UPORABA TEHNOLOGIJE VOIP NA MOBILNIH NAPRAVAH SYMBIAN

Transcription

1 I Tine Uršič UPORABA TEHNOLOGIJE VOIP NA MOBILNIH NAPRAVAH SYMBIAN Diplomsko delo Visokošolski strokovni študijski program Maribor, januar 2013

2 II Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa UPORABA TEHNOLOGIJE VOIP NA MOBILNIH NAPRAVAH SYMBIAN Študent: Študijski program: Smer: Mentor: Lektorica: Tine Uršič VS Računalništvo in informatika Informatika prof. dr. MARJAN HERIČKO Tjaša Petkovšek Tončič Maribor, januar 2013

3 III

4 IV ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju za pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega dela. Posebna zahvala gre članom družine in prijateljem za pomoč, spodbudo in potrpežljivost v času mojega študija.

5 V UPORABA TEHNOLOGIJE VOIP NA MOBILNIH NAPRAVAH SYMBIAN Ključne besede: programska oprema, prenos govora, Tehnologija VoIP UDK: :004.5(043.2) Povzetek V sklopu diplomskega dela smo razvili aplikacijo, katere cilj je nižanje stroškov klicev s pomočjo tehnologije VoIP. Ta za komunikacijo uporablja protokol IP in zaobide potrebo po navadnih in dražjih GSM klicih. V času načrtovanja aplikacije je bilo okolje Symbian najbolj razširjena mobilna platforma za dovolj zmogljive, t.i.»pametne telefone«, ki lahko poganjajo VoIP aplikacije. Izbrali smo skupek knjižnic, poimenovanih Qt, ki omogočajo enostavno prenosljivost na druge platforme. Podrobno je opisan postopek izbire orodij in razvoja aplikacije, ki vsebuje načrtovanje, gradnjo, namestitev in testiranje na mobilni napravi. V zaključku so na realnih podatkih mobilnih operaterjev izračunani stroški VoIP klicev, ki so znatno nižji od navadne tehnologije GSM. Predstavljena so tudi izhodišča za optimizacijo in nadgradnjo obstoječe rešitve, ki bi omogočila v celoti izkoristiti potencial tehnologije VoIP.

6 VI VOIP TEHNOLOGY ON SYMBIAN MOBILE PHONES Key words: software, voice transfer, VoIP technology UDK: :004.5(043.2) Abstract The purpose of this B.Sc. diploma is to present the development of an application aiming to reduce the call costs using VoIP technology. It uses the IP protocol for communication and thus circumvents the need for standard and more expensive GSM calls. At the time of the planning, the Symbian environment had been the most widespread mobile platform for the more advanced, so called»smart phones«, which are able to run VoIP applications. We have chosen a framework called Qt, which also enables easier transfer to other platforms. The dissertation provides a detailed description of the procedure of tool-selection and application development, which includes planning, building, installing and testing on the mobile device. In the conclusion we have provided the calculations of the costs of VoIP calls, based on real data obtained from mobile service providers. The VoIP costs are substantially lower than those of standard GSM technology. Apart from the analysis we have also added some ideas for optimization and upgrade of the current solution, which put to light the untapped potential of the VoIP technology.

7 VII VSEBINA 1 UVOD TRG MOBILNIH KOMUNIKACIJ CENE POGOVOROV CENE APARATOV IZBIRA CILJNE SKUPINE MOBILNIH NAPRAV UPORABLJENE TEHNOLOGIJE PLATFORMA SYMBIAN Definicija Zgodovina Različice Razvoj aplikacij KNJIŽNICE QT Kaj je Qt? Knjižnica Qt in platforma Symbian TEHNOLOGIJA VOIP Kaj je VoIP? Protokol SIP Standard IMS KNJIŽNICA PJSIP Kaj je PJSIP? Odločitev za knjižnico PJSIP RAZVOJ APLIKACIJE VZPOSTAVITEV RAZVOJNEGA OKOLJA Kaj potrebujemo? Namestitev in konfiguracija OSNOVNI PRIMER UPORABA KNJIŽNICE PJSIP Prevajanje Testi preko ukazne vrstice... 19

8 VIII Rezultati prvih testov Optimizacija Tehnologija VAS Rezultati z uporabo tehnologije VAS ARHITEKTURNI NAČRT APLIKACIJE RAZVOJ VMESNIKA RAZVOJ GRAFIČNEGA UPORABNIŠKEGA VMESNIKA IN GLAVNE FUNKCIONALNOSTI Definicija osnovnih podprtih funkcij Grafično oblikovanje Izbira in postavitev gradnikov Uporaba CSS Izdelava grafične podobe Podpora zvočnim zapisom Razvoj izbranih funkcionalnosti Testiranje PODPISOVANJE SYMBIAN APLIKACIJ NAMEŠČANJE IN UPORABA Orodje Nokia Smart Installer Uporaba ANALIZA STROŠKOV MERITVE PRENOSA PODATKOV IZRAČUN DEJANSKIH STROŠKOV PRIMERJAVA Z GSM KLICI IDEJE ZA OPTIMIZACIJO IN NADGRADNJO OPTIMIZACIJA AVDIO KODEKI DODATNE FUNKCIONALNOSTI PREHOD NA DRUGE PLATFORME SKLEP VIRI, LITERATURA... 51

9 IX UPORABLJENE KRATICE 3G 3rd generation mobile telecommunications (mobilno omrežje tretje generacije) 3GPP Third Generation Partnership Programme (partnerski projekt za tretjo generacijo) API Application Programming Interface (aplikacijski programski vmesniki) APS Audio Proxy Server (zvočni namestniški strežnik) CSS Cascading Style Sheets (prekrivni slogi) DLL Dynamic Link Library (knjižnica dinamičnih povezav) EPL Eclipse Public Licence (splošna Eclipse licenca) EU European Union (Evropska unija) GPL General Public License (licenca splošnega dovoljenja) HTTP Hypertext Transfer Protocol (hipertekstovni transportni protokol) IETF Internet Engineering Task Force (delovna skupina za internetsko inženirstvo) ilbc internet Low Bitrate Codec (internetni kodek z nizko bitno hitrostjo) IM Instant Messaging (takojšnje sporočanje) IMS IP Multimedia Subsystem (IP multimedijski podsistem) KDE K Desktop Environment (namizno okolje K) LAN Local Area Network (lokalno omrežje) MGCP Media Gateway Control Protocol (krmilni protokol za nadzor medijskih prehodov) POP3 Post Office Protocol version 3 (protokol za dostavo elektronske pošte) RFC Request for Comments (zahteva po razlagi) RTP Real-time Transport Protocol (realno-časovni protokol) SCTP Stream Control Transfer Protocol (protokol za krmiljenje prenosa podatkov) SDK Software Development Kit (razvojni paket)

10 X SF Symbian Foundation SFL Symbian Foundation License (licenca Symbian Foundationa) SIP Session Initiation Protocol (protokol za vzpostavitev seje) SMTP Simple Mail Transfer Protocol (preprost protokol za prenos elektronske pošte) SRTP Secure Real-time Transport Protocol (varni realno-časovni protokol) TCP Transmission Control Protocol (protokol za nadzor prenosa) TLS Transport Layer Security (zaščita prenosne ravni) UDP User Datagram Protocol (nepovezovalni protokol za prenašanje paketov) USB Universal Serial Bus (univerzalno serijsko vodilo) VAS VoIP Audio Services (zvočne storitve VoIP) VoIP Voice over IP (govor preko IP)

11 Uporaba tehnologije VoIP na mobilnih napravah Symbian Stran 1 1 UVOD Primarni cilj diplomskega dela je razvoj aplikacije za mobilno platformo Symbian, ki združuje in izkorišča tehnologije za prenos govora preko podatkovne povezave, hkrati pa želimo čim bolj znižati stroške pogovorov. V diplomskem delu so prikazani rezultati analize trga mobilnih telekomunikacij s poudarkom na stroških pogovorov in prenosa podatkov. Cene pogovorov z mobilnimi telefoni so znotraj omrežja operaterja praviloma dokaj ugodne. Pri klicih v druga, mobilna ali stacionarna, omrežja pa so nekajkrat višje. Še višji strošek predstavlja cena pogovora v primeru mobilnega gostovanja v tujini (roaming). Morebitna rešitev je tehnologija VoIP. Ta omogoča cenovno ugodne pogovore preko podatkovne povezave. Problem nastane, ker ni vsaka naprava dovolj zmogljiva za tako zahtevne operacije, kot je realnočasovno kodiranje zvoka. Na srečo velik delež trga predstavljajo t.i. pametni mobilniki, katerih zmogljivost omogoča integracijo zahtevnejše programske opreme, zato se v diplomskem delu osredotočamo nanje. Za implementacijo te tehnologije smo izbrali knjižnico PJSIP. V nadaljnjem raziskovanju je bila izbrana osnovna mobilna platforma Symbian, za katero smo razvili aplikacijo s podporo tehnologiji VoIP. Platforma Symbian je opisana v tretjem poglavju. V času načrtovanja po raziskavah v Evropski Uniji platforma Symbian na področju pametnih mobilnih naprav številčno prevladuje nad ostalimi konkurenti. Za poenostavitev razvoja je Nokia kupila knjižnice Qt, ki jih podpira večina novejših aparatov. Nokia, kot lastnik platforme Symbian, se v zadnjih letih zelo trudi poenostaviti razvoj aplikacij. To se kaže v pospešenem razvoju knjižnic Qt in lastnega razvojnega okolja, na katerem so osnovani predvsem novejši aparati. Med podprtimi so najštevilčnejši Symbian S60 tretje in pete izdaje, ki posledično predstavljajo glavno ciljno skupino uporabniške rešitve aplikacije, razvite v tem diplomskem delu.

12 Uporaba tehnologije VoIP na mobilnih napravah Symbian Stran 2 Opisan je celoten razvojni cikel aplikacije. Začne se z namestitvijo razvojnega okolja, nato je podan primer uporabe izbranih knjižnic. V nadaljevanju je izdelan podroben načrt aplikacije, ki mu sledi razvoj API vmesnika in grafičnega vmesnika, podpisovanje Symbian aplikacije, nameščanje in uporaba na mobilni napravi. Cilj aplikacije je znižanje stroškov komuniciranja preko mobilnih aparatov. Analiza stroškov klicev je predstavljena v petem poglavju. S pomočjo specifičnih orodij merimo prenos podatkov med klici in na podlagi uradnega cenika mobilnega operaterja izračunamo dejanske stroške. Sledi primerjava stroškov med GSM in VoIP klici. Osredotočili smo se tudi na optimizacijo delovanja aplikacije, njenega grafičnega vmesnika in zvočnih zapisih. Navedene so tudi številne morebitne funkcionalne nadgradnje, saj uporabljene tehnologije omogočajo še veliko več, kot je predstavljeno v tej diplomski nalogi. Mogoč je celo prehod na druge platforme. Delo se zaključi s sklepom, ki predstavlja sedmo poglavje. Poleg opisanega temeljnega okvirja diplomske naloge je izpostavljena tudi ideja o globalnem prehodu s starejšega GSM sistema na novejši in naprednejši sistem VoIP.

13 Uporaba tehnologije VoIP na mobilnih napravah Symbian Stran 3 2 TRG MOBILNIH KOMUNIKACIJ 2.1 Cene pogovorov Eden izmed glavnih razlogov za izdelavo te diplomske so visoki stroški pogovorov preko mobilnih omrežij. V Tabeli 2.1 so razvidne trenutno aktualne cene klicev največjega operaterja pri nas Mobitela. Tabela 2.1: Mobitelov cenik pogovorov za osnovni paket (dne ) Storitev Cena Klic v Mobitelovo omrežje 0,08763 /min Klic v druga mobilna omrežja 0,16274 /min Klic v stacionarna omrežja 0,17944 /min Klici v Slovenijo in države EU-območja 0,348 /min Sprejeti klici v državah EU 0,096 /min Odhodni klic v slovenijo (Hrvaška Evropa, izven EU) 1,150 /min Dohodni klic (Hrvaška Evropa, izven EU) 0,400 /min Odhodni klic v slovenijo (ZDA) 3,700 /min Dohodni klic (ZDA) 2,000 /min Iz razpredelnice je razvidno, da so cene pogovorov znotraj operaterja dokaj ugodne in ne predstavljajo večjega stroška, zaradi katerega bi bilo vredno iskati alternativne rešitve. Sploh za nezahtevnega uporabnika, katerega trajanje pogovorov obsega le po nekaj minut dnevno. Znesek je lahko pod 20 mesečno, brez posebnih varčevalnih ukrepov. Drugačna zgodba se odvija v primeru zahtevnejšega uporabnika mobilnega telefona. Za primerjavo vzemimo poslovneža, ki govori po več ur na dan, pri tem kliče tudi v druga omrežja: mobilna in stacionarna, lokalna in mednarodna. Določeno število dni preživi v tujini, kjer se mobilnik povezuje v načinu gostovanja. Stroški takšnega uporabnika lahko narastejo nad 500 mesečno, kar ni več zanemarljiva vsota. Jasno je, da bo poslovnež iskal alternativno vrsto komunikacije, ki pa funkcionalno ne sme odstopati od trenutnega delovanja.

14 Uporaba tehnologije VoIP na mobilnih napravah Symbian Stran Cene aparatov Pri višini mesečnih izdatkov, ki je nakazana z zgornjim primerom, se napredni uporabnik ne sprašuje več, kateri mobilni telefon kupiti. Za ceno mesečnih pogovorov si lahko privošči aparat visokega ranga, ki ima večjo procesorsko moč in številne dodatne funkcije. Po drugi strani si dandanes takorekoč že vsakdo lahko privošči boljšo napravo, saj so relativno poceni. Če bi uporabnikom ponudili enostavno in uporabno rešitev, bi jo preizkusil praktično vsak. Današnji aparati srednjega razreda so že dovolj zmogljivi za napredno uporabo. To pomeni, da nanje lahko naložimo lastne domorodne (angl. native) aplikacije in izvajamo tudi tako zahtevne operacije, kot je realnočasovno kodiranje zvoka. Pogoji za uspešno delovanje so: zmogljivejši procesor, nalaganje zahtevnejših aplikacij, hitrejše brezžične povezave in dovolj ostalih potrebnih resursov. Natančni podatki o zadostni zmogljivosti se od naprave do naprave razlikujejo zaradi različnih verzij operacijskega sistema in različnega nabora funkcij, ki jih ta podpira. Povsem mogoče je, da nekoliko starejši aparat deluje bolje kot novejši z zmogljivejšim procesorjem. Zato se je za naš projekt zastavil drugačen pogoj: aparat mora imeti specifično podporo za kodiranje zvoka. To je samo po sebi izločilo naprave, ki bi bile premalo zmogljive. S temi lastnostmi že zadostimo glavnim pogojem za izvedbo zastavljenega projekta.

15 Uporaba tehnologije VoIP na mobilnih napravah Symbian Stran Izbira ciljne skupine mobilnih naprav V EU je imela v času zasnove diplomskega dela platforma Symbian na področju pametnih mobilnih naprav številčno prevlado nad ostalimi konkurenti. To prikazuje»comscore«raziskava za leto 2010, objavljena na»allaboutsymbian.com«(slika 2.1). Slika 2.1: Delež naročnikov pametnih mobilnikov glede na platformo [3] Diagram na sliki 2.1 prikazuje deleže naročnikov glavnih petih platform, na katerih delujejo pametni mobilniki. Po podatkih podjetja comscore za leto 2011 se je delež pametnih mobilnikov v Evropi povečal za 44 odstotkov. Od vseh aktivnih uporabnikov mobilne telefonije je kar 38 odstotkov takih, ki uporabljajo pametno mobilno napravo [22]. Symbian je glede na 2010 leto izgubil 16 odstotkov trga. Številka se je znižala predvsem na račun platforme Android, ki je v velikem vzponu. Kljub temu je Symbian še vedno ostal na prvem mestu [22].

16 Uporaba tehnologije VoIP na mobilnih napravah Symbian Stran 6 Razvidno je, da platforma Symbian v času zasnove diplomskega dela uživa prevlado nad konkurenti, kar pa ne pomeni, da lahko ostale platforme zanemarimo. Idealna bi bila skupna med-platformska rešitev, ki bi delovala na napravah različnih proizvajalcev in operacijskih sistemov. Nokia, ki je lastnik platforme Symbian, se v zadnjih letih zelo trudi poenostaviti razvoj aplikacij. To se kaže v pospešenem razvoju knjižnic Qt in lastnega razvojnega okolja, na katerem bazirajo predvsem novejši aparati. Med podprtimi so najštevilčnejši Symbian S60 tretje in pete izdaje, ki posledično predstavljajo glavno ciljno skupino našega dela. V letu 2011 je izšlo že nekaj Symbian^3, ki predstavljajo najnovejšo različico naprav Symbian. Te imajo knjižnice Qt že prednaložene; več dejstev o tem sledi v naslednjih poglavjih.

17 Uporaba tehnologije VoIP na mobilnih napravah Symbian Stran 7 3 UPORABLJENE TEHNOLOGIJE 3.1 Platforma Symbian Definicija Symbian je operacijski sistem in programska platforma, namenjena pametnim mobilnikom, ki se razvija pod okriljem Nokie [5]. Zadnja različica, poimenovana Symbian^3, je bila uradno izdana v zadnjem četrtletju Prvi aparat s tem sistemom je bil Nokia N8. Maja 2011 je prišla nadgradnja»anna«in nato avgusta še»nokia Belle«. Najnovejši telefon, ki temelji na tej platformi, je»nokia 808 PureView«, ki je izšel junija 2012 [5]. Symbian OS je bil izvirno produkt podjetja Symbian Ltd. in je potomec Psion programske opreme EPOC. Deluje izključno na procesorjih ARM, obstajala pa je tudi neuradna različica za platformo x86 [5]. Platforma Symbian je zelo razširjena po vsem svetu. Zadnja različica je prevedena v 48 jezikov, ki so dostopni v dodatnih jezikovnih paketih. Vsi paketi privzeto vsebujejo angleščino. V prvem četrtletju 2011 je, kljub pet-odstotnemu padcu v primerjavi z letom prej, vodil na lestvici tržnega deleža z 29.2 odstotki. Skupaj s starejšo različico (t.i.»symbian OS«), naj bi bilo do junija 2010 prodanih 385 milijonov naprav [5] Zgodovina Platforma Symbian je produkt združitve programskih rešitev več podjetij: Nokia, NTT DoCoMo, Sony Ericsson in Symbian Ltd. Decembra 2008 je Symbian Ltd. kupilo podjetje Nokia in posledično postalo glavni akter razvoja, saj je od tedaj imelo v lasti Symbian OS in uporabniški vmesnik. Symbian naj bi gradila odprtokodna skupnost pod vodstvom SF (Symbian Foundation), ki se je uradno začel z delom aprila Osnovni cilj je bil objaviti izvorno kodo celotne platforme Symbian pod določenimi licencami. Težava je nastala, ker so bile nekatere

18 Uporaba tehnologije VoIP na mobilnih napravah Symbian Stran 8 komponente licencirane s tretje strani. Tako se je delež kode objavil le v omejeni licenci SFL (Symbian Foundation License). Določena koda pa je bila dostopna le podjetjem članicam združenja SF [5]. Novembra 2010 je zaradi slabe podpore ustanovnih članic SF postal le organizacija za licenciranje, medtem pa je Nokia objavila, da bo sama prevzela neposreden nadzor nad platformo Symbian. Do aprila 2011 je Nokia dokončno opustila odprtokodni projekt platforme [5] Različice Symbian^1, ki je prva različica, vsebuje Symbian OS in peto izdajo S60. Ta verzija nikoli ni bila vključena v odprtokodni projekt. Symbian^2 je bila prva različica, ki je bila deloma izdana pod licenco EPL, večina izvorne kode pa je bila dostopna članicam SF. Symbian^3 je bil napovedan februarja Predstavljal naj bi naslednjo generacijo platforme, namenjene pametnim mobilnim napravam. Vsebuje veliko novih funkcionalnosti, kot na primer: 2D in 3D grafično arhitekturo, izboljšan uporabniški vmesnik, podporo zunanjim zaslonom preko vmesnika HDMI. Omogoča tudi več domačih zaslonov (homescreen), ki jih lahko uporabnik prilagodi svojim potrebam [5]. Najbolj zanimiva različica za diplomsko delo je Symbian^1, ker predstavlja najbolj razširjeno platformo med uporabniki v času zasnove diplomskega dela [23]. Symbian^1 delimo na tretjo (3rd) in peto (5th) izdajo. Glavna razlika med njima je na dotik občutljiv zaslon pete izdaje, ki je praviloma tudi večji, z višjo gostoto slikovnih točk (en. pixels). Predstavniki mobilnih aparatov tretje izdaje so: Nokia 5730 XpressMusic, C5-00, E5-00, E71, E78 itd. Predstavniki pete izdaje pa: Nokia 5800 XpressMusic, C5-03, C6-00, X6 itd [5].

19 Uporaba tehnologije VoIP na mobilnih napravah Symbian Stran Razvoj aplikacij okolje. Za izbrano platformo in ciljno skupino aparatov smo nato poiskali primerno razvojno Skozi leta obstoja platforme Symbian se je osnovala velika skupnost razvijalcev, ki so zgradili ogromno število aplikacij, velik del odprtokodnih. Standardno razvojno okolje je temeljilo na Symbian C++. Več platform Symbian je nudilo svoja razvojna orodja (angl.»software development kit«sdk). To so knjižnice in dokumentacija, ki omogočajo razvoj aplikacij za to platformo. Vključen je bil tudi Symbian emulator za operacijski sistem Windows. Med največje platforme spadata UIQ in S60. Posamezni produkti ali družine mobilnih telefonov so pogosto omogočali prenos SDK oziroma SDK razširitev tudi preko proizvajalčevih spletnih strani [5]. Slaba stran programskega okolja Symbian C++ je čas učenja, ki ga razvijalec porabi, da lahko začne graditi aplikacije. Nujna je namreč uporaba naprednih funkcij, ki otežujejo razvoj predvsem enostavnih programov. Ta kompleksnost naj bi izhajala še iz devetdesetih let, ko so bile strožje strojne omejitve mobilnih naprav. Razvijalec se je moral osredotočiti na nižjenivojske podrobnosti, namesto na specifične funkcije aplikacije. Zahteven je bil tudi razvoj uporabniškega vmesnika [5]. Z razvojnim okoljem C++ s Qt SDK, ki se je uveljavil leta 2010, so bile naštete slabosti odpravljene. 3.2 Knjižnice Qt Kaj je Qt? C++ je programski jezik, ki je še danes med razvijalci zelo razširjen. Sam po sebi ne zagotavlja obsežnih knjižnic razredov, ki bi olajšale razvoj grafičnih uporabniških vmesnikov (angl. graphical user interface, GUI). Razvijalec mora tako sam ustvariti

20 Uporaba tehnologije VoIP na mobilnih napravah Symbian Stran 10 potrebne gradnike, uporabiti že obstoječe okrnjeno ogrodje ali pa kupiti komercialno rešitev drugih proizvajalcev. Knjižnica Qt je odgovor na veliko razvojnih težav je namreč celovita rešitev za razvoj predvsem grafičnih uporabniških vmesnikov in ena izmed najpreprostejših za uporabo. Na voljo je pod različnimi licencami, med drugim tudi pod prosto licenco GPL. Dodatna pomembna lastnost ogrodja Qt je med-platformska kompatibilnost. To pomeni, da lahko z njim ustvarjeni programi tečejo na različnih operacijskih sistemih, kot so npr. GNU/Linux, Mac OS X, Microsoft Windows in trenutno, nam pomembnejši, Symbian. Zaradi teh lastnosti je knjižnica Qt na splošno vse bolj priljubljena, posledično pa se je tudi njen razvoj v zadnjem času občutno pospešil. Aplikacije, ki bazirajo na knjižnicah Qt, so med drugim tudi Autodesk Maya, Google Earth, Skype, VLC media player, VirtualBox in Mathematica. Knjižnica Qt je tudi osnova namiznemu okolju KDE (»K Desktop Environment«) [6] Knjižnica Qt in platforma Symbian Knjižnica Qt in platforma Symbian sta dobila skupno točko, ko je Nokia kupila podjetje Trolltech ASA junija Začel se je pospešen razvoj knjižnic Qt za platformo Symbian. Prva različica razvojnega okolja Nokia Qt SDK je postala dostopna javnosti junija Obenem je bila dana na voljo tudi izvorna koda. Namen tega je bil, da se privabi še več razvijalcev; ne samo uporabnikov teh knjižnic, ampak tudi razvijalcev, ki bi pripomogli k izboljšavi in razvoju Qt gradnikov. Dodatna sprememba je bila nova licenca LGPL, ki je prišla v veljavo januarja Ta je pritegnila še različne odprtokodne ne- GPL projekte [5]. Trenutna verzija okolja SDK vsebuje: Qt 4.7.3, Qt Creator, Qt Mobility 1.3 in Qt simulator. Qt Creator je integrirano razvojno okolje (integrated development environment, oziroma IDE). Razvito je posebej za delo s knjižnico Qt, podprto je na več platformah, vsebuje pa tudi zmogljivo orodje za gradnjo uporabniškega vmesnika. Qt Mobility so dodatne knjižnice, ki omogočijo lažji dostop do standardnih funkcij mobilnih telefonov, kot so: kontakti, kamera, lokacija, večpredstavnost, senzorji itd. Qt simulator je hitra, procesorsko nezahtevna aplikacija, ki simulira delovanje mobilne naprave [6].

21 Uporaba tehnologije VoIP na mobilnih napravah Symbian Stran 11 Naštete funkcionalnosti so pripomogle, da odločitev glede izbire programskega okolja za izvedbo diplomskega projekta ni bila težka. Edina alternativa za razvoj domorodnih aplikacij na platformi Symbian je Symbian C++, ki je omenjen v poglavju Tam je že omenjena slaba stran, to je čas učenja, ki ga razvijalec porabi, da doseže polno produktivnost. Prihod knjižnic Qt, ki sicer izhajajo iz enakega jezika kot Symbian C++, je s svojim naprednim ter hkrati enostavnim konceptom zelo olajšal delo razvijalcem na platformi Symbian. 3.3 Tehnologija VoIP Kaj je VoIP? VoIP oziroma»voice over Internet Protocol«je na področju telefonije tehnologija prihodnosti. VoIP izkorišča širokopasovni internetni dostop za usmerjanje telefonskih klicev tako do drugih VoIP telefonskih priključkov oziroma rešitev, kot tudi do klasičnih telefonskih priključkov [14]. Z uvedbo VoIP dobimo cenejšo rešitev, kot jo ponuja mobilna telefonija. To velja za primer, ko je na voljo dovolj poceni podatkovna povezava. Za izvedbo rešitve VoIP namreč ni potrebnih nobenih sprememb na komunikacijski infrastrukturi, saj se uporabi obstoječa povezava do interneta, ki pa mora biti dovolj zmogljiva in zanesljiva. To pomeni, da je zanesljivost delovanja povsem odvisna od hitrosti in zanesljivosti podatkovne povezave. Pri tem je pomembno izbrati pravo vrsto implementacije protokola. Obstaja več različnih implementacij: H.323, IP Multimedia Subsystem (IMS), Media Gateway Control Protocol (MGCP), Real-time Transport Protocol (RTP), Session Description Protocol (SDP) in Session Initiation Protocol (SIP).

22 Uporaba tehnologije VoIP na mobilnih napravah Symbian Stran Protokol SIP Protokol SIP (Session Initiation Protocol) je signalizacijski protokol, ki se uporablja za upravljanje predvsem govornih, pa tudi ostalih večpredstavnostnih komunikacijskih sej z enim ali več udeleženci. Protokol SIP omogoča tudi izvedbo konferenčnih sistemov, takojšnje sporočanje (IM instant messaging), deljenje informacij o statusu posameznih odjemalcev (presence) in pretočne (streaming) prenose podatkov. Podpira torej tudi prenose datotek in videotelefonijo [18]. Signalizacijski protokol SIP sta izdelovala Henning Schlzrinne in Mark Handley. Njuno delo se je začelo leta Najnovejša različica specifikacije je RFC 3261, ki ga je oblikovala medmrežna delovna skupina IETF. Novembra 2000 je bil protokol SIP potrjen in sprejet kot 3GPP signalizacijski protokol. Od takrat je stalen element IP multimedijskega podsistema (IMS), zgrajenega za pretakanje na IP temelječih večpredstavnostnih storitev v mobilnih sistemih [18]. Protokol SIP je protokol na aplikacijskem nivoju. Napisan je tako, da sicer lahko medij, uporabljen v seji, uporablja katerikoli transportni protokol, a se običajno uporablja RTP (Real-time Transport Protocol). Je neodvisen od osnovnega transportnega sloja, kar pomeni, da ga lahko izvajamo na protokolih TCP, UDP ali SCTP. V osnovi je zelo enostaven z omejenim naborom ukazov. Je berljivega tekstovnega tipa, ki vključuje nekatere elemente protokolov HTTP (Hypertext transfer protocol) in SMTP (Simple Mail Transfer Protocol) [18].

23 Uporaba tehnologije VoIP na mobilnih napravah Symbian Stran 13 Slika 3.1: Struktura nešifriranega SIP protokola [20] Kar se tiče varnosti, je rešitev za samo signalizacijo šifriranje nad nivojem prometa paketov. To opravlja Transport Layer Security (TLS), ki je standardna rešitev za širšo paleto medmrežnih protokolov, kot so HTTP, IMAP, POP3 itd. Za šifriranje pogovora se uporablja standard SRTP (Secure Real-time Transport Protocol), ki je tokovni kodirno-dekodirni protokol (stream cipher). Pogoj uporabe teh tehnologij je, da jih poznajo vse naprave, ki med seboj komunicirajo. Protokol SIP smo izbrali zato, ker je najbolj razširjen in omogoča najlažjo implementacijo na ciljni platformi. Uporabljamo lahko storitve kateregakoli ponudnika, ki podpira omenjeni protokol. S tem je omogočena takorekoč neomejena uporaba, ker je izbira ponudnikov velika. Nekateri telefoni podjetja Nokia privzeto že vsebujejo enostavnega odjemalca VoIP, kar pomeni, da je implementacija tega protokola izvedljiva. Da nismo uporabili obstoječega odjemalca, je več razlogov. Glavni je ta, da te podpore nimajo vsi telefoni. Naš cilj pa je namestiti aplikacijo na čim več različnih aparatov. Drugi razlog je kompatibilnost med različnimi izvedbami in neodvisnost od prednaložene implementacije. Potrebujemo čim bolj univerzalno rešitev.

24 Uporaba tehnologije VoIP na mobilnih napravah Symbian Stran 14 Naslednji logičen korak je bil najti že razvito implementacijo protokola SIP, ki bo kompatibilna z večjim delom platforme Symbian Standard IMS IMS oziroma IP multimedijski podsistem je 3GPP standard, ki definira vzpostavitev omrežja za kontrolo seje in omogoča konvergenco storitev. Omogoča multimedijske storitve, storitve z dodano vrednostjo in nove možnosti uporabe naprav pri komuniciranju. To ni storitev, ampak je arhitektura, ki je osnovana na protokolu SIP in omogoča napredne storitve in aplikacije na vrhu paketno preklapljanega omrežja. Cilj pa ni le omogočanje trenutnih novih storitev, ampak tudi vseh morebitnih storitev v prihodnosti. Temelječ na standardnem protokolu IP, IMS omogoča aplikacijam na IP napravah, da vzpostavijo povezavo z drugimi IP napravami na enostaven in varen način. Torej, multimedijska seja med dvema IMS uporabnikoma, med IMS uporabnikom in uporabnikom na internetu ter med dvema uporabnikoma na internetu je vzpostavljena preko popolnoma enakega protokola [19]. 3.4 Knjižnica PJSIP Posebna analiza za izbiro izmed množice implementacij protokola SIP ni bila potrebna, saj je ena izmed prvih najdenih rešitev zadostila pogojem. To je knjižnica PJSIP Kaj je PJSIP? PJSIP je množica odprtokodnih knjižnic, napisanih v programskem jeziku C, ki omogočajo enostavnejši razvoj VoIP aplikacij.

25 Uporaba tehnologije VoIP na mobilnih napravah Symbian Stran 15 Slika 3.2: Arhitekturni diagram knjižnic PJSIP [8] Glavne prednosti knjižnice PJSIP [8]: prenosljivost podprte so različne platforme (med drugim: MS Windows, Windows Mobile, Linux, Unix, MacOS X in tudi Symbian); majhnost celotna paleta SIP funkcij zasede manj kot 150KB prostora; visoka zmogljivost pomeni manjšo porabo procesorskega časa in opravljenih več SIP transakcij/klicev na sekundo; veliko število funkcij; velika zbirka dokumentacije Odločitev za knjižnico PJSIP Dokaj jasen odgovor poda opis lastnosti v prejšnji točki. Torej glavne prednosti, ki so odločale o uvedbi teh knjižnic, so: podpora platformi Symbian, zmogljivost, majhnost in dobra dokumentacija. Vse osnovne zahteve so pokrite, sledi začetek razvoja aplikacije.

26 Uporaba tehnologije VoIP na mobilnih napravah Symbian Stran 16 4 RAZVOJ APLIKACIJE V tem poglavju je opisan razvoj aplikacije, ki bo omogočala pogovore preko brezžične oziroma 3G povezave na mobilnem aparatu. 4.1 Vzpostavitev razvojnega okolja Kaj potrebujemo? Na uradni strani Qt so navodila za namestitev okolja. V osnovi so to: knjižnice Qt, Qt Creator in Symbian 3rd SDK. To zadošča za razvoj Qt aplikacij za platformo Symbian. Pri tem manjka še podpora za dostop do standardnih funkcij mobilnih telefonov, kot sta dostop do kontaktov in nadzor omrežnih povezav. Zato je potrebna še dodatna knjižnica: Qt Mobility. Za uporabo knjižnic PJSIP potrebujemo še dodatno aplikacijo: Carbide C++. PJSIP je namreč preveden za nekoliko starejši Symbian OS, ki je sicer v osnovi enak, a je celoten projekt napisan z orodjem Carbide C++. To ne predstavlja težave, saj je potrebno le prevesti projekt in nato v Qt projektu uporabiti kreirano knjižnico PJSIP (Dynamic Link Library ali krajše: DLL) Namestitev in konfiguracija Qt knjižnice, Qt Creator, Symbian 3rd in Carbide C++ imajo svoje namestitvene čarovnike, ki vodijo uporabnika skozi korake namestitve. Pri tem je potrebno paziti, da se vse skupaj namesti na isti disk (posledica prenosa Qt tehnologije iz Linux okolja). Qt Mobility pa je le dodatek k obstoječim Qt knjižnicam in Symbian SDK. Po uspešni namestitvi so na voljo, v možnostih pod menijem»qt4«, podatki zaznanih različicah Symbian SDK, Qt in Carbide, kot kaže slika 4.1.

27 Uporaba tehnologije VoIP na mobilnih napravah Symbian Stran 17 Slika 4.1: Qt Creator okno z možnostmi, ki prikazuje nastavitve 4.2 Osnovni primer Za prikaz delovanja okolja je podan sledeč osnoven primer: V aplikaciji Qt Creator v glavnem meniju izbira»new project«ustvari nov projekt. Odpre se okno, kjer čarovnik med drugim ponudi možnost»qt Gui Application«. Vpraša še po ciljni poti, kjer se bo projekt nahajal. V naslednjem koraku lahko kot ciljno napravo ponudi Symbian mobilnik ali Symbian emulator. Ob koncu čarovnika se ustvarijo potrebne projektne datoteke. Mainwindow.ui predstavlja formo aplikacije. Na to formo smo dodali oznako (QLabel) z vsebino»hello world!«, kar po tradiciji predstavlja eno najosnovnejših testov delovanja. Ker smo za ciljno napravo izbrali emulator, se pri zagonu aplikacije ta odpre in prikaže formo, kot je vidno na sliki 4.2.

28 Uporaba tehnologije VoIP na mobilnih napravah Symbian Stran 18 Slika 4.2: Prikaz rezultata v emulatorju 4.3 Uporaba knjižnice PJSIP Prevajanje PJSIP nudi na svoji spletni strani navodila, kako prevesti knjižnice za platformo Symbian. Slediti je potrebno korakom: prenos aktualne verzije (1.6), namestitev Carbide C++, Symbian S60 3rd SDK, Nokia PC Suite. Po uspešnem uvozu projekta v Carbide je po navodilih potrebna še konfiguracija knjižnic PJSIP. To je prikladno omogočeno preko ene same datoteke»config_site.h«. V tem začetnem stadiju smo pustili kar privzete nastavitve. Potrebno je bilo le preimenovati vzorčno»sample_config_site.h«v omenjeno»config_site.h«. Brez te datoteke se projekt ne prevede. Ostane še prevajanje projekta. Tukaj se je pokazala prva napaka, saj je protokol SRTP (omenjen v SIP poglavju) privzeto omogočen, razvojno okolje pa še ni vsebovalo podpore za protokol SRTP. Začasno smo v nastavitvah izključili SRTP z dodano vrstico: # undef PJMEDIA_HAS_SRTP Po tem posegu se je PJSIP projekt prvič uspešno prevedel brez napak.

29 Uporaba tehnologije VoIP na mobilnih napravah Symbian Stran Testi preko ukazne vrstice Knjižnicam je priložena testna aplikacija, ki deluje preko ukazno vrstičnega vmesnika. Sledili smo navodilom iz namestitvenega postopka, ki vsebujejo dodatne korake za ustvarjanje in uspešen zagon aplikacije. Pomemben je dodaten korak, ki ga tukaj prvič srečamo podpisovanje aplikacije. Platforma Symbian ima namreč dokaj zaprt sistem nameščanja aplikacij in ne dovoli namestitve nepravilno podpisanih aplikacij na mobilni aparat. Nivoji podpisovanja so natančno določeni. Za razvijalce obstaja tudi možnost samo-podpisanega (angl. selfsigned) certifikata, ki ima sicer omejene pravice, a še vedno zadostne za testno aplikacijo. Ta nastavitev se nahaja v orodju Carbide C++, kot kaže slika 4.3. Slika 4.3: Možnosti podpisovanja v orodju Carbide C++ Po uspešnem kreiranju in podpisovanju je bila Symbian namestitvena datoteka (končnica.sis) pripravljena. Zaradi realnejših testov smo emulator zamenjali s pravo mobilno napravo. V našem primeru je bil to model Nokia N78. Za poganjanje aplikacij na aparatu preko orodja Carbide je potrebno nanj namestiti dodatek, ki omogoča komunikacijo med mobilnikom in računalnikom. Ta se imenuje»app TRK«. Namestitev je enostavna preko čarovnika znotraj orodja Carbide C++. TRK se

30 Uporaba tehnologije VoIP na mobilnih napravah Symbian Stran 20 požene na aparatu, v nastavitvah se lahko izbere vrsto povezave, ki je lahko Bluetooth ali USB. Status povezave je viden tudi v orodju Carbide. PJSIP testna aplikacija je bila nato uspešno pognana na aparatu (slika 4.4). Slika 4.4: Ukazno vrstična aplikacija Ker so naslov in nastavitve strežnika SIP vpisane v kodo projekta, je potrebno za testiranje klicev postaviti vrednosti povezave. Uporabili smo obstoječi lokalni strežnik Asterisk 1 in nanj preko etherneta povezan samostojen telefonski aparat. Nato smo aplikacijo ponovno prevedli in namestili. Povezava mobilne naprave je bila vzpostavljena preko lokalnega brezžičnega omrežja Rezultati prvih testov Testni sistem je deloval. Lahko smo izvedli klic in se na drugi strani oglasili, prav tako je bilo uspešno prejetje klica. Malce težaven je špartanski uporabniški vmesnik ukazno vrstične aplikacije, a kljub temu so bili omenjeni testi uspešno izvedeni. Na večjo težavo smo naleteli pri sami kvaliteti zvoka. Le-ta je bil nečist, se zatikal in časovni zamik je bil nepričakovano dolg, tudi po nekaj sekund. Prvi rezultati testnega sistema so bili slabši od pričakovanih. Prvi pomislek je bil, da testni srednjerazredni mobilnik ne bi imel dovolj procesorske moči za obdelavo zvoka. 1 Asterisk je odprtokodna programska oprema, ki omogoča implementacijo IP telefonije.

31 Uporaba tehnologije VoIP na mobilnih napravah Symbian Stran 21 Tudi pri pregledu telefonov, ki imajo prednaložen odjemalec VoIP, smo opazili, da med njimi ni modela N78 [17] Optimizacija Dokumentacija knjižnice PJSIP opisuje postopke za uporabo tehnologij APS (Audio Proxy Server in VAS (VoIP Audio Services). Uporaba ene ali druge tehnologije omogoča manjši časovni zamik (ang.»low latency«), usmerjanje zvoka (ang.»audio routing«) in že vgrajeno izločevanje odbojev (ang.»echo cancelling). Tehnologija VAS je podprta na skoraj vseh S60 tretje in pete izdaje, medtem ko tehnologija APS podpira le nekatere naprave s S60 tretje izdaje. VAS je novejša, bolje zastopana tehnologija in je priporočena rešitev podjetja Nokia za razvoj nedomorodnih (ang.»3rd party«) VoIP aplikacij [10]. Zaradi podanih razlogov smo izbrali tehnologijo VAS Tehnologija VAS Na vrsti je bil naslednji test: z VAS podprta verzija testne PJSIP aplikacije. Najprej je potrebno spremeniti datoteko z nastavitvami: omogočiti VAS: #define PJMEDIA_AUDIO_DEV_HAS_SYMB_VAS 1 in določiti VAS verzijo: #define PJMEDIA_AUDIO_DEV_SYMB_VAS_VERSION 1 Potrebno je še aktivirati VAS v vsaki izmed uporabljenih datotek.mmp 1, kar omogoči ukaz: #define SND_HAS_VAS 1 1 Datoteka projekta, uporabljena pri razvoju Symbian aplikacij.

32 Uporaba tehnologije VoIP na mobilnih napravah Symbian Stran 22 S temi spremembami se je aplikacija uspešno prevedla, kar pa ni dovolj za uspešen test. Prva težava je ta, da tehnologija VAS ni podprta na Symbian emulatorju, kar niti ne moti, saj smo za izvajanje testov uporabili namensko napravo (N78). Drugi in edini večji problem se je pokazal pri podpisovanju aplikacije. Za uporabo tehnologije VAS (ali APS) je potreben gonilnik t.i. MultimediaDD (Multimedia Device Driver), ki omogoča neposreden dostop do določenih sistemskih modulov, kot so multimedijski aplikacijski vmesniki (API Application programming interface). Med te spada tudi zvok. MultimediaDD spada v skupino omejenih zmogljivosti in se lahko omogoči le s certifikatom razvijalca (angl: developer certificate). Postopek za pridobitev certifikata je zapleten in dolgotrajen, a brez tega ni mogoče nadaljevati projekta, zato mu je potrebno slediti. Koraki so podrobneje opisani v poglavju 4.7. S pridobljenim certifikatom smo končno lahko podpisali aplikacijo in jo pognali na mobilnem telefonu Rezultati z uporabo tehnologije VAS Testni sistem je bil delujoč, kot že prvič. Prav tako je bilo moč izvajati klice v obeh smereh. Na uporabniškem vmesniku ni bilo sprememb, zato je testiranje enako nerodno, a še vedno zadostno. Rezultati so bili več kot zadovoljivi. Zvok je čist in brez zatikanj. Časovni zamik je dobrih 300ms, kar je za neoptimizirani sistem zelo dobro. Razlika glede na prve teste je bila očitna, pogovor po odprti liniji je postal nemoteč in razumljiv. Testni aparat Nokia N78 je zlahka procesiral zvok in promet paketkov. Za testiranje kvalitete zvoka nismo uporabili dragih naprav ali posebnih pripomočkov. Obstaja namreč kar nekaj različnih standardov za določanje kvalitete zvoka, kot je npr. točkovanje MOS, in razne namenske aplikacije za testiranje zvoka, kot je npr. AQuA (Audio Quality Analyser). Kljub temu je test pokazal, da tehnologija VoIP deluje na srednjem rangu aparatov zadovoljivo dobro.

33 Uporaba tehnologije VoIP na mobilnih napravah Symbian Stran Arhitekturni načrt aplikacije Da bo aplikacija delujoča, ni potrebno uvajanje posebne strukture. Dovolj bi bilo, če bi obstoječo PJSIP aplikacijo dodelali z nekaj grafičnimi gradniki kar v Carbide C++. To bi sicer omejilo uporabo le na platformo Symbian. Pomenilo bi tudi, da mora biti celotna aplikacija odprtokodna, kot narekuje PJSIP licenciranje. Ta rešitev ne bi bila najbolj smiselna, saj je na eni strani knjižnica PJSIP, ki je podprta na več platformah in je lahko predstavljena kot dinamična knjižnica povezav, na drugi strani pa ogrodje Qt, ki prav tako deluje na več platformah. Izkoristiti te prednosti je logičen korak. Čeprav je v začetku nekaj več dela, taka aplikacija postane neodvisna od operacijskega sistema, kar pomeni lažji morebitni prenos na druge platforme. Poleg naštetega je razvoj grafičnega vmesnika v okolju Carbide C++ zelo zahteven, predvsem glede naprednih gradnikov, saj jih tako rekoč ni. Strukturo aplikacije smo razdelili na štiri nivoje. 1. nivo je grafični uporabniški vmesnik, preko katerega se uporabniku signalizira stanje linije in druge indikatorje, hkrati pa sprejema ukaze uporabnika. 2. nivo predstavlja zgornji del funkcionalnosti aplikacije, ki upravlja s statusi klicev, pravilno signalizacijo, upošteva posebnosti platforme Symbian, predvaja zvokovne datoteke, hkrati pa sprejema, posreduje in izvaja ukaze prvega nivoja. 3. nivo je ovojnica (angl. wrapper), ki skrbi za komunikacijo med knjižnico in aplikacijo. Predstavljen je kot API vmesnik. 4. spodnji nivo je knjižnica PJSIP. Prvi trije nivoji so strnjeni v svojo aplikacijo, ki se licencira po potrebi, medtem ko se spodnji nivo (knjižnica) pusti odprtokoden, kot narekuje licenca GPL. Ta ločitev je

34 Uporaba tehnologije VoIP na mobilnih napravah Symbian Stran 24 smiselna tudi pri nadgradnji, ker se lahko aplikacija nadgrajuje neodvisno od knjižnice. Podobno velja za podpisovanje aplikacije s strani podjetja Nokia, ki je potrebno za širšo distribucijo. Slika 4.5: Diagram glavnih razredov z osnovnimi metodami aplikacije Na sliki 4.5 prikazan glavni razred»mainwindow«uporablja ostale razrede aplikacije. Predstavlja centralni razred aplikacije. Med drugim vsebuje več metod, ki omogočajo delovanje in povezovanje vseh nivojev: od spodnje knjižnice do uporabniškega grafičnega vmesnika. Poleg metod so še pripadajoči objekti za kontakte, SIP račun in poseben objekt razreda»tlib_pjsip_library«, poimenovan»siplibrary«. Preko SipLibrary se tvori komunikacija spodnjega nivoja med aplikacijo in knjižnico PJSIP.

35 Uporaba tehnologije VoIP na mobilnih napravah Symbian Stran Razvoj vmesnika V arhitekturnem načrtu aplikacije je kot tretji nivo opisana ovojnica (angl. wrapper) in omogoča lažji dostop do dinamične knjižnice PJSIP. Funkcije knjižnice interpretira in poenostavi na način, da so lažje za uporabo z vidika aplikacije. Ta nivo zato imenujemo API vmesnik za knjižnico. Sama knjižnica je že prevedena za Symbian. Poskrbeti je bilo še potrebno, da je skupek uporabljenih metod izpostavljen in tako dostopen iz zunanjih aplikacij. Izdelali smo nov razred, ki zna komunicirati s to knjižnico. Ker bo celotni grafični vmesnik izdelan z orodjem Qt Creator, je smiselno, da se z njim ustvari nov projekt»qt Gui Application«. Za začetek smo dodali novo datoteko: pjsip_api.h (slika 4.6 in slika 4.7), ki je zaglavna datoteka (angl. header file). Hkrati dodamo še pjsip_api.cpp (slika 4.8), kjer je izvorna koda. class TLIB_PJSIP_Call : public QObject { Q_OBJECT public: TLIB_PJSIP_Call(unsigned int CallID, unsigned short CallType) { LIB_CallID = CallID ; LIB_CallType = CallType ; } ~TLIB_PJSIP_Call() ; QString LIB_RemoteAddress ; QString LIB_LocalAddress ; QString LIB_RemoteContact ; QString LIB_LocalContact ; unsigned int LIB_CallID ; unsigned short LIB_CallState ; unsigned short LIB_CallType ; } ; Slika 4.6: Del pjsip_api.h kode; razred, ki predstavlja klic in pripadajoče podatke

36 Uporaba tehnologije VoIP na mobilnih napravah Symbian Stran class TLIB_PJSIP_Library : public QObject 2. { 3. Q_OBJECT 4. public: 5. TLIB_PJSIP_Library() ; 6. int LIB_InitInstance(void) ; 7. void LIB_DoneInstance(void) ; 8. public: 9. TLIB_PJSIP_Call* LIB_ActiveCall ; 11. TLIB_PJSIP_Call* LIB_FindCallID(unsigned int CallID) ; 12. void LIB_SetActiveCall(TLIB_PJSIP_Call* NewActiveCall) ; 13. void LIB_AddCall(TLIB_PJSIP_Call* Call) ; 14. void LIB_RemoveCall(TLIB_PJSIP_Call* Call) ; 30. public: 31. QLibrary* LIB_LibraryHandle ; 32. int LIB_UA_InitSocket() ; 33. int LIB_UA_Initialize(int OwnerData) ; 34. void LIB_UA_Finalize(void) ; 35. int LIB_UA_Listen(char* LocalAddress, int LocalPort, void* EventHandler) ; 36. int LIB_UA_AccountAdd(char* UserDisplayName, char* UserName, char* UserDomain, char* 37. UserPassword, char* RegistrarServer, char* Realm, int Expires, int OnlineStatus) ; 38. int LIB_UA_AccountDelete(pj_uint32_t AccountID) ; 39. int LIB_UA_CallMake(int AccountID, char* RemoteAddress) ; 41. int LIB_UA_CallAnswer(int CallID, int StatusCode) ; 42. int LIB_UA_CallHangup(int CallID, int StatusCode) ; 43. int LIB_UA_CallHold(int CallID, char * MessageData) ; 44. int LIB_UA_CallRetrieve(int CallID, char * MessageData) ; 45. public slots: 46. void LIB_SetCallState(TLIB_PJSIP_Call* Call, unsigned int NewCallState) ; 47. signals: 48. void LIB_CallStateHandler(TLIB_PJSIP_Call* Call, unsigned int NewCallState) ; 49. private: 50. QList<TLIB_PJSIP_Call*> LIB_CallList ; 51. } ; //Glavni upravljavec dogodkov/sporočil 54. typedef void TLIB_SIP_MessageHandler(TLIB_SIP_MessageStruct* MessageStruct) ; Slika 4.7: Del pjsip_api.h kode; razred, ki predstavlja knjižnico PJSIP 1. //PJSIP direktive 2. #define PJMEDIA_SRTP_DISABLED 1 3. #define PJMEDIA_HAS_THREADS 0 4. #define PJMEDIA_HAS_SRTP 0 5. #define SND_HAS_APS 0 6. #define SND_HAS_VAS 1 7. #define SND_HAS_MDA //Inicializacija knjižnice dinamičnih povezav 21. int TLIB_PJSIP_Library::LIB_InitInstance(void) 22. { 23. if (LIB_LibraryHandle == NULL) { 24. LIB_LibraryHandle = new QLibrary("LIB_PJSIP.dll", this) ; 25. return 1; 26. } 27. return 0 ; 28. } 55. //Funkcija, ki prikliče obstoječ klic, ki je na čakanju 56. int TLIB_PJSIP_Library::LIB_UA_CallRetrieve(int CallID, char * MessageData) 57. { 58. TLIB_PJSIP_Call* Call = LIB_FindCallID(CallID) ; 59. if (LIB_LibraryHandle == NULL) 60. return -1 ; PJSIP_UA_CallRetrieve _CVP_UA_CallRetrieve = 63. (PJSIP_UA_CallHold)LIB_LibraryHandle->resolve("PJSIP_UA_CallRetrieve") ; 64. if ((_CVP_UA_CallRetrieve) && (Call)) { 65. return _CVP_UA_CallRetrieve(Call->LIB_CallID, MessageData) ; 66. } else 67. return -1 ; 68. } Slika 4.8: Del pjsip_api.cpp kode; razred, ki predstavlja knjižnico PJSIP

37 Uporaba tehnologije VoIP na mobilnih napravah Symbian Stran 27 Zaenkrat so implementirane le osnovne metode za nadzor klicev. Na sliki 4.7 so razvidne metode za nov odhodni klic, dvig prihajajočega klica, prekinitev aktivnega klica, priklic klica, ki je na čakanju, in postavitev aktivnega klica na čakanje. Iz programske kode na sliki 4.8 je razvidno delovanje programskega vmesnika, ki komunicira s knjižnico. Najprej se naloži knjižnica PJSIP (»LIB_PJSIP.dll«), nato se po potrebi kliče njene vsebovane metode. Na primeru (slika 4.8) je prikazana funkcija»lib_ua_callretrieve«(vrstica 56), ki prikliče nazaj klic, ki je bil postavljen na čakanje. Sprejema parametra ID klica in kazalec na vsebino sporočila, ki vsebuje dodatne informacije o klicu. Najprej se preveri obstoj knjižnice PJSIP in nato proži metodo za priklic klica»pjsip_ua_callretrieve«. Funkcija vrne rezultat uspešnosti priklica, da se lahko zgornji sloj odzove in uporabniku na zaslonu prikaže ustrezno stanje. V tej fazi so grafični gradniki le osnovni tolikšni, da je moč testirati metode vmesnika. Podrobnejša izdelava celotnega grafičnega vmesnika je opisana v naslednjem poglavju (4.6). Uporabljeni gradniki so: osnovni QMainWindow, QPushButton, QLineEdit in QGridLayout. Razen zadnjega so vsi osnovni, podobne poznamo že iz drugih razvojnih okolij. QGridLayout je Qt novost in predstavlja enega izmed elementov, ki pripomore k boljši razporeditvi grafičnih objektov na formi. Tukaj je uporabljen za razporeditev gumbov in tekstovnega polja (slika 4.9), predvsem zaradi spremembe velikosti okna. Glavno okno se namreč vedno prilagodi ločljivosti zaslona in s tem se morajo dinamično prilagoditi vse vidne komponente, tako po velikosti kot po poziciji. Slika 4.9: Izgled aplikacije na N78

38 Uporaba tehnologije VoIP na mobilnih napravah Symbian Stran 28 V začetnem nalaganju aplikacije je dodana izvorna koda za celozaslonski način prikaza, inicializacijo PJSIP knjižnice in prijavo na strežnik. 71. //Delovanje v celozaslonskem načinu 72. MainWindow::showFullScreen(); LIB_PJSIP_DefaultLibrary = new TLIB_PJSIP_Library(); 75. if (LIB_PJSIP_DefaultLibrary!= NULL) 76. { 77. //Inicializacija knjižnice 78. LIB_PJSIP_DefaultLibrary->LIB_UA_Initialize(1000); //Povezava posredovalca sporočil 81. LIB_PJSIP_DefaultLibrary->LIB_UA_Listen(NULL, 0x0000, (void*)lib_pjsip_messagehandler); //Povezava na SIP strežnik (parametri računa so fiksni) 84. LIB_PJSIP_DefaultLibrary->LIB_UA_AccountAdd("101", "101", " ", "123", 85. " ", "asterisk", 120, 0); Slika 4.10: Del kode mainwindow.cpp; zagon Dodamo še nekaj osnovnih funkcij na prikazane gumbe. Med njimi je glavna zelena»call/answer«tipka, preko katere lahko sprožimo nov klic ali pa se oglasimo na prihajajočega. Z manjšimi začetnimi težavami in popravki v kodi je bila aplikacija delujoča. Tako kot pri knjižnici PJSIP priloženi testni aplikaciji je bila mogoča osnovna manipulacija klicev. Ker je spodnja knjižnica DLL praktično enaka, je tudi kvaliteta prenesenega zvoka na istem nivoju. 4.6 Razvoj grafičnega uporabniškega vmesnika in glavne funkcionalnosti Pred nami je bil obsežnejši del razvoja. Spodnji nivoji, opisani v prejšnjih poglavjih, so v večini že bili razviti in testirani, mi smo jih le uporabili. Manjkal je celoten zgornji nivo aplikacije, vključno z grafičnim vmesnikom. Potrebna je dobra kombinacija oblike in funkcionalnosti, da bo končni produkt uporaben in bo služil svojemu namenu Definicija osnovnih podprtih funkcij SIP kot protokol je opisan že v poglavju Ta tehnologija omogoča več načinov komunikacije: glasovne ali video klice in takojšnje sporočanje. Poleg tega podpira tudi deljenje statusa odjemalcev, prenose datotek in poleg ostalega tudi nekatere spletne igre.

39 Uporaba tehnologije VoIP na mobilnih napravah Symbian Stran 29 Tudi Qt in Symbian imata nekaj možnosti za nadgradnjo, kot na primer: naprednejši uporabniški vmesnik, predvajanje videa in zvoka, napredno povezljivost itd. Implementacija vsega naštetega bi bila sicer zanimiva, a je bila za ta projekt prevelik zalogaj. Osredotočili smo se na glasovne klice in naprednejši uporabniški vmesnik. To pokrije osnovno platformo, ki jo bo v bodoče enostavneje nadgrajevati z dodatno funkcionalnostjo. Natančneje, podprte morajo biti sledeče funkcije: osnovna povezljivost na internet na platformi Symbian, grafični uporabniški vmesnik, ki se bo znal prilagoditi vsakemu zaslonu ne glede na njegovo ločljivost. Uporaben mora biti tako na starejših napravah S60 tretje generacije, ki za navigacijo uporabljajo tipke, kot tudi na aparatih pete generacije, ki imajo na dotik občutljiv zaslon. Mogoča naj bo morebitna kompatibilnost s Symbian^3, povezava na SIP strežnik, osnovna manipulacija klicev: klicanje, prejemanje klica, zavrnitev, prekinitev. Na uporabniškem vmesniku se morajo odražati vsa stanja klica Grafično oblikovanje Do te faze se je porajalo že kar nekaj idej, kakšen naj bi bil osnovni izgled. To gre predvsem na račun spoznavanja orodja Qt Creator. Ta predstavlja zmogljivo orodje za oblikovanje in s tem odpira veliko možnosti za olepšavo in poenostavitev, hkrati pa ne omejuje funkcionalnosti. Omejitve in zahteve, ki jih je potrebno opredeliti, so predvsem na nivoju platforme Symbian. Aparati, na katerih bo tekla aplikacija, imajo več različnih vrst ekranov. Pri tem ni mišljena le gola ločljivost zaslona, temveč tudi gostota slikovnih pik (angl.»pixel density«) in razmerje stranic (pokončna oziroma ležeča lega). Poleg tega pridejo v poštev tudi na dotik občutljivi zasloni, ki so v zadnjih letih čedalje bolj priljubljeni. Ti ponavadi omogočajo tudi dinamično spremembo orientacije zaslona glede na lego aparata, čemur bi se morala aplikacija samodejno odzvati in po potrebi prilagoditi.

40 Uporaba tehnologije VoIP na mobilnih napravah Symbian Stran 30 Grafični uporabniški vmesnik mora podpreti tudi vse funkcionalnosti telefona SIP, ki jih podpira API. To pomeni, da se morajo odražati vsa stanja klica in trenutna povezava s strežnikom. Uporabniku mora omogočati interakcijo s klici, ki se dinamično spreminja glede na stanje klica. Na voljo naj bodo še zgodovina klicev in kontakti Izbira in postavitev gradnikov Ker Symbian nima določenega standardnega stila, ki bi narekoval obliko in postavitev objektov, kot je to npr. na operacijskem sistemu ios (iphone, ipad), moramo sami določiti uporabniku čim bolj prijazno postavitev. Edina priporočena praksa je ta, da naj glavni menijski gumbi stojijo na spodnjem robu ekrana. Upoštevajoč vse prednosti in omejitve platforme Symbian in knjižnic Qt je nastala grafična struktura objektov aplikacije, razvidna iz diagrama na sliki Slika 4.11: Diagram osnovne postavitve grafičnih elementov aplikacije Na glavno okno, poimenovano MainWindow, so postavljeni trije gradniki. Zgornji»TopFrame«predstavlja glavo, na kateri so logo, ime in ikone, ki prikazujejo različna stanja. Spodnji»BottomFrame«vsebuje le dva gumba: levi»btnleft«in desni»btnright«. Ta dva gumba predstavljata t.i. softkeys 1, katerih funkcija se dinamično spreminja glede na stanje aplikacije. Desni odpre aktualni meni, medtem ko levi zapre odprti meni oziroma izvede trenutno akcijo. Centralni del aplikacije prikazuje vsebino. Za lažjo navigacijo med okni skrbi komponenta z zavihki (angl. tabs). Vsak zavihek ima svojo ikono in svoj namen. Za prikaz vseh podatkov je potrebnih pet zavihkov:

41 Uporaba tehnologije VoIP na mobilnih napravah Symbian Stran 31 prvi zavihek»tbhome«predstavlja domačo stran, kjer je poleg logotipa prikazan še trenutni čas in datum,»tbnumpad«predstavlja številčnico - tukaj lahko odtipkamo telefonsko številko,»tbhistory«je seznam preteklih klicev, na zavihku»tbcontacts«je seznam kontaktov, nastavitve aplikacije lahko spreminjamo na zadnjem oknu»tbsettings« Uporaba CSS Poleg pravilne izbire in postavitve komponent je pomemben tudi njihov izgled. Okna, teksti, ozadja, robovi, ikone, slike in ostali elementi imajo veliko različnih lastnosti, kot so: barva, prosojnost, oblika in debelina črt. Ti parametri se lahko tudi dinamično spreminjajo glede na stanje določene komponente. Primer je gumb, ki je lahko neoznačen, označen ali udrt/aktiviran. Iz drugih orodij smo vajeni, da je za kaj več kot spremembo barve ozadja že potrebno pisati novo komponento, ki morda izhaja iz osnovne, a z novimi lastnostmi, ki jih je potrebno razviti. Medtem pa Qt že v osnovi podpira večino oblikovnih parametrov pri vsaki grafični enoti. Osnova enotam je namreč QWidget, ki podpira prekrivne sloge (CSS»Cascading style sheet«). Komponente, ki izhajajo iz nje, imajo še svoje dodatne parametre, tako da lahko oblikujemo praktično vse vidne dele. To olajša delo tako oblikovalcem, kot tudi razvijalcem, ki morajo ustvarjeno obliko nato implementirati. QPushButton { background: qlineargradient(x1:0, y1:0, x2:1, y2:1, stop:0 #000000, stop:1 #666666); border: 2px solid black; border-radius: 6px; color: white; font: arial; font-size: 24px; } QPushButton:pressed { background-color: black; color: gray; border: 2px solid red; } Slika 4.12: Primer oblikovanja s pomočjo CSS

42 Uporaba tehnologije VoIP na mobilnih napravah Symbian Stran 32 Koda slike 4.12 oblikuje gumb (QPushButton). Za barvo ozadja je izbran poševni gradient. Začne se s črno iz levega zgornjega kota, nato se proti spodnjem desnem prelije v siv odtenek. Debelina zunanjega roba je 2 slikovni točki, je črne barve in ima zaobljen rob v velikosti 6 slikovnih točk. Pisava je Arial, bele barve in velikosti 24 slikovnih točk. Drugi del oblikuje isti gumb, ampak v pritisnjenem (angl. pressed) stanju. Upoštevajo se le spremembe glede na osnovno stanje, ki so: menjava barve ozadja v popolnoma črno, barva pisave postane siva in zunanji rob se obarva rdeče. Slika 4.13 prikazuje obe stanji, kot ju vidi uporabnik. Slika 4.13: Izgled obeh stanj gumba (Levo je osnovno, desno pa pritisnjeno stanje.) Izdelava grafične podobe Osnovni gradniki so določeni. Sledi podrobnejše oblikovanje: izbira osnovnih barv in stilov, izbira ikon in slik, velikost in postavitev komponent. Vse mora sovpadati z določeno funkcionalnostjo, ki jo mora podpirati celoten uporabniški vmesnik. Za osnovno verzijo je bil določen temnejši stil, privzeta Arial pisava. Gumbi imajo dve stanji, osnovno in pritisnjeno, kot kaže slika Pri grafičnem oblikovanju pa ni pomemben le stil, ampak tudi velikost in postavitev. To predstavlja svojevrsten izziv za oblikovalca, ki oblikuje za mobilne naprave. Te imajo lahko zelo različne lastnosti zaslonov, ki se jim je potrebno prilagajati.

43 Uporaba tehnologije VoIP na mobilnih napravah Symbian Stran 33 Kot omenjeno, ni razlika le v številu slikovnih točk (angl. pixels), ampak tudi v razmerju stranic, ki se lahko spreminja celo med samim delovanjem aplikacije in ne le ob zagonu. Primeren bi bil N71 (tretja izdaja), kjer je osnovna postavitev zaslona ležeča, kar je redkost, a se med delovanjem ne spreminja. Z razvojnega vidika je zahtevnejši X6 (peta izdaja), ki lahko svojo privzeto pokončno lego dinamično spreminja z ležečo, glede na orientacijo telefona. Poleg tega je pomembna tudi gostota slikovnih točk (angl.»pixel density«), ki se razlikuje predvsem med Symbian tretje in pete izdaje. Torej, če je velikost pisave določena statično v slikovnih točkah, se lahko zgodi, da bo na zaslonu z nizko gostoto slikovnih točk besedilo (pre)veliko, hkrati pa bo na drugem zaslonu z visoko gostoto skoraj neberljivo majhno. X6 ima, kot drugi aparati pete izdaje, na dotik občutljiv zaslon. Tudi to je potrebno upoštevati pri razvoju grafične podobe, kar pomeni, da morajo biti grafične komponente temu prilagojene, posebno gumbi. Eden izmed pomembnejših ciljev projekta je podpreti čim širši nabor različnih zaslonov. Zato je potrebno nasloviti vse opisane probleme. V ta namen imajo že osnovni Qt gradniki napredne oblikovne lastnosti s poudarkom na prilagajanju različnih ločljivosti. Za začetek se določijo velikosti objektov, a ne le osnovna višina in širina, temveč tudi njune minimalne in maksimalne vrednosti. Poleg tega označimo še horizontalno in vertikalno politiko obnašanja pri spremembah velikosti, kjer lahko izbiramo med nespremenljivo, samodejno, maksimalno, minimalno in drugimi. Naslednji korak je uporaba razporeditvenih gradnikov, ki znajo dinamično prilagajati velikost in postavitev vsebovanih objektov. QGridLayout je omenjen že v poglavju 4.5 in prikazan na sliki 4.9. Poleg te razporeditve se uporabljata tudi QHBoxLayout in QVBoxLayout. Oba znata razporediti objekte, a vsak le v svojo smer, horizontalno ali vertikalno. Uporabljata se za razporeditev teksta, panelov, gumbov, vnosnih polj itd.

44 Uporaba tehnologije VoIP na mobilnih napravah Symbian Stran 34 Za pravilne razmike med objekti skrbi»spacer«, ki je prav tako razdeljen v dve komponenti, vertikalno in horizontalno. Ta razmika osnovna»softkey«gumba (»btnleft«in»btnright«), ki sta postavljena na spodnjem panelu. Slika 4.14: Končni izgled osnovne maske Pred končnim izdelkom je bilo izdelanih nekaj prototipnih različic, a večjih težav pri samem izgledu aplikacije ni bilo. Na sliki 4.14 je poleg omenjenih grafičnih prijemov razvidnih še nekaj dodatnih manjših oblikovnih in funkcionalnih komponent. Kot načrtovano, je grafična podoba ostala relativno enostavna Podpora zvočnim zapisom Knjižnica PJSIP omogoča uporabo široke palete kodekov. Najširše uporabljeni so: G.711, G.722, G.723.1, G.726, G.729, GSM, ilbc in Speex [21].

45 Uporaba tehnologije VoIP na mobilnih napravah Symbian Stran 35 Za osnovni kodek je bil izbran ilbc zaradi sledečih faktorjev: na voljo je brezplačno in ne potrebuje nikakršnih licenc; široka kompatibilnost; širok frekvenčni razpon; visoka odpornost pri izgubi paketkov; lokalne podpore testnega sistema Razvoj izbranih funkcionalnosti Aplikacija mora podpirati knjižnico SIP, tudi v navezi z uporabniškim vmesnikom, ki mora odražati ne samo stanja linij, ampak opravljati še druge naloge. Izbrane so bile še sledeče dodatne funkcionalnosti: prikaz stanja povezave (povezan/nepovezan), prikaz datuma in časa, maska s tipkovnico z možnostjo izvedbe klica, seznam zgodovine klicev, seznam kontaktov in osnovne nastavitve SIP računa. Predpogoj prikaza stanja uspešne povezave je delujoče omrežje in uspešen klic metode LIB_UA_AccountAdd, ki vrne status povezave na SIP strežnik. PJSIP zna sam javiti, ko povezava pade. V tem primeru se status povezave obarva rdeče in aplikacija se samodejno poskuša ponovno povezati na omrežje in SIP strežnik. Maska s tipkovnico je povsem standardna številčnica, ki je del tako rekoč vsakega telefona. Omogoča vnos in klicanje poljubne številke. Po vsakem končanem klicu se tvori nov zapis na seznamu zgodovine klicev. Vsak tak zapis vsebuje naslednje podatke:

46 Uporaba tehnologije VoIP na mobilnih napravah Symbian Stran 36 smer klica oziroma zgrešen klic, ime in priimek kontakta, telefonsko številko, datum in čas klica. V kolikor številke ni bilo mogoče najti med kontakti na aparatu, se ime in priimek ne izpišeta, ostali podatki pa še vedno ostanejo prikazani. Seznam je voden lokalno v začasni datoteki. Trenutno je prikazanih le zadnjih 30 klicev. Še en modul, brez katerega si je težko zamisliti telefon, je seznam kontaktov. Vsak kontakt ima ikono, ki je trenutno generična, ime, priimek in pripadajočo številko. Poleg tega je za lažje izbiranje dodan še dinamični iskalnik, ki za vsak podan znak najde najustreznejši kontakt. Tega seznama trenutno ni moč spreminjati v sami aplikaciji Testiranje Najprej se je testiralo obnašanje novega uporabniškega vmesnika. V nekaterih primerih so se grafični gradniki napačno raztegnili po ekranu, kar je bilo z nekaj prilagajanja CSS nastavitev odpravljeno. Potrebno je bilo tudi prilagoditi barve in velikosti ozadij in ikon. Večjih težav pri tem ni bilo. Sledi testiranje povezave na strežnik in testi klicev. Po opravljeni konfiguraciji lastnega lokalnega strežnika se nov testni SIP račun uspešno poveže. Pojavi se prva večja težava: klici se prekinejo takoj po vzpostavitvi povezave, torej takoj po dvigu prihajajočega klica. Po nekaj ponovitvah in poskusu izločevanja razlogov za napako, se stanje ne izboljša. Ker protokol SIP temelji na enostavni tekstovni vsebini in ne uporabljamo zaščite SRTP, pomeni, da bi lahko zajemali prenos podatkov in lažje razhroščevali komunikacijo s strežnikom. Strežnik SIP smo namesto na mrežno stikalo povezali kar na mrežni HUB, ki omogoča spremljanje vsega mrežnega prometa na vseh vratih. Na HUB smo priključili še osebni računalnik in namestili vsestranski Wireshark (aplikacija za analizo paketov).

47 Uporaba tehnologije VoIP na mobilnih napravah Symbian Stran 37 Iz paketkov ni bilo težko razbrati težave. Pri pogajanju za kodek (angl. codec negotiation) je prišlo do napake. Izbrani ilbc namreč ni bil podprt na strani strežnika. Potrebna je bila rekonfiguracija strežnika in težava je bila odpravljena. Po tem so se klici brez težav izvajali. Naslednja večja napaka se je dogajala pri testiranju na X6 (peta izdaja). V nekaterih primerih se je prenos glasu popolnoma ustavil za nekaj sekund. To se pri generičnem testiranju, z aparatom na mizi, ni dogajalo. Po nekaj testih je postalo očitno, da je za napako kriva aplikacija sama. Ob določeni rotaciji telefona med pogovorom se je namreč menjavala tudi orientacija telefona iz ležeče v pokončno ali obratno.»prijazen«uporabniški vmesnik je ob tem ponovno izrisal vse objekte in jih prilagodil novi postavitvi. Ob tem je prišlo do dodatnega procesiranja in centralna procesna enota ni več zmogla hkrati obdelovati še zvoka. Razne optimizacije prehoda med stanji, kot so zmanjšanje ozadja in odstranjevanje ne nujnih sprememb velikosti, so sicer omilile očitno prekinitev, a brez zadovoljivega učinka. Začasna rešitev je bila, da se za čas klica samodejna prilagoditev orientacije kar izklopi. Čeprav to ni najbolj elegantna poteza, je bil problem odpravljen in ni več prihajalo do nevšečnih zamikov med pogovorom. Po opravljenih osnovnih testih je bila večina hroščev odpravljenih. Testiranje je sicer potekalo v lokalnem, nadzorovanem okolju, a potrebno je poudariti, da je kvaliteta pogovora venomer presenečala. Zvok je bil čist, brez zatikanj, šumenja ali pretiranega časovnega zamika, vse dokler so bile povezave preko LAN omrežja. Testiranje izven laboratorijskega okolja predstavlja naslednji korak testiranja. Rezultati pri povezavi preko interneta (vsaj preko drugega ponudnika dostopa) niso veliko odstopali od lokalnih testov. Edina razlika je bila v nekoliko povišanem časovnem zamiku, a skoraj neopazna. Nekoliko večje težave je predstavljala 3G povezava, saj je njena kvaliteta zelo nihala. Ob zelo dobri povezavi je bil pogovor jasen s še vedno nemotečim časovnim zamikom. Ko

48 Uporaba tehnologije VoIP na mobilnih napravah Symbian Stran 38 se je signal poslabšal, a bi glede na hitrost prenosa podatkov še moral zadostovati, se je tudi kvaliteta občutno poslabšala. Prihajalo je tudi do izgube glasu za sekundo ali dve. Še slabše je bilo ob izgubi signala, saj je klic nemalokrat obvisel. Poleg izbire kodekov knjižnica PJSIP omogoča konfiguracijo veliko dodatnih parametrov, s katerimi bi lahko odpravili omenjene hrošče ali vsaj optimizirali do meje uporabnosti tudi v slabših situacijah. Kljub nekaterim težavam so opravljeni testi pokazali, da je koncept delujoč do predvidene meje. 4.7 Podpisovanje Symbian aplikacij Zaradi uporabe gonilnika, ki omogoča neposreden dostop do določenih sistemskih modulov, je potrebno aplikacijo podpisati s posebnim certifikatom. V nadaljevanju so na kratko opisani koraki postopka podpisovanja, ki običajno traja več dni. 1. Nakup TC certifikata TrustCenter (Verisign in ostali niso več podprti). Sledimo čarovniku na trustcenter.de. Preden lahko certifikat prevzamemo, je potrebno plačilo, ki znaša Sledi izvoz privatnega in javnega ključa iz TC certifikata, čemur pravijo»publisher ID«. 3. S to identifikacijo pošljemo na Nokio zahtevek za certifikat razvijalca. To storimo s posebnim orodjem:»developer Certificate Request creation tool«. Poleg naštevanja potrebnih zmogljivosti (na primer»multimediadd«), je potrebno vnesti tudi IMEI 1 kode vseh naprav, na katerih bo aplikacija tekla. 1 IMEI je 15-mestna serijska številka aparata. Ponavadi se nahaja na nalepki pod baterijo, dostopna pa je tudi programsko.

49 Uporaba tehnologije VoIP na mobilnih napravah Symbian Stran 39 Omejitev je sicer visoka (1000 naprav), a je postopek neroden za večje število ciljnih aparatov. S pridobljenim certifikatom smo končno lahko podpisali aplikacijo in jo pognali na mobilnem telefonu. Opisani koraki so sicer zamudni, a ne preveč zapleteni. Nekaj težav predstavlja slaba dokumentacija, predvsem zaradi strani ki opravlja delo podpisovanja. V času razvoja je bilo več spletnih povezav za pomoč več mesecev nedelujočih. Tudi povezava do orodja za podpisovanje ni delovala. Aplikacijo je potrebno poiskati preko foruma za podporo na Po opravljenem postopku je podpisovanje za dodatne telefone zelo hitro, saj le vpišemo potrebne kode IMEI v orodje»developer Certificate Request creation tool«in na spletni strani oddamo ustvarjeno datoteko. Nekaj trenutkov kasneje je na voljo nov certifikat. 4.8 Nameščanje in uporaba Namestitev aplikacije lahko sprožimo na več načinov: Nokia PC Suite (povezava preko USB kabla oziroma Bluetooth vmesnika); prenos datoteke na napravo preko USB kabla (naprava deluje kot zunanji disk), kjer se požene namestitev; prenos datoteke na SD kartico (preko čitalca kartic); kartica se vtakne v telefon in namestitev se požene lokalno Orodje Nokia Smart Installer Nokia Smart Installer je rešitev, ki pripomore k enostavnejši namestitvi aplikacij, ki bazirajo na knjižnicah Qt.

50 Uporaba tehnologije VoIP na mobilnih napravah Symbian Stran 40 Po uspešno ustvarjeni.sis datoteki aplikacije je priporočljivo pripeti še Smart Installer. Pri tem se velikost namestitvene.sis datoteke poveča za približno 1MB. To lahko omogočimo v orodju Qt Creatorju ali pa ročno iz ukazne vrstice. Ob korakih namestitve na aparat se najprej požene Smart Installer, ki preveri, katere knjižnice Qt aplikacija potrebuje in jih po potrebi samodejno nadgradi. V primeru, da ciljna naprava še nima niti osnovnega Qt Core, se ta prenese preko podatkovne povezave z interneta in namesti pred aplikacijo. Ko so vse potrebne knjižnice nameščene, se namestitev aplikacije nadaljuje. V primeru, da Nokia Smart Installer ni uporabljen, je potrebno manjkajoče knjižnice ročno namestiti, preden se lahko aplikacija, ki bazira na Qt, požene Uporaba Po uspešni namestitvi na aparatu N78 se lahko aplikacija požene. Prikaže se osnovno, domače okno, kot kaže slika V zgornjem desnem robu je prikazan status povezave na strežnik. Zelen obroček pomeni, da je povezava vzpostavljena. V spodnjem, glavnem meniju lahko poleg domačega okna izbiramo med številčnico (slika 4.15), zgodovino klicev (slika 4.16) in kontakti (slika 4.17).

51 Uporaba tehnologije VoIP na mobilnih napravah Symbian Stran 41 Slika 4.15: Številčnica Slika 4.17: Kontakti Slika 4.16: Zgodovina klicev Slika 4.18: Nastavitve računa

52 Uporaba tehnologije VoIP na mobilnih napravah Symbian Stran 42 Slika 4.18 prikazuje nastavitve računa, ki so dostopne preko desnega spodnjega gumba»menu«. Za dodatne informacije in lažje testiranje je dodano tudi okno, ki izpiše sistemske informacije, kot kaže slika Slika 4.19: Izpis sistemskih informacij Klice lahko izvedemo na več načinov: s pomočjo številčnice, kjer odtipkamo želeno številko in pritisnemo zeleni gumb za klicanje; na zgodovini se označi želen klic in pritisne levi spodnji gumb za klicanje; na seznamu kontaktov se kliče izbrani kontakt z levim spodnjim gumbom. Ob prihajajočem klicu levi spodnji gumb dvigne klic, desni pa ga zavrne.