke ali preveliko številko datotek. Posledica povečane fragmentacije je upočasnjeno branje in zapisovanje datotek. Program za defragmentacijo vse zapise defragmentira, samo če imamo na voljo minimalno 15 % celotnega prostora na posamezni particiji, saj tega uporabi za reorganizacijo fragmentiranih struktur. Če je disk zapolnjen v več kot 85 %, pa se izvede delna defragmentacija. V magnetnih diskih z mehanskimi gibljivimi deli je defragmentacija bistvenega pomena, saj s tem procesom razbremenimo bralno/pisalno glavo in povečamo hitrost prenosa podatkov. Posledično podaljšamo življenjsko dobo diska in njegovih vitalnih delov. Na enotah za shranjevanje, ki uporabljajo bliskovni pomnilnik (SSD-diski in podobno), defragmentacija opazneje ne pospeši delovanja. Ti diski nimajo gibljivih delov, zato to bistveno ne vpliva na njihovo prepustnost in dostopne čase. Linux distribucije v večini uporabljajo ext dnevniški datotečni sistem, ki uporablja predvsem bolj izpopolnjeno logiko za ureditev datotek in prostora med njimi, zato se v večini primerov ti pogoni ne defragmentirajo tako pogosto, sama fragmentiranost pa naj ne bi presegla 10 % celotnega pogona. V operacijskih sistemih tipa Windows se za zmanjšanje fragmentacije uporablja program za defragmentiranje diska (Disk Defragmenter). Zanimivo je, da ima Windows 7 v razporejevalniku opravil kot privzete nastavitve omogočeno tedensko defragmentacijo za vse trde diske z magnetnim zapisom. Za SSD-diske je možna le ročna defragmentacija, vendar pa tudi ta ni priporočljiva. Univerzalna rešitev za čim manjšo fragmentiranost pogonov za raznolike datotečne sisteme je, da pustimo od deset do dvajset odstotkov prostora na posameznih particijah nezasedenega. Igor Majer : Predstavitev delovanja operacijskih sistemov v okolju osebnih računalnikov stran 12 od 33

20 5 UPORABNIŠKI VMESNIK Vmesnik je odgovoren za komunikacijo med uporabnikom in računalnikom. V splošnem poznamo 2 različni vrsti uporabniških vmesnikov: - tekstovni uporabniški vmesnik in - grafični uporabniški vmesnik. Tekstovni način upravljanja v večini primerov uporabljajo predvsem izkušeni uporabniki, ki poznajo okolje, v katerem delajo, njegove prednosti ter ukaze za upravljanje integriranih orodij in sistemskih funkcij. Prednost tekstovnega grafičnega vmesnika je predvsem v manjši porabi tako delovnega kot grafičnega pomnilnika. Dobro načtovan grafični vmesnik lahko razbremeni uporabnika pred učenjem kompleksnih ukazov, saj interakcija poteka preko miške, tipkovnice ali zaslona na dotik. Prednosti grafičnih vmesnikov so: - človek večino informacij sprejema vizualno, - hitrejše razpoznavanje, učenje in večja preglednost, - hitra uporaba in dostop do programskih in sistemskih orodij, - enostavnejše posodabljanje operacijskega sistema in določenih orodij, - manj napak pri samem delu, - možnost izbire različnih jezikov, - programska oprema za prepoznavo govora, - ponujajo napredne integrirane funkcije za invalide. 5.1 Windows Grafični uporabniški vmesnik ali GUI (Graphical User Interface) se uporablja v vseh sistemih Microsoft Windows in je že nameščen kot del celote, saj nimamo selektivne izbire pri njegovi namestitvi. Ob zagonu nas pozdravi prijavno okno, kjer navadno izberemo ikono uporabnika z uporabniškim imenom. Z vnosom gesla se nato prijavimo v svoj delovni prostor namizje. Vsa interakcija z elektronskimi napravami poteka preko zaslonskih ikon, sistemskoopravilnih vrstic ter oken. Igor Majer : Predstavitev delovanja operacijskih sistemov v okolju osebnih računalnikov stran 13 od 33

21 Z vgrajenim programom za prepoznavo govora (od Windows Vista naprej) in centrom za lažji dostop (Ease of Access) omogoča delo tudi brez tipkovnice in miške, kar pomaga predvsem invalidnim osebam. Windows s svojo enostavnostjo in preglednostjo grafičnega uporabniškega vmesnika zagotovo ponuja nadpovprečno zadovoljivo izkušnjo za končnega uporabnika. 5.2 Unix, Linux sistem X oken (X Windows system, X, X11) X ali X11 je grafični vmesnik, ki je bil specifično razvit za prikazovanje bitnih slik na operacijskih sistemih iz družine Unix in Linux. Gre za platformo, ki služi kot osnova za razvoj in delovanje raznolikih vmesnikov. Tako imata Unix in Linux možnost izbire različnih grafičnih vmesnikov za prikaz ikon oz. okolja: Gnome, KDE, CDE, twm XFCE, AfterStep, Enlightenment, Motif Window Manager, Fluxbox [7]. 5.3 Navidezni in 3D grafični uporabniški vmesnik Navidezni in 3D grafični uporabniški vmesniki so že implementirani v nekaterih različicah sistemov Windows, Linux, Unix in Mac OS X. Omogočajo preklapljanje med več namizji, s čimer pridobimo večjo delovno površino. Navidezni grafični vmesniki pridejo do pravega pomena za računalniške sisteme z enim monitorjem, saj lahko tako prikazujemo različna namizja istočasno ter imamo lepši in večji pregled nad programi, ki se izvajajo. Možnost navideznega grafičnega vmesnika brez dodatne programske opreme so omogočili v Windows 10. 3D grafični uporabniški vmesnik je prav tako lahko navidezni, s pomočjo grafične kartice in pospeševanja prikazuje namizje v 3D načinu. Logično si lahko predstavljamo tako namizje kot kocko, na kateri vsaka ploskev predstavlja novo delovno površino. Igor Majer : Predstavitev delovanja operacijskih sistemov v okolju osebnih računalnikov stran 14 od 33

22 6 IZVAJALNO OKOLJE Izvajalno okolje (runtime environment) je posebna programska oprema, ki omogoča izvajanje programov, napisanih v določenem programskem jeziku. Vsak programski jezik ima svoj izvajalni sistem. Windows Runtime (WinRT) Windows Runtime ali WinRT je platformno-homogena programska arhitektura, prvič predstavljena na Windows Server Podpira razvoj aplikacij, ki temeljijo na programskih jezikih C++, C#, VB.NET, JavaScript in TypeScript. API application programming interface/programski vmesnik [8]. 6.1 Windows API predhodno znan kot Win32 API Windows API je vmesnik za razvoj okenskih aplikacij, ki uporablja storitve, integrirane v Microsoftove operacijske sisteme. Glavni namen je zagotoviti delovanje aplikacij in kompatibilnost med različnimi operacijskimi sistemi Windows. Funkcionalnost Windows API lahko razdelimo v osem kategorij [9]. Osnovne storitve (kernel32.dll) Omogočajo dostop do nekaterih osnovnih funkcij sistema Windows, kot so: datotečni sistem, procesi, niti in nadziranje napak. Napredne storitve (advapi32.dll) Omogočajo dostop do naprednih storitev, dodanih jedru, kot so: registri, vnovični zagon/izklop sistema, zagon/ustavitev storitve Windows, nadzor uporabniških računov. Vmesnik za grafično napravo (gdi32.dll) Omogoča izpis grafičnih vsebin na monitor, tiskalnik ali drugo izhodno napravo. Jedro ima svoj grafični način delovanja preko datoteke win32k.sys, ki neposredno komunicira z grafičnim gonilnikom. Igor Majer : Predstavitev delovanja operacijskih sistemov v okolju osebnih računalnikov stran 15 od 33

23 Uporabniški vmesnik (usr32.dll) Uporablja se za ustvarjanje in nadzor oken, gumbov in drsnikov. Knjižnica za okna z dialogi ali interakcijo (comdlg32.dll) Uporablja se pri izbiri barv, črk za standardne interaktivne dialoge (pri odpiranju, shranjevanju datotek in podobno). Knjižnica za kontrolo (comctrl32.dll) Omogoča uporabo naprednih kontrolnih modulov, kot so: statusna vrstica, vrstica o napredku, zavihkov in orodne vrstice (toolbar). Ukazna vrstica (shell32.dll) Omogoča funkcionalnost celotnega ukazne vrstice operacijskega sistema Windows z možnostjo razširitve ali uvedbe sprememb. Mrežni vmesniki (netapi32.dll) Se uporabljajo za aplikacije, ki za svoje delovanje potrebujejo lokalno omrežje ali internet Microsoft DirectX Je večja zbirka vmesnikov za multimedijo. Uporablja se za igranje in programiranje video iger, prav tako tudi pri predvajanju/zajemanju video vsebin na Microsoftovih sistemih. Direct3D je komponenta znotraj DirectX, ki se uporablja za 3D grafiko na operacijskih sistemih Microsoft Windows in njihovih igralnih konzolah Microsoft Xbox/360/One. Prav tako igra pomembno vlogo pri programih za načrtovanje objektov, ki uporabljajo 3D grafiko (CAD/CAM computer-aided design/manufacturing) [10]. Komponente Microsoft DirectX so prikazane v naslednji tabeli. Igor Majer : Predstavitev delovanja operacijskih sistemov v okolju osebnih računalnikov stran 16 od 33

24 Ime komponente Področje uporabe Direct3D DXGI Direct2D DirectWrite DirectComptue DirectSound3D DirectX Media (Direct Animation, DirectShow, DirectX Video Acceleration ipd.) XACT3 Xaudio2 3D grafika za inicializacijo in določitev vseh grafičnih kartic in monitorjev 2D grafika za črke za preračunavanje graf. procesorja za predvajanje 3D zvoka grafične in spletne animacije, Direct Show za predvajanje multimedije zvokovni zapis višjega nivoja zvokovni zapis nižjega nivoja Tabela 1: Komponente Microsoft DirectX (Vir: Problem Microsoft DirectX kot komponente z razvojnim in tržnim monopolom Microsoftova strategija je bila usmerjena v razvijalce iger v okolju DOS. Z implementacijo lastnega vmesnika DirectX in Direct3D za razvoj videoiger na njihovih operacijskih sistemih so želeli pritegniti pozornost razvijalcev in s tem dobro zaznamovali zgodovino razvoja programske in strojne opreme na osebnih računalnikih [11]. Od začetka uveljavitve prvih 3D grafičnih pospeševalnikov za množično uporabo pa je bilo na voljo nekaj aplikacijskih programskih vmesnikov (API-jev) za 3D grafiko, med katerimi je tudi dobro poznan OpenGL OpenGL (Open Graphics Library) Silicon Graphics Inc. (SGI) je leta 1991 pričel z razvojem vmesnika in ga izdal januarja Njegova glavna funkcija je, da omogoča pospeševanje 2D in 3D Igor Majer : Predstavitev delovanja operacijskih sistemov v okolju osebnih računalnikov stran 17 od 33

25 grafike s pomočjo strojne opreme. OpenGL je podprt na različnih operacijskih sistemih in programskih jezikih [12]. V aplikacijah se uporablja za: - navidezno resničnost, - znanstvene vizualizacije, - vizualizacijo informacij, - pomoč pri grafičnem načrtovanju (CAD), - simulacije letenja, - videoigre. Ta odprtokodni standard upravlja neprofitni tehnološki konzorcij, skupina Khronos Glide API in 3dfx Prvi začetki komercialnih 3D grafičnih pospeševalnikov segajo med leti 1994 in Na tem področju je bilo prevladujoče podjetje z imenom 3dfx, ki je takrat delovalo [13]. Izdelali so nabor 3D grafičnih pospeševalnikov in pozneje tudi samostojnih kartic pod imenom Voodoo, ki so uporabljali lasten vmesnik, imenovan Glide. Osnovan je bil na OpenGL, uporabljal pa je le nekatere od njegovih 336 klicev. Glavni namen njihovega vmesnika je bil, da je uporabljal le najnaprednejše klice za realno časovno 3D grafično procesiranje Direct3D/DirectX DirectX je postal prevladujoč po razpadu podjetja 3dfx in do danes ni imel nobenega resnejšega tekmeca. Vsi razvijalci so začeli podpirati dobro opredeljena navodila in podporo za uporabo te grafične komponente. S hitrim razvojem operacijskih sistemov Microsoft Windows je povezana industrija grafičnih kartic, ki imajo podporo za specifično verzijo njihovega grafičnega vmesnika, čeprav so za nazaj združljivi. Tako je strojna oprema odvisna od programske in ima ob implementaciji novejših naprednih grafičnih tehnologij pogosto omejeno funkcionalnost. Zakaj torej govorimo o razvojnem in tržnem monopolu, če lahko SDK (Software development kit) za DirectX prenesemo zastonj? Igor Majer : Predstavitev delovanja operacijskih sistemov v okolju osebnih računalnikov stran 18 od 33

26 Vsa podjetja s tržno dejavnostjo morajo imeti nameščeno licenčno programsko opremo. Microsoft si je na ta način kot podjetje zagotovil večinski tržni in razvojni delež, ko govorimo o področju videoiger na osebnih računalnikih. Operacijski sistemi iz družine Windows predstavljajo platformo, ki je do današnjega dne postala tako standardizirana, da jo uporabljajo skoraj vsi razvijalci, od programerjev do grafičnih načrtovalcev. 7 ODDALJENO POVEZOVANJE Je povezovanje s primarnega na oddaljeni računalnik. Povezava se vzpostavi preko programa, ki na eni strani deluje v uporabniškem, na drugi pa v strežniškem načinu. Povezujemo se preko lokalnega ali internetnega omrežja ter tako uporabljamo računalnik izven fizičnega dosega za različna opravila, dostop do datotek, nadzor kontrolnih in video sistemov ali nudimo oddaljeno pomoč. 7.1 Oddaljena povezava namizja na Microsoft Windows Microsoft je v ta namen razvil lasten protokol za oddaljeno povezovanje RDP, ki se je prvič pojavil v Windows NT 4.0 Terminal Server Edition pod imenom terminalne storitve (Terminal Services). Kasneje se je sklop teh programov preimenoval v RDS (Remote Desktop Services) skupaj z izdajo Windows Server 2008 R2 leta 2009 in je do danes postal del sistemske programske opreme. Remote Desktop Services sestavljajo tri komponente [14]: - Windows oddaljena asistenca, - povezava z oddaljenim namizjem, - možnost hitrega preklapljanja med uporabniki. RDP (Remote Desktop Protocol) protokol za oddaljeno povezovanje RDS (Remote Desktop Services) storitve za oddaljeno namizje RDC (Remote Desktop Connection) povezava z oddaljenim namizjem VNC (Virtual Network Computing) virtualno omrežno računalništvo Igor Majer : Predstavitev delovanja operacijskih sistemov v okolju osebnih računalnikov stran 19 od 33

27 7.2 Oddaljena povezava v tekstovnem načinu Za vzpostavitev oddaljene povezave se uporablja SSH (Secure Shell). Kaj je SSH? SSH je kriptiran omrežni protokol za vzpostavitev varnega kanala skozi nezaščiteno omrežje. Najpogosteje se uporablja v tekstovnem načinu z uporabo ukazne vrstice [15] Oddaljena povezava na Unixu in Unixu podobnih sistemih (Linux, OpenBSD, FreeBSD) Za vzpostavitev oddaljene povezave se uporablja OpenSSH, ki je poznan tudi kot OpenBSD Secure Shell. OpenSSH je nadgrajena verzija SSH z orodji za večjo varnost omrežnega povezovanja [16] Oddaljena povezava na Mac OS X Mac OS X ima za oddaljeno povezovanje v terminal in namizje vgrajena [17], [18]: - Remote Login SSH (strežnik in odjemalec) in - Screen Sharing VNC (strežnik in odjemalec) vgrajen v MacOS X VNC (Virtual Network Computing) VNC deluje na protokolu RFB (Remote Frame Buffer) in služi za prikaz grafičnega uporabniškega vmesnika z oddaljenega računalnika. Je neodvisen od vrste operacijskega sistema, saj deluje skoraj v vsakem okolju in je najpogosteje uporabljen. Najbolj znani programi VNC s podporo za različne sisteme so [19]: - RealVNC (Windows, Linux, Mac OS X, Raspberry PI, Solaris, HP-UX, AIX), - TightVNC (Windows, Linux, Unix), - TeamViewer (Windows, Linux, Mac OS X, Windows Phone, ios, Android). Igor Majer : Predstavitev delovanja operacijskih sistemov v okolju osebnih računalnikov stran 20 od 33

28 8 POSTAVITEV TESTNEGA STREŽNIKA BREZ GRAFIČNEGA VMESNIKA Odločili smo se, da bomo za postavitev strežnika uporabili operacijski sistem Debian GNU/Linux 8. Namestitev je potekala na starejši strojni opremi, natančneje na strežniku Compaq-Proliant DL320. Tehnične specifikacije testnega okolja strežnika [20]: - proizvajalec in model Compaq-Proliant DL320 (leto izdelave: 2001), - procesor Intel Pentium III 1.26GHz FC-PGA, - pomnilnik 1.5GB ECC Sdram, - grafična kartica integrirana ATI Rage XL 8MB, - disk IDE 40GB, - omrežna kartica 2 x 100 mbit Ethernet, - ohišje 1U Rack, - CD-rom in disketna enota. Slika 5: Strežnik Compaq-Proliant DL320 (Vir: Operacijski sistem: Debian 8 (Jessie) Za namestitev operacijskega sistema smo uporabili: - ISO-datoteko netinst CD image [21], - prazen CD-medij in - omrežno povezavo. Ob uspešnem zagonu ISO-datoteke s CD-medija se nam prikaže namestitveni zagonski meni Debian GNU/Linux, kjer smo izbrali prvo opcijo (Install). Med namestitvijo je pogosto treba ročno prekopirati non-free firmware gonilnike za omrežno kartico na USB-medij, formatiran v datotečnem formatu fat32, znotraj imenika z imenom firmware [22]. Igor Majer : Predstavitev delovanja operacijskih sistemov v okolju osebnih računalnikov stran 21 od 33

29 Po prijavi v strežnik s korenskim uporabnikom lahko začnemo izvajati ukaze za namestitev programskih paketov. Po uspešni namestitvi smo odstranili še privzeto izbrana SSH-strežnik in standardna sistemska orodja. Vsa polja za minimalno namestitev so tako brez zvezdic. Slika 6: Minimalna namestitev Debian GNU/Linux (Vir: Namestitev SSH-strežnika Kaj je SSH in zakaj ga uporabljamo? Secure Shell je omrežni protokol aplikacijske plasti, ki se uporablja za upravljanje računalnika na daljavo. Deluje na principu javno/zasebnih ključev, s katerimi preko nezaščitenih omrežij omogoči varno prijavo in uporabo oddaljenega sistema. Namestitev in konfiguracija SSH strežnika [23] apt-get install ssh /etc/ssh/sshd_config konfiguracijska datoteka SSH-strežnika nano /etc/ssh/sshd_config # What ports, IPs and protocols we listen for Port 22 -> spremenimo 22 v 27, shranimo datoteko s ctrl+x,y,enter Igor Majer : Predstavitev delovanja operacijskih sistemov v okolju osebnih računalnikov stran 22 od 33

30 /etc/init.d/ssh restart Lokalni IP-naslov [24] eth0 grep 'inet addr' inet addr: Bcast: Mask: Zunanji IP-naslov [24] wget -qo- ; echo 84.x.x.x Za povezovanje potrebujemo: - lokalni ali zunanji IP-naslov strežnika, - številko vrat SSH-strežnika (privzeto 22, v našem primeru 27), - brezplačen program PuTTY (če pri povezovanju uporabljamo Microsoft Windows operacijski sistem). Putty prenesemo z uradne strani [25]. 8.2 SUDO in dodelitev vseh pravic uporabniku adduser uporabnik apt-get install sudo visudo Poiščemo vrstico (med vrsticami se pomikamo s smernimi tipkami): # User privilege specification root ALL=(ALL:ALL) ALL Dodamo uporabnika, ki mu želimo dodeliti vse pravice, ker je direktna prijava korenskega uporabnika onemogočena privzeto v konfiguracijski datoteki SSHstrežnika. # User privilege specification root ALL=(ALL:ALL) ALL uporabnik ALL=(ALL:ALL) ALL Igor Majer : Predstavitev delovanja operacijskih sistemov v okolju osebnih računalnikov stran 23 od 33

31 Potrdimo s ctrl+x na tipkovnici, y in enter. Na koncu nam tekstovni urejevalnik sporoči, da zapisuje v /etc/sudoers.tmp, kar je tudi pravilno, saj je direkten zapis onemogočen. uporabnik@debian:~$ sudo su We trust you have received the usual lecture from the local System Administrator. It usually boils down to these three things: #1) Respect the privacy of others. #2) Think before you type. #3) With great power comes great responsibility. [sudo] password for uporabnik: Vnesemo poljubno geslo, ki uporabniku z imenom 'uporabnik' omogoči administratorske pravice. 8.3 Namestitev Apache Glavni imenik za datoteke spletne strani : /var/www/html. apt-get install apache2 8.4 Namestitev MySQL in PHP apt-get install mysql-server apt-get install php5 php5-mysql Prijava v MySQL strežnik mysql u root p 8.5 Program phpmyadmin Za delo s strežnikom MySQL smo uporabili program phpmyadmin. Ob uspešni namestitvi nam omogoča administracijo zbirk podatkov MySQL preko spletne strani. Igor Majer : Predstavitev delovanja operacijskih sistemov v okolju osebnih računalnikov stran 24 od 33

32 Namestitev phpmyadmin apt-get install phpmyadmin sudo ln -s /usr/share/phpmyadmin /var/www/html/ Prijavno okno: = domena, lokalni ali zunanji IP-naslov. 8.6 Ukazi in orodja za prikaz strojne opreme Obstaja več programov in načinov za prikaz informacij o strojni opremi. Nekatera orodja so že nameščena kot del sistema, nekatera pa lahko namestimo z uporabo ukaza: apt-get install ime_programa. Za prikaz, katera so že vsebovana v osnovni mrežni namestitvi operacijskega sistema brez dodatne namestitve, smo orodja razvrstili v dve kategoriji: - sistemska, - programska Sistemska orodja lscpu: izpiše informacije o procesorju (število jeder, niti) free: prikaže zasedenost pomnilnika Igor Majer : Predstavitev delovanja operacijskih sistemov v okolju osebnih računalnikov stran 25 od 33

33 lsusb: izpiše seznam USB-vodil in naprav lspci: izpiše seznam PCI vodil in naprav v sistemu lsblk: izpiše seznam vseh ali specifičnih napravah z blokovno strukturo (trdi diski, optični pogoni) df: disk free izpiše seznam pripetih particij, njihov imenik ter zasedenost prostora na disku fdisk: uporablja se za particioniranje diskov ("fdisk l" izpiše particije in datotečne sisteme) Igor Majer : Predstavitev delovanja operacijskih sistemov v okolju osebnih računalnikov stran 26 od 33

34 dmidecode Ta ukaz se razlikuje od ostalih po tem, da pridobiva informacije iz podatkovnih struktur SMBIOS (System Management BIOS). dmidecode t bios system baseboard chassis processor memory cache connector slot /proc files Navidezne datoteke v /proc direktorju vsebuje informacije o strojni opremi in njeni konfiguraciji. cat /proc/cpuinfo izpiše infomacije o procesorju cat /proc/meminfo izpiše informacije o pomnilniku cat /proc/version izpiše informacije o verziji linux jedra cat /proc/scsi/scsi izpiše informacije o scsi in sata napravah cat /proc/partition izpiše particije Igor Majer : Predstavitev delovanja operacijskih sistemov v okolju osebnih računalnikov stran 27 od 33

35 mount Mount se uporablja za dodajanje/odstranjevanje in pregled nad pripetimi datotečnimi sistemi. Igor Majer : Predstavitev delovanja operacijskih sistemov v okolju osebnih računalnikov stran 28 od 33

36 8.6.2 Programska orodja / imamo možnost dodatne namestitve z ukazom aptget install ime_programa lsscsi: izpiše seznam trdih diskov in optičnih pogonov lshw: list hardware izpiše seznam vse strojne opreme uporablja navidezne datoteke iz /proc hwinfo: hardware info izpiše informacije o strojni opremi na krajši in preglednejši način kot program lshw inxi Inxi je bash skripta z več kot desettisočvrstično kodo, ki zajema podatke o strojni opremi iz različnih virov in ukazov v sistemu. Kot rezultat nam v pregledni obliki prikaže informacije o strežniku. inxi inxi Fx Igor Majer : Predstavitev delovanja operacijskih sistemov v okolju osebnih računalnikov stran 29 od 33

37 pydf: python disk free na pregleden in bolj sistematičen način prikaže zasedenost trdega diska v primerjavi z df hdparm Je programska oprema za pridobivanje in nastavljanje parametrov na trdih diskih. Uporabimo ga tudi za identifikacijo določenih pogonov [26]. hdparm i (pot_do_virtualne_datoteke_pogona) Igor Majer : Predstavitev delovanja operacijskih sistemov v okolju osebnih računalnikov stran 30 od 33

38 9 ZAKLJUČEK Napredek razvoja programske opreme v okolju osebnih računalnikov je v zadnjih letih postal zelo razviden in je posredno povezan z razvojem strojne opreme. DirectX je kot lastniški vmesnik prevladoval skoraj dvajset let. Novejše verzije tega vmesnika so navadno predstavljene in integrirane z izdajo najnovejših Microsoftovih operacijskih sistemov. Možnost za uspeh alternativnih rešitev, kot so OpenGL, je že pred vrati. Vrnili se bomo v devetdeseta leta, kjer se je vse skupaj tudi začelo. K temu bo velik del prispeval tudi SteamOS, ki je dal pobudo za zagon tega projekta. Igranje in razvoj videoiger kmalu ne bo več omejeno izključno na Microsoftove sisteme. Ko bo podpora na nivoju gonilnikov enakovredna in ne bo večjih razlik v hitrosti delovanja, lahko pričakujemo vzpon odprtokodnih operacijskih sistemov. Linux zaradi svoje odzivnosti, varnosti in hitrosti delovanja še vedno uporablja večino spletnih strežnikov. Testna postavitev operacijskega sistema brez grafičnega vmesnika se lahko pri manj zahtevnih opravilih primerja z novejšimi sistemi. Ob selektivni izbiri nekaterih sistemskih storitev in programske opreme celoten strežnik za delovanje ne potrebuje veliko pomnilnika. Na ta način lahko za praktične primere in učenje ukazov pri življenju ohranimo že sicer pozabljeno in odpisano strojno opremo. Cilj diplomske naloge je bil dosežen, saj smo pri pisanju razširili in uporabili lastno raziskovalno znanje, bralcu pa na jasen in preprost način pojasnili nekatere najzanimivejše lastnosti sodobnih operacijskih sistemov. Igor Majer: Predstavitev delovanja operacijskih sistemov v okolju osebnih računalnikov stran 31 od 33

39 VIRI IN LITERATURA [1] Zazula, D. (2006). Operacijski sistemi. Maribor: FERI. [2] Operacijski sistem ( ). Dosegljivo na naslovu Dostopno [3] How Computer Boots Up? (2012). Dosegljivo na naslovu Dostopno [4] Scheduling (computing). Dosegljivo na naslovu Scheduling_computing. Dostopno [5] Template:Windows_commands Dosegljivo na naslovu Dostopno [6] File System. Dosegljivo na naslovu Dostopno [7] Does the Unix or Linux has gui ( ). Dosegljivo na naslovu Dostopno [8] Windows Runtime. Dosegljivo na naslovu Dostopno [9] Windows API. Dosegljivo na naslovu Dostopno [10] DirectX. Dosegljivo na naslovu Dostopno [11] Microsoft's DirectX strategy. Dosegljivo na naslovu x. Dostopno [12] OpenGL. Dosegljivo na naslovu Dostopno [13] Glide API. Dosegljivo na naslovu Dostopno [14] Remote Desktop Protocol. Dosegljivo na naslovu Dostopno [15] Secure Shell. Dosegljivo na naslovu Dostopno [16] OpenSSH. Dosegljivo na naslovu Dostopno [17] Mac OS X Remote Login. Dosegljivo na naslovu Dostopno Igor Majer: Predstavitev delovanja operacijskih sistemov v okolju osebnih računalnikov stran 32 od 33

40 [18] MAC OS X Screen Sharing. Dosegljivo na naslovu Dostopno [19] RFB protocol. Dosegljivo na naslovu Dostopno [20] Compaq ProLiant DL320. Dosegljivo na naslovu Dostopno [21] Network install from a minimal cd. Dosegljivo na naslovu Dostopno [22] Non-free firmware Debian Jessie. Dosegljivo na naslovu Dostopno [23] SSH. Dosegljivo na naslovu Dostopno [24] 5 commands to get public IP using linux terminal. Dosegljivo na naslovu Dostopno [25] PuTTY Download Page. Dosegljivo na naslovu Dostopno [26] 16 commands to check hardware information on Linux. Dosegljivo na naslovu Dostopno Igor Majer: Predstavitev delovanja operacijskih sistemov v okolju osebnih računalnikov stran 33 od 33