PROGRAMSKA REŠITEV ZA PODROJE PRODAJE V OKOLJU.NET

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer študija: Informatika v organizaciji in managementu PROGRAMSKA REŠITEV ZA PODROJE PRODAJE V OKOLJU.NET Mentor: doc. dr. Borut Werber Kandidat: Vlado Lešnjak Kranj, september 2008

2 ZAHVALA Za strokovno podporo, pomo ter nasvete pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorju, doc. dr. Borutu Werberju. Posebna zahvala podjetju, ki mi je posredovalo vse potrebne podatke ter mi omogoilo raziskavo. Iz srca se zahvaljujem staršem, ki so me spodbujali ves as mojega študija, verjeli vame in mi omogoili, da sem svoj študij lahko pripeljal do želenega cilja. Hvala ostalim domaim in prijateljem, za pomo in oporo. Hvala, ker ste me spodbujali vsa leta mojega študija.

3 POVZETEK Diplomsko delo obravnava razvoj programske rešitve za podroje prodaje, v okolju.net. Vsebino lahko razdelimo na pet delov. V uvodnem delu predstavimo proces poslovanja ter tok podatkov znotraj poslovnega procesa. V teoretienm delu naloge podrobneje predstavimo informacijske sisteme, razline platforme in ogrodja za razvoj informacijskih rešitev, osredotoimo pa se na ogrodje Microsoft.NET. V tretjem delu se poglobimo v poslovni proces, ki tee v oddelku prodaje. Proces razlenimo, ga skrajšamo in optimiziramo. etrti del obravnava praktien razvoj programske rešitve. Predstavimo nart baze podatkov, nadaljujemo pa z razvojem aplikacije. Zadnji, peti del naloge obravnava prenos obstojee namizne aplikacije v spletno okolje s pomojo prevajalnika za.net v orodju Powerbuilder 11. KLJUNE BESEDE -.NET - Poslovni informacijski sistem - Spletna aplikacija - Baza podatkov - IIS (Internetni informacijski servisi)

4 ABSTRACT The thesis deals with software / programme solutions regarding the field of sales in the.net environment. The content can be divided into five parts. Introductory section presents the process of business activities and data flow within this process. The theoretical part of the thesis brings a more detailed description of Information systems, various platforms and framework for developing information solutions, focusing on the Microsoft.NET framework. In the third part of the thesis the business process that is going on in the sales department is presented, analysed, shortened and optimized. Practical development of programme solutions is dealt with in the fourth part, including the data-base structure and the description of the application development. The final, fifth part treats the transfer of the existing table application into the web environment by means of.net-translator in the tools Powerbuilder 11. KEYWORDS -.NET - Business information system - Web application - Database - IIS (Internet information services)

5 KAZALO 1 UVOD PREDSTAVITEV PROBLEMA PREDSTAVITEV ORGANIZACIJE PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE METODE DELA 3 2 TEORETINE OSNOVE INFORMACIJSKI SISTEMI, DELITEV INFORMACIJSKIH SISTEMOV NAMIZNE APLIKACIJE APLIKACIJE TIPA ODJEMALEC/STREŽNIK INTERNETNE REŠITVE WEB APLIKACIJE PLATFORMA ZA RAZVOJ SPLETNIH APLIKACIJ: MICROSOFT.NET PLATFORMA.NET ASP.NET 15 3 OBSTOJEE STANJE IN ANALIZA SEDANJEGA POSLOVNEGA PROCESA POSNETEK STANJA KRITINA ANALIZA 19 4 PRENOVA PROCESA TER ARHITEKTURNA ZASNOVA INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA PODPORO POSLOVANJU NA PODROJU PRODAJE ARHITEKTURNA ZASNOVA INFORMACIJSKEGA SISTEMA VENIVOJSKA ARHITEKTURA PROGRAMSKEGA VMESNIKA POTREBNI PROGRAMI ZA POKRITJE POSLOVNEGA PROCESA NA PODROJU PRODAJE 26 5 IZVEDBA INFORMACIJSKEGA SISTEMA NART IN IZVEDBA BAZE PODATKOV RAZVOJNO ORODJE SYBASE POWERBUILDER IZVEDBA INFORMACIJSKEGA SISTEMA KOT APLIKACIJE TIPA ODJEMALEC/STREŽNIK 36

6 5.4 PRENOS INFORMACIJSKEGA SISTEMA V SPLET 54 6 ZAKLJUKI OCENA UINKOV POGOJI ZA UVEDBO MOŽNOSTI NADALJNEGA RAZVOJA 66 LITERATURA IN VIRI 68 PRILOGE 68 KAZALO SLIK 68 KAZALO TABEL 70 KRATICE IN AKRONIMI 70 PRILOGA 1: SCRIPT ZA PREVERJANJE PRIJAVE V INFORMACIJSKI SISTEM 71 PRILOGA 2: SKRIPT - FUNKCIJA ZA ISKANJE PODATKOV 72

7 1 UVOD 1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA Problem, ki ga rešujemo v tej diplomski nalogi, je implementacija platformno neodvisnega spletnega informacijskega sistema za podporo poslovanju na podroju prodaje v prouevani organizaciji Avdio d.o.o.. Sedaj v podjetju pri manipulaciji s podatki še vedno prevladujejo pisarniški paketi kot sta MS Office ter OpenOffice ter v veini operacijski sistemi podjetja Microsoft. Vendar pa je pomemna informacija, da ima podjetje v prihodnosti namen preiti tudi na odprtokodne operacijske sisteme, kot je na primer Linux. V organizaciji, do sedaj niso uporabljali sodobnejših naprednejših informacijskih rešitev za potrebe poslovanja. Glavno vlogo pri izdelavi dokumentov v obtoku v poslovnega procesa imajo predvsem programi paketa Microsoft Office oziroma OpenOffice. In sicer se najve uporabljata programa Excel ter Word in Writer ter Calc iz paketa OpenOffice. V Excelu in Calcu se opravljajo vsi potrebni izrauni, izdelujejo so se tabele, preglednice, grafi ter poroila in vse ostalo. Programa Word in Writer pa sta namenjena izdelavi dokumentov, kot so ponudbe, naroila, povpraševanja in podobno. Izmenjava dokumentov med prouevano organizacijo oziroma našim podjetjem in strankami poteka pretežno preko elektronske pošte, v doloenih primerih tudi preko pošte. Vendar se na sam tok podatkov med stranko in organizacijo ne bomo preve osredotoali. Glavna naloga je predvsem rešitev problema znotraj organizacije. V naši prouevani organizaciji je obiajno, da se povpraševanja vršijo predvsem prek elektronske pošte in telefonov. Primer: Stranka obiše spletno stran podjetja in prek splošnega informacijskega (info) elektronskega naslova podjetju posreduje svoje povpraševanje. Na spletni strani so objavljeni tudi kontaktni podatki vseh zaposlenih za posamezna podroja in oddelke v podjetju. Tako lahko potencialna stranka neposredno kontakira zaposleno osebo v podjetju, katera ji lahko takoj posreduje prave podatke in sestavi ponudbo na podlagi povpraševanja. Spletna stran ne vsebuje posebnega uporabniškega vmesnika za oddajo povpraševanj. Tako stranki preostane le da pošlje elektronsko sporoilo v poljubni obliki. Druga preostala opcija pa je, da stranka prek telefona neposredno kontaktira podjetje in sporoi svoje povpraševanje. Zaposleni, ki ima v tem primeru stik s stranko, podatke ponavadi poljubno vnese na list papirja ali pa podatke vtipka v prazen Word ali Excel oziroma Writer ali Calc dokument. V nadaljevanju se podatki prepišejo v Wordovo datoteko, ki služi kot oblikovana predloga za vnos dokumenta. Iz te datoteke se nato pripravi ponudba za stranko. Pri branju in prepisovanju teh podatkov pogosto prihaja do nenatannosti in nepravilnih vnosov. Pogosto se zgodi, da zaradi nesporazuma stranki pogosto pripravijo ponudbo z neustreznimi podatki. Tudi nadaljnji postopek izdelave naroila v programu Excel je zamuden in prav tako pogosto pride do napak. Tak sistem poslovanja in operiranja s podatki v trenutnih pogojih in z trenutnimi informacijskimi resursi, s katerimi razpolaga organizacija, naeloma deluje. Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 1

8 Ugotavljamo pa, da je zaradi pretežnega ronega dela pri vnosu in preraunavanju podatkov, tak nain dela neprimeren. Zaradi vekratnega popravljanja in ponovnega posredovanja pravih podatkov strankam, pa je tako delo zamudno in neuinkovito. Glede na to, da želi organizacija v prihodnosti narediti prehod tudi na druge operacijske sisteme, je potrebno zagotoviti aplikacijo, ki bo platformno neodvisna in jo bo mo izvajati tako na Windows platformi, kot na odprtokodnih operacijskih sistemih, kot so na primer distribucije Linuxa. Rešitev problema vidimo v implementaciji platformno neodvisne, oziroma spletne programske informacijske rešitve. Programska rešitev naj bi omogoala direkten vnos podatkov v raunalniški program, ta pa bi podatke shranjeval neposredno v bazo podatkov. Prek posebnih programskih procedur in funkcij, bi se vnešeni podatki samodejno preverjali in preraunavali. Podatki, ki so shranjeni v bazi podatkov so enostavno prenosljivi, lažje jih je obdelovati, možno pa jih je tudi prenašati med posameznimi programi. 1.2 PREDSTAVITEV ORGANIZACIJE Avdio d.o.o. je manjše trgovsko podjetje, ki ima 15 zaposlenih delavcev. Glavna panoga podjetja je prodaja glasbene opreme. Prouevana organizacija potrebuje informacijski sistem, ki je specialno prilagojen nainu in modelu poslovanja in poslovnim procesom v podjetju. Poslovni proces, ki ga bo zajemal poslovno-informacijski sistem, bo omejen predvsem poslovanju pri prodaji. V Podjetju d.o.o., je glede na manjše število zaposlenh organizacijska struktura dokaj toga in nerazvejana. Sestoji iz uprave družbe, ki je v tem primeru direktor družbe; financ in raunovodstva; marketinga, ki ga sestavljata oddelek za prodajo ter oddelek za nabavo. 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE Bistvena predpostavka je, da ima vsak zaposleni svoj osebni raunalnik ter stalen dostop do interneta. S tem je je tehnino gledano dostop do morebitne spletne aplikacije zagotovljen. Naslednja predpostavka je, da je organizacija trenutno s tehninega vidika raunalniško kar dobro podprta predvsem pa programsko in sistemsko zaenkrat še dokaj poenotena. Vsi namizni raunalniki imajo namre namešen operacijski sistem Microsoft Windows XP. Na strežniku, ki je lociran v samem podjetju je namešen strežniški operacijski sistem Windows Small Business Server 2003 R2 (SBS 2003 R2). Vsi raunalniki so med seboj preko strežnika povezani v mrežo. Osebni raunalniki pa so dovolj zmogljivi, da lahko nemoteno poganjajo tudi zahtevnejše aplikacije. Je pa pomembno dejstvo, da ima nekaj raunalnikov namešen pisarniški programski paket MS Office 2003, nekaj pa jih uporablja pisarniški programski paket Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 2

9 OpenOffice 2.0. Podjetje ne skriva skrbi, da se zaradi visokih stroškov programske opreme vse bolj nagiba k alternativnim programskim paketom, kot je v tem primeru OpenOffice. Prav tako se želijo k alternativnim rešitvam v prihodnosti zatei tudi na podroju operacijskih sistemov. Že dlje asa jih interesira brezplani operacijski sistem Linux za namizne raunalnike. Naslednja prepostavka je, da je potrebno potek od povpraševanja pa do izdelave ponudbe oziroma naroila skrajšati na im krajšo možno pot. To bo poseglo tudi na podroje dosedanjega naina dela pri zaposlenih. Vendar gre za spremembo v pozitivno smer, skrajšanje ter olajšanje postopkov. Sam poslovni proces bo v osnovi ostal enak in vanj ne bomo posegali. V nadaljevanju bo zaposlene potrebno uvesti v uporabo novih programov ter jih privaditi na nov enostavnejši nain poslovanja. Vendar tu pogosto prihaja do razhajanj med razvijalci oziroma uvajalci programske opreme ter zaposlenimi. Zaposleni so ponavadi navajeni svojega naina dela, ki ga ponavadi prakticirajo lahko tudi po ve let. Vsaka sprememba pri nainu dela je marsikateremu pogosto odve in se je želi izogniti. Vendar glavni cilj je poenostaviti delo in se izogniti napakam pri operiranju s podatki. Glavne predpostavke so da: - imajo vsi zaposleni v organizaciji stalen dostop do interneta, - vpeljemo programsko rešitev im bolj mehko in brez zapletov, - bomo delali programsko opremo, ki bo temeljila na neodvisni platformi in ne bo vezana in omejena na operacijski sistem, torej bo programska oprema dopušala menjavo platform oziroma operacijskih sistemov v prihodnosti Glavne omejitve pa so da: - obstojeega poslovnega toka samih dokumentov ne bomo spreminjali, - izvedemo uvajanje programske rešitve postopoma; najprej z izvedbo programske opreme za izdelavo ponudb, nato izdelavo naroila iz ponudbe in šele nato v dodatno optimizacijo obstojeih rešitev, - se je potrebno sprijazniti z dejstvom, da bo doloen krog zaposlenih verjetno pokazal odpor ob prehodu na novo programsko opremo. 1.4 METODE DELA Izdelavo diplomskega dela lahko razdelimo v 5 glavnih faz in sicer: 1. raziskovanje, 2. analiza in iskanje rešitve, 3. zasnova rešitve, 4. izvedba rešitve (programiranje), 5. testiranje rešitve ter ocena delovanja. Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 3

10 Slika 1: Možnost pristopa k reševanju problemov izvedba informacijskega sistema Slika 1 prikazuje kako si v teoriji lahko sledijo faze implementacije informacijskega sistema. Prva faza je definiranje in analiziranje problemov, sledi ji raziskovanje in razumevanje problemov. Nato sledi izbira najboljše opcije za izvedbo. Glavni in asovno najbolj zahtevni fazi pa sta nartovanje ter izvedba rešitve. V praksi se lahko temu vzorcu dokaj približamo, vendar vseeno velikokrat pride do odstopanj oziroma ponavljanj posameznih faz. Preden se lotimo projekta je najbolje da poskušamo v naprej predvideti im ve težav s katerimi bi se v procesu implementacije informacijskega sistema lahko sreali. Pomembno je tudi izbrati ustrezna orodja za izvedbo, ki nam bodo lahko omogoala im bolj enostaven in uinkovit razvoj aplikacije. Naš konni cilj je vzpostavitev spletne poslovne aplikacije za podporo poslovanju na podroju prodaje. e poenostavimo, lahko reemo, da je to aplikacija, ki jo je mogoe poganjati enostavno prek spletnega brskalnika in izkoriša vse prednosti internetne tehnologije. Spletna aplikacija bo temeljila na tehnologiji, ki jo omogoa Microsoftova platforma.net. Najprej bo aplikacija razvita v razvojnem orodju Powerbuilder 11.0, kot aplikacija tipa odjemalec - strežnik. Naslednji korak pa bo implementacija aplikacije v spletno okolje in izvedba aplikacije kot internetne rešitve. To nam omogoa podpora za izvedbo aplikacij tipa.net v orodju Powerbuilder 11. Za razvoj aplikacije sem uporabil naslednje platforme in orodja: Microsoft Windows Server 2003 (platforma operacijski sistem) Microsoft Windows XP SP2 (platforma operacijski sistem) Sybase Powerbuilder 11 (razvojno orodje) Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 4

11 Microsoft SQL Server 2005 Express (strežniška aplikacija za bazo podatkov) SQL Management Studio Express 2005 (upravljanje baze podatkov) IIS 7.0 (IIS 6.0) (Internet information services) Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 5

12 2 TEORETINE OSNOVE 2.1 INFORMACIJSKI SISTEMI, DELITEV INFORMACIJSKIH SISTEMOV DEFINICIJA INFORMACIJSKIH SISTEMOV Informacijski sistem je celota sestavin, ki zagotavljajo podatke in informacije ter povezave med temi sestavinami v organizaciji in njenem okolju. Informacijski sistem lahko opredelimo tudi kot celoto med seboj povezanih sestavin za zbiranje, pridobivanje, obdelavo, shranjevanje in posredovanje podatkov in informacij z namenom izvajanja planiranja, kontrole, koordinacije, analiz in odloanja. DELITEV INFORMACIJSKIH SISTEMOV Glede na uporabo tehnologije lahko loimo: Raunalniško podprti IS Raunalniško nepodprti IS Glede na nain delovanja lahko loimo: Formalni IS (postopki povezani z vložki, obdelavo in izložki so natanno definirani s poslovnimi pravili) Neformalni IS (ni pravil, vsak si organizira informacijski proces sam) 2.2 NAMIZNE APLIKACIJE NAMIZNE APLIKACIJE Programska oprema za namizne raunalniške sisteme je trenutno prevladujoa rešitev, ki jo uporablja veina uporabnikov raunalniške opreme. Namizne aplikacije lahko opredelimo kot programe, ki so lokalno namešeni na naš operacijski sistem in jih tudi izvajamo samo lokalno. Ponavadi te aplikacije uporabljamo v nekem obdobju, ko je program aktualen. Obiajno je, da proizvajalec take programske opreme ponuja posodobitve, s posodobitvami pa se lahko uporaba takih programskih rešitev precej podaljša. V konni fazi aplikacije prej ali slej zastarajo in niso ve kos opravilom, katerim na bi služile. Veinoma pa proizvajalci programske opreme po doloenem asu ponudijo nove razliice obstojeih programov oziroma jih nadgrajujejo in izdajajo v novejših in razliicah. Vendar pa lahko reemo, da je prej pravilo kot izjema, da tudi v nadaljevanju distribucije teh izdelkov samo jedro programov ostane nespremenjeno in veina osnovnih znailnosti programov skozi cel življenski cikel izdelka ostaja enaka. Namizne aplikacije so vedno namenjene in oblikovane glede na raunalniški operacijski sistem na katerem naj bi delovale. Namizne aplikacije tako lahko izkorišajo zgradbo in filozofijo sistema, ter koristijo funkcije in storitve, ki jih ponuja posamezen operacijski sistem. Tu pa tii tudi najveji problem, tako za razvijalce programske opreme kot tudi uporabnike programskih storitev. e gre na primer za Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 6

13 aplikacijo, ki je pripravljena za delovanje na sistemu Windows, ta zagotovo ne bo delovala na ostalih sistemih kot so na primer Linux, MacOS, Unix, OS/2 in podobno. Vendar za veino obiajnih uporabnikov to ne predstavlja prevelike težave. V veini trenutno še vedno prevladuje sistem Microsoft Windows. Za razliko od obiajnega domaega uporabnika, pa se s težavami sreuje raunalniški uporabnik v podjetju, kjer za razliko lahko uporablja ve razlinih operacijskih sistemov, vse od Windows, Linux, pa do npr. sistema IBM AIX. V takem okolju, kjer se sreujemo z ve razlinimi operacijskimi platformami, pa lahko pride do velikih težav pri na primer uvajanju programskih rešitev v podjetju. 2.3 APLIKACIJE TIPA ODJEMALEC/STREŽNIK OPIS APLIKACIJE TIPA ODJEMALEC/STREŽNIK Najlažje si je programsko zgradbo odjemalec/strežnik predstavljati kot namizno aplikacijo, razdeljeno na logine kose in porazdeljeno po omrežju raunalnikov. Logina osnova za takšno zgradbo trenutno ni pomembna; e privzamemo, da je tako ozgrajena programska oprema narejena razumno in ima doloene prednosti. (DePetrillo, 2002, str. 14) Slika 2: Shema sistemske zasnove tipa odjemalec/strežnik Potreba in razvoj sistemske zasnove tipa odjemalec/strežnik se je zael v podjetjih v poznih 80-ih in zgodnjih 90-ih letih zaradi dveh povezanih zahtev. Prva je bila ta, da Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 7

14 je namizni osebni raunalnik postajal vse bolj zmogljiv in podjetja so z njim lahko nadomestila sisteme iz tako imenovanih velikih raunalnikov (mainframes) ter mini raunalnikov. Iz zmogljivejših namiznih raunalnikov so se razvili tako imenovani Strežniki PC in so nadomestili velike raunalnike. Poleg tega pa so precejšen del k razvoju tega pripomogla tudi podjetja, ki so zaela razvijati programsko opremo, ki je bila namenjena za uporabo na namiznih raunalnikih in se je uporabljala za reševanje poslovnih procesov. Strežniki PC niso bili namenjeni posameznim uporabnikom, ampak so služili kot dostopna toka in skupni vir podatkov ostalih namiznih raunalnikov. Sprva so strežniki PC služili le shranjevanju razlinih podatkov in dostopu do skupnih map in datotek v omrežju, kasneje pa so zaeli gostiti tudi manjše skupine aplikacije. PREDNOSTI SISTEMOV TIPA ODJEMALEC/STREŽNIK V sistemu tipa odjemalec/strežnik veino opravil in obremenitev nosi strežnik. S tem so imela podjetja možnost, da za izvajanje potrebnih opravil, ki jih izvajajo odjemalci, uporabljajo cenejše raunalnike. Veliko je prihranjenega tudi pri razvijalcih programske opreme. Aplikacije razdelijo na ve posameznih delov, katere je lažje upravljati, samo vzdrževanje in nadgradnja programske opreme pa je preprostejša. Shranjevanje podatkov je centralizirano, obdelava podatkov pa je distribuirana. Z vidika varnosti pa je bistveno boljše predvsem to, da se sedaj veina podatkov in aplikacij nahaja na strežniku in ni ve del namizja posameznega odjemalskega sistema. Vejo pozornost glede varnosti je v tem primeru potrebno nameniti strežniku, kot pa posameznim odjemalskim sistemom. SLABOSTI SISTEMOV TIPA ODJEMALEC/STREŽNIK Glavna slabost sistemov tipa odjemalec/strežnik je vezanost sistema na platformo oziroma operacijski sistem. Taka aplikacija, ki je vezana na operacijski sistem praviloma v im veji meri izkoriša sistemske funkcije operacijskega sistema, kar povzroi neprenosljivost aplikacije na morebitno drugo platformo. Ena izmed slabosti takih sistemov so tudi veji stroški. Podjetja, ki razvijajo programsko opremo ponavadi potrebujejo ve asa in bolj izkušene razvijalce, ker je razvoj programske opreme tipa odjemalec/strežnik bolj zapleten in ga je težje implementirati. 2.4 INTERNETNE REŠITVE WEB APLIKACIJE Larry Ellison, direktor podjetja Oracle, je izjavil:»poznamo tri generacije raunalništva: velike raunalnike, raunalnike odjemalec-strežnik in internetno raunalništvo. V naslednjih 1000 letih zagotovo ne bo nove arhitekture raunalništva.«(depetrillo, 2002, str. 1) e pogledamo razvoj programske opreme od namizne aplikacije, aplikacije tipa odjemalec/strežnik in sodobne internetne aplikacije, je krog nekako sklenjen. Internet je eden najboljših sistemov, ki si ga je izmislil lovek. Prihodnost izvajanja aplikacij je v spletnem brskalniku. Spletni brskalnik ni odvisen od operacijskega Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 8

15 sistema, le od strežnika in interneta, s katerim ima vzpostavljeno povezavo. Z uporabo spletnega brskalnika se izognemo izvajanju operacij in funkcij na namiznem raunalniku. Veina potrebnih operacij se zgodi v samem strežniku na katerega smo povezani. Brskalnik pa s pomojo tako imenovanih plugin-ov, ki so namešeni v brskalniku, npr. Javascripta oziroma DHTML-ja (Dynamic HTML), opravi le manjši del potrebnih operacij, ki so potrebne za izvajanje posamezne spletne aplikacije. Spletni brskalniki so bili v zaetku razvoja interneta le enostavni prikazovalniki statinih informacij. Leta 1993 so spletne strani vsebovale le malo slik, dinamine spletne strani pa so bile le sanje. Konkurenca med podjetjema Microsoft in Netscape je povzroila hiter razvoj spletnih brskalnikov z namenom zadovoljevanja vedno ve zahtev podjetij. Ta razvoj je pripeljal do visoko razvitih spletnih brskalnikov, katere uporabljamo tudi danes. 2.5 PLATFORMA ZA RAZVOJ SPLETNIH APLIKACIJ: MICROSOFT.NET PLATFORMA.NET Tehnologija.NET je najnovejša tehnologija, ki temelji na spletnem ogrodju in je plod razvoja podjetja Microsoft. Ogrodje.NET je do sedaj najveja prelomnica v zgodovini Redmondskega podjetja, in po pomenu presega prehod iz okolja DOS v Windows. Kar naekrat so vsi Microsoftovi proizvodi dobili konnico.net, in nedvomno je postalo, da je.net tista kljuna beseda, ki jo bomo sreevali v prihodnosti. DEFINICIJA.NET-a.NET je spojitev ogrodja.net, storitev, znanih pod imenom.net My Services (prej z imenom HailStorm), kar vkljuuje razvojna orodja, kot je npr. Visual Studio.NET, in infrastrukturnih storitev, ki jih zagotavlja družina strežnikov.net Enterprise. ZGODOVINA IN RAZVOJ.NET-A Microsoftova platforma Windows temelji na proceduralnem konceptu sedemdesetih let. eprav je bil v zaetku devetdesetih vpeljan komponentni objektni model (COM Component Object Model), se je proces pokazal kot dolgotrajen, saj je bilo vedno znova potrebno zagotavljati kompotibilnost s predhodnimi razliicami programske opreme. Vse to je vodilo do zapletenih programskih vmesnikov (API), kombinacije funkcijskih klicev in objektnega pristopa, z mnogimi podvajanji in nekonsistentnostmi. Sredi devetdesetih let pa je Microsoft doživel še eno neprijetnost. Popolnoma je podcenil potencial Interneta in se znašel v položaju, ko je moral zelo hitro odgovoriti na izziv tržiša. Sun je namre takrat predstavil platformo Java in ponudil nain izgradnje programske opreme, prirejen potrebam Interneta. Microsoft je odgovoril s tehnologijo ActiveX, tako imenovanimi ActiveX komponentami, ki jih je uporabnik lahko prenesel preko Interneta na lokalni raunalnik in jih tam zagnal. ActiveX Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 9

16 komponente v resnici niso bile ni drugega kot COM (Component Object Model) komponente, torej programi, ki so imeli dostop do vseh sistemskih virov. ActiveX pa je bil tudi znanilec neustreznosti arhitektur, ki so nastale v asih osebnih raunalnikov. Takrat so bili ti raunalniki nepovezani in to, da smo imeli popoln nadzor nad vsemi sistemskimi viri, se ni zdelo ni nevarnega. V asu globalne povezanosti preko Inteneta tak model ne deluje ve, kar je dokazala tudi množica varnostnih lukenj, najdenih v Microsoftovih produktih. Po drugi strani pa platforma Java praktino ni trpela za varnostnimi luknjami. Razlog se skriva v nadzorovanjem izvajanju Java programov. Programi v Javi se namre ne prevedejo v strojno kodo, pa pa v posebno vmesno kodo (bytno kodo). Vmesna koda se nato izvaja znotraj Java navideznega stroja (JVM Java Virtual Machine). Navidezni stroj stoji za vsakim bytnim ukazom in lahko programom po potrebi preprei dostop do nekaterih sistemskih virov, npr. datotenega sistema. Pravimo, da se koda izvaja nadzorovano, concept pa je znan tudi pod imenom peskovnik (sandbox). ZAKAJ UPORABITI.NET.NET ima sposobnost gladke integracije s spletom, ker je zgrajen z uporabo istih odprtih in splošno sprejetih standardov, ki skrbijo za gladko delovanje internetnega stroja. Med drugim so to: HTTP (Hypertext Transfer Protocol) XML (extensible Markup Language) SOAP (Simple Object Access Protocol) HTML (HyperText Markup Language) TCP/IP UDDI (Universal Description Discovery Integration) WSDL (Web Service Description Language) SMTP (Simple Mail Transfer Protocol) WebDAV MIME (Multipurpuse Internet Mail Extensions) in drugi. (DePetrillo, 2002, str. 36).NET je oblikovan z namenom izdelave internetnih rešitev, prav tako pa tudi izdelavo internetnih aplikacij in storitev. Platforma.NET omogoa boljše naine za izvedbo bolj zanesljivih in robustnih aplikacij. Poglavitna prednost platforme.net je to, da ni vezana na operacijski system Windows. Ogrodje.NET ima glede na platformo neodvisno zasnovo. Samo ogrodje.net je sicer napisano v jeziku C# (izgovarjamo kot si šarp ), je pa zasnovan tako da omogoa podporo za razline platforme in jezike. Ogrodje.NET uporablja tako imenovani Common Language Runtime izvajalnik kode skupnega jezika. To pomeni, da razvijalci lahko uporabljajo enega ali ve Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 10

17 programskih jezikov po svoji izbiri, ne da bi morali prevajati ve razlinih dialektov istega jezika. To je z vidika razvijalcev programske opreme velikega pomena, saj za razvoj aplikacij lahko uporabijo svoje znanje iz obstojeih programskih jezikov. Omogoena je tudi združljivost razlinih programskih jezikov, namre, programi napisani v enem jeziku, znajo klicati programe, ki so napisani v drugem jeziku. DOSTAVA.NET APLIKACIJ.NET se spopada z izzivi, s katerimi se sooajo razvijalci in podjetja. Ker aplikacije.net niso odvisne od DLL-ov (Dynamic Link Lybraries), ki so skupni rešitvam ali si jih rešitve lahko delijo, se izognemo DLL-peklu, k je v današnjih rešitvah za Windows nekaj obiajnega. Rešitve.NET se dostavljajo kot»zbir«in niso odvisne od zunanjih vplivov na enako obutljiv in nasprotujo si nain kot DLL-i. Ker niso ni drugega kot samovsebinski paketi, to pomeni tudi, da lahko namestite in zaženete ve razliic iste aplikacije, ne da bi se vam bilo treba bati sporov. Za razvijalca to pomeni oitno manj testiranja in vzdrževanja pri reševanju interakcij z drugo programsko opremo. Za uporabnika v podjetju pa to pomeni manj težav pri namešanju novih rešitev.net. (DePetrillo, 2002, str. 40) KOMOPONENTE OGRODJA.NET Slika 3: Ogrodje.NET Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 11

18 Samo ogrodje.net je sestavljeno iz treh delov: 1. izvajalnik kode skupnega jezika (CLR common language runtime) 2. knjižnice razredov 3. storitve: sistemske (znotraj.net) in spletne storitve Omenjene komponente doloajo kaj je.net. Izvajalnik kode skupnega jezika (CLR common language runtime) Izvajalnik kode je okolje, znotraj katerega se izvajajo aplikacije. Taki izvajalniki kode obstajajo za vsak programski jezik, vendar se med seboj razlikujejo, ker so prilagojeni le na en programski jezik. En primer je izvajalnik kode VRUN, ki izhaja iz okolja Microsoft Visual Basic ali pa na primer MSVCRT, ki je izvajalno okolje za Microsofrt Visual C++. Izvajalnik kode skupnega jezika ali CLR common language runtime pa je okolje, ki je poenoteno in znotraj katerega se izvajajo aplikacije napisane v razlinih programskih jezikih. CLR lahko izvaja programe, ki so napisane v katerem koli jeziku in so podprte s specifikacijo skupnega jezika. Programi napisani v enem jeziku, lahko kliejo komponente in programe, ki so napisani v drugem jeziku. Komponente izvajalnika kode skupnega jezika Slika 4: Komponente izvajalnika kode skupnega jezika Izvajalnik kode skupnega jezika je sestavljen iz naslednjih komponent in storitev: Sistem skupnih tipov (CTS common type system) Specifikacija skupnega jezika Nalagalnik razredov Prevajalniki JIT Smetar (garbage collector) Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 12

19 Sistem skupnih tipov Sistem skupnih tipov omogoa medjezikovno združljivost. En od primerov so podatkovni tipi v razlinih programskih jezikih. To so na primer: števila s plavajoo vejico, cela števila, nizi ipd.. Kot primer lahko vzamemo, da je v jeziku C/C++ celo število tipa integer predstavljen kot 32-bitni podatek, medtem ko je v Visual Basicu podatkovni tip integer dolg 16 bitov. Ugotavljanje razlik med podatkovnimi tipi in njihove preslikave so prvi korak pri podpori skupnega izvajanja kode za razline jezike. Specifikacije skupnega jezika Specifikacija skupnega jezika doloa skupek jezkovnih informacij o razlinih programskih jezikih, ki omogoa skladnost med razlinimi jeziki tako, da se lahko programi napisani v razlinih jezikih med seboj razumejo in delujejo na ustrezen nain. Z jeziki ali orodji, ki ustrezajo specifikacijam skupnega jezika, lahko razvijalci izkorišajo znanje in potenciale razlinih programskih jezikov in orodij za razvoj svojih aplikacij. Smetar (garbage collector) Ker si.net prizadeva, da bi postal izvajalna platforma prihodnosti za velika podjetja, je eden kljunih dejavnikov pri tem stabilnost sistema in aplikacij, ki se izvajajo znotraj sistema. Ponavadi morajo poslovne aplikacije neprenehoma delovati po ve tednov, mesecev ali celo ve let. Ena od najpomembnejših komponent, ki skrbi, da so rešitve razvite v okolju.net stabilne in varne je tako imenovani smetar (garbage collector). Pogosto na nekatere razvojne težave, ki slabo vplivajo na stabilnost in varnost aplikacij, vpliva upravljanje pomnilnika, ki dodeljuje in sproša pomnilnik med delovanjem aplikacije. Nepravilno sprošanje pomnilnika lahko povzroi kršitve dostopa in pušanje pomnilnika. V platformi.net pa za sprošanje pomnilnika skrbi smetar. Razvijalci morajo pri pisanju kode še vedno zahtevati dodelitve pomnilnika za izvajanje aplikacije, za sprošanje pomnilnika pa izvajalni sistem uporablja smetarja. Z delovanjem smetarja se obnavljanje neuporabljenega pomnilnika prenese na sam sistem in s tem razbremeni razvijalce. Tako smetar povea tudi produktivnost razvijalcev. Prevajanje ob pravem asu (JIT Just In Time) Programi v.net se ne neposredno ne prevajajo v izvedljivo kodo, temve v vmesni neodvisen jezik imenovan MSIL Microsoft Intermediate Language ali drugae IL Intermediate Language. Jezik MSIL se prevede in izvede pozneje. Sicer je pri drugih platformah obiajno, da se jezik neposredno prevede v strojno kodo, ki je namenjena ciljnemu procesorju oziroma sistemu. Tak rezultat dobimo na primer pri razvoju rešitev v jeziku Visual C++. Pri.NET pa pri zagonu programa izvajalnik kode skupnega jezika naloži kodo v izvajalno okolje, nato pa izvajalnik JIT kodo v MSIL prevede v sistemu lastno izvedljivo kodo. Prevajanje v sistemu lastno kodo pomeni to, da izvajalnik kode v sistemu prolagodi kodo glede na konfiguracijo Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 13

20 raunalniškega sistema. e gre za na primer štiriprocesorski sistem ali pa le sistem s procesorjem Pentium 2, bo.net izvajanje kode kar najuinkoviteje prilagodil vsakemu sistemu posebej razlino. Postopek JIT je prilagojen tako, da kodo izvaja karseda uinkovito in le ob asu ko je to potrebno. Slika 5:.NET izvajalni model Knjižnice razredov Razredi so nain, kako napovedujete in doloate svoje predmete v.net. Razredi v.net ali v katerem koli predmetno usmerjenem sistemu imajo lastnosti in metode, ki, združene, opisujejo predmet in doloajo nain dela s predmetom. Lastnosti vsebujejo informacije o stanju in vrednosti, ki opisujejo predmet. Tako lahko npr. predmet, ki predstavlja geometrijski predmet, vsebuje lastnosti height, width, length. Metode pojasnujejo nain spreminjanja lastnosti predmeta in izvajanja operacij na njem. Primer je npr. metoda scale, ki poveuje oziroma zmanjšuje velikost geometrijskega predmeta. Ogrodje.NET ima številne razrede, ki ponujajo bogat nabor vnaprej definiranih funkcionalnosti in obnašanja. Razredi v ogrodju sestavljajo nekaj, emur v raunalniškem žargonu reemo knjižnica. Ti razredi vsebujejo številne funkcije za vse, kar razvijalci potrebujejo. (DePetrillo, 2002, str. 67) Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 14

21 Slika 6: Izvleek iz pregleda platforme.net ASP.NET.NET dejansko predstavlja evolucijski korak k razvoju spletno zasnovanih aplikacij s predstavitvijo ASP.NET. To je izboljšava tehnologije dejavnih strani Microsoft Active Server Page (ASP) in med drugim predstavlja tudi nov nain za pripravo spletnih rešitev z uporabo spletnih obrazcev Web Forms. Spletne aplikacije (ASP.NET Web Applications) Spletne aplikacije so obiajne aplikacije, kot jih poznamo do sedaj. Uporabnik jih lahko uporablja s pomojo spletnega brskalnika, saj spletne aplikacije za uporabniški vmesnik uporabljajo HTML strani (ASP.NET Web Forms). Osnovni elementi spletne aplikacije so: - Predstavitveni del aplikacije (spletne forme, HTML, slike, zvok, video) - Programska logika (izvršljive datoteke, skripti) - Konfiguracijske datoteke (Web.config, Style Sheet, konfiguracijske datoteke IIS) ASP.NET Web Forms Spletne forme (Web Forms) so osnovni gradniki spletnih aplikacij (Web Applications). Spletne strani lahko vsebujejo HTML elemente, spletne kontrole (Web Controls ali Server Controls) ali kakšne druge spletne vsebine. Spletne forme, skupaj s spletnimi kontrolami, omogoajo podoben nain izgradnje spletnih strani, kot je nain izgradnje okenskih aplikacij (Drag & Drop nain). Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 15

22 Pri pisanju programske logike uporabimo dva pristopa. Prvi pristop je klasien, katerega poznamo iz ASP ali PHP aplikacij, ki se uporablja tako, da je programska logika prepletena z vrsticami HTML kode. Drugi pristop pa je novost v ASP.NET in se imenuje Code-Behind. Code-Behind Code-Behind je posebna funkcionalnost v okolju ASP.NET, ki razvijalcem omogoa, da sta uporabniški vmesnik, v našem primeru HTML stran ter programska logika popolnoma loeni. Tako imamo v praksi datoteke s konnicami.aspx in njihovo programsko logiko v loeni datoteki, na primer.aspx.cs, ce uporabljamo programski jezik C#. Takšen nain programiranja nam ponuja ogromno prednosti: Omogoa nam, da lahko oblikovalci delajo neodvisno od programerjev, tako da ne prihaja do medsebojnega popravljanja kode in s tem do zmešnjav. Prav tako lahko takšne projekte lažje urejamo, saj je vse na svojem mestu, nekje je izgled uporabniškega vmesnika, drugje je programska koda. Prav tako lahko programsko logiko uporabljamo še drugje, saj ni vezana izkljuno na doloeno aspx stran. Programski jezik C# Hkrati z ogrodjem.net je Microsoft predstavil tudi nov programski jezik, z imenom C# (izgovarja se kot see-sharp). Jezik je bil "pisan na kožo" arhitekturi.net in je sodoben jezik, ki združuje dobre koncepte obstojeih jezikov in dodaja nekatere nove. Nastal je izpod peresa Scotta Wiltamutha in Andrersa Hejilsberga. Slednji je avtor Delphija in Visual J++. Podroben pogled na C# razkrije, da se je zgledoval predvsem po C++ in Javi. Prav podobnosti z Javo so oitne. Tako je C# strogo tipiziran jezik, striktno podpira objektno paradigmo, omogoa le enkratno dedovanje razredov, vendar tudi vekratno dedovanje vmesnikov. C# je bil v osnovi koncipiran za uporabo z zbiralcem odpadkov. C# nima kazalcev, podpira pa koncept delegiranja (ki ga je vpeljala Java). Vse te lastnosti so znane iz Jave, eprav Microsoft zanika direktno sorodstvo z Javo. Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 16

23 3 OBSTOJEE STANJE IN ANALIZA SEDANJEGA POSLOVNEGA PROCESA 3.1 POSNETEK STANJA V prouevani organizaciji do sedaj niso uporabljali naprednejših informacijskih rešitev za potrebe poslovanja. Kot sem že omenil so glavno vlogo pri izdelavi dokumentov v obtoku v poslovnega procesa imeli predvsem programi paketa Microsoft Office oziroma OpenOffice. In sicer sta se najve uporabljala programa Excel ter Word v Microsoft Office in pa Writer ter Calc v paketu OpenOffice. V Excelu in Calcu, ki sta programa namenjena predvsem delu s podatki, se opravljajo vsi potrebni izrauni, izdelujejo se tabele, preglednice, grafi ter poroila. Programa Word in Writer pa sta namenjena izdelavi tekstovnih dokumentov, kot so na primer ponudbe in naroila. Izmenjava dokumentov med podjetjem in drugimi organizacijami ter strankami poteka predvsem preko elektronske pošte, telefona, v doloenih primerih tudi preko pošte v primeru da fizina stranka nima elektronskega poštnega naslova, vendar so taki primeri redki. Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 17

24 Proces od povpraševanja do izvedbe ponudbe / naroila Slika 7: Trenutni proces od povpraševanja do izvedbe ponudbe / naroila Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 18

25 3.2 KRITINA ANALIZA Postopek od povpraševanja do izvedbe ponudbe oziroma naroila lahko razdelimo v naslednje 3 faze: 1. FAZA: Sprejemanje in beleženje podatkov 2. FAZA: Preverjanje podatkov 3. FAZA: Izvedba ponudbe / naroila Kupci pred naroanjem in poizvedovanjem zelo pogosto uporabljajo spletno stran podjetja. Spletna stran služi predvsem kot prestavitev podjetja in pa prikaz ponudbe podjetja in njegove dejavnosti. Ker spletna stran ne vsebuje posebnega vmesnika za vnos oziroma posredovanje povpraševanja, vidimo, da se povpraševanja in poizvedbe veinoma vršijo preko elektronske pošte in pa telefona. Povpraševanja v veini vsebujejo razna vprašanja o izdelkih, popustih, dodatnih specifikacijah izdelkov, dobavnih rokih, itd.. Najvekrat potencialni stranki na podlagi posredovanih podatkov pripravijo ponudbo, v doloenih primerih pa se neposredno izvrši tudi naroilo. V primeru da stranka izvrši svoje povpraševanje preko elektronske pošte, zaposleni, ki je povpraševanje prejel, na osnovi prejetega povpraševanja pripravi ponudbo. Zaposleni na podlagi elektronskega sporoila vnese podatke v program Excel ali Calc. Nato v istem programu sledi izraun potrebnih zneskov in vrednosti. Ko so vsi zneski in vrednosti preraunane, zaposleni podatke prepiše v program za urejevanje tekstovnih datotek, v tem primeru v program Word ali Writer. Za dokumenta kot sta ponudba in naroilo stranke uporabljajo že v naprej shranjeno predlogo, ki omogoa lažji vnos in standardno obliko dokumenta. V ponudbo se dopišejo tudi potrebne klavzule kot sta dobavni rok ter rok plaila. Velikokrat se zgodi da stranka ne posreduje svojih osebnih podatkov oziroma podatkov o firmi. Tu nastane težava, saj mora biti na ponudbi navedena stranka. V tem primeru mora zaposleni zaprositi še za osebne podatke e gre za fizino osebo oziroma podatke o firmi e gre za podjetje, tako da mu lahko posreduje v celoti izpolnjeno ponudbo. e pa gre za primer da stranka izvrši svoje povpraševanje preko telefona, pa si zaposleni, ki je v stiku s stranko, podatke rono zapiše na list papirja ali pa podatke neurejeno vnese v program Word ali Writer. Tako neurejene podatke ponovno pretipka v program za delo s tabelami, prerauna potrebne zneske in vrednosti, nato pa konno ponudbo pripravi v programu za urejanje besedil. e pogledamo obstojei proces toka podatkov lahko že na prvi pogled reemo da gre za razmeroma zastarel in asovno potraten proces. Z vidika podjetja lahko reemo, da tak nain dela in izkorišanja loveških resursov ni dober. Zaposleni veino svojega asa posveajo operiranju s podatki: pridobivanje, preverjanje, ponovno pridobivanje, preraunavanje, izdelava dokumenta ponudbe oziroma naroila ter posredovanje dokumenta stranki. V primeru da stranka ni zadovoljna s podatki na dokumentu, je potreben ponoven preraun ter vnos podatkov v dokument ter ponovno posredovanje dokumenta stranki. Ta krog pa se lahko ponovi tud vekrat, kar povzroa velike izgube asa. Uslužbenci na podroju prodaje v prouevani organizaciji so takega sistema sicer navajeni in proces navidez deluje uteeno. Pogosto se zgodi da stranka ne Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 19

26 posreduje vseh potrebnih podatkov za izvedbo ponudbe, kar lahko zaposleni ugotovi šele naknadno, v primeru, da ni ustrezno preveril vseh podatkov s katerimi razpolaga. V tem primeru se del procesa ponovi. Zaposleni preko telefona ali elektronske pošte kontaktira stranko, da pridobi vse potrebne podatke, s katerimi lahko pripravi ponudbo oziroma naroilo. Po enakih postopkih vnosa podatkov in na podoben nain potekajo tudi izdelave drugih dokumentov, kot so na primer prevzemi ali pa rauni. Pri takem nainu izdelave dokumentov pride velikokrat do napanih vnosov, ki so posledica neustreznega naina vnosa podatkov. Vrednosti, ki se vnašajo v polja v tabelah za izraune se ne preverjajo (ni kontrole vnosa podatkov, ki bi opozorile ob vnosu napanega podatka), zaposleni pogosto rono vnašajo tudi veje koliine podatkov in s tem seveda prihaja do napak. Posledino lahko prihaja do napak in nepravilnosti tudi pri raznih poroilih, ki v osnovi izhajajo iz predhodnih dokumentov in njihovih podatkov. Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 20

27 4 PRENOVA PROCESA TER ARHITEKTURNA ZASNOVA INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA PODPORO POSLOVANJU NA PODROJU PRODAJE Da bi se poslovanje v podjetju poenostavilo, da bi znižali stroške ter da bi dosegli najnižnji možni prag napak pri poslovanju, je potrebno skrajšati proces od povpraševanja do ponudbe ter uvesti programsko opremo, ki bo omogoala direkten vnos podatkov v dokument in bo onemogoala vnos nepravilnih in pomankljivih podatkov na dokument. S tem se bomo izognili vekratnemu beleženju podatkov na papir ter vnosu in prepisovanju podatkov v urejevalnike besedil kot sta Word in Writer. Izognili se bomo tudi prepisovanju podatkov v programe kot sta Excel ter Calc, saj bo programska oprema ob vnosu podatkov samodejno preraunavala potrebne zneske ter vrednosti. Prenovljen proces od povpraševanja do ponudbe Slika 8: Prenovljen proces od povpraševanja do izvedbe ponudbe / naroila Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 21

28 4.1 ARHITEKTURNA ZASNOVA INFORMACIJSKEGA SISTEMA Zasnova arhitekture informacijskega sistema je hkrati tudi zasnova praktinosti pri uporabi informacijskega sistema, zato se je temu podroju potrebno posvetiti še posebno pozornost. Grafina podoba informacijskega sistema mora biti karseda enostavna za uporabo, pregledna, omogoati pa mora im ve prilagoditev, ki si jih lahko uporabnik tudi sam nastavi glede na svoje potrebe in želje. Pri nartovanju vmesnika je potrebno posebno pozornost posvetiti temu, kako bodo razline vrste podatkov razporejene na zaslonu, kako lahko uporabnik vpliva na doloeno vrsto podatkov, kako organizirati vplive in kako se lahko uporabnik premika iz ene aktivnosti v drugo. Za izgradnjo uporabniškega vmesnika aplikacije se kot glavni gradnik uporablja okno (window). Pri gradnji aplikacije lahko pri nartovanju uporabimo le eno ali tudi ve oken. PowerBuilder omogoa izgradnjo ve vrst oken (glavno (main), message box, popup okno), uporabo razlinih kontrolnih objektov (StaticText, EditBox, ListBox, Checkbox, DataWindow, CommandButton). Da bi zgradili ustrezen uporabniški vmesnik, pisan na kožo uporabnika, nam mora uporabnik predstaviti svoje aktivnosti in z njegovo pomojo oblikujemo vmesnik, ki mu ustreza in podpira željene aktivnosti. Na razpolago imamo ve tipov uporabniških vmesnikov prikazanih v spodnji tabeli. Vsak izmed njih da aplikaciji doloen izgled. Doloiti kateri izmed tipov je boljši, je odvisno od ve faktorjev: narave podatkov aplikacije, kompleksnosti procesiranja podatkov in zahtev uporabnikov aplikacije. Tipi uporabniških vmesnikov z opisom Stil Opis Single Document Interface SDI Uporabnik navadno uporablja le eno glavno okno za predstavitev aktivnosti. e želi predstavitev druganih aktivnosti mora v drugo glavno okno. Multiple Document Interface MDI Kombinacija Uporabniku omogoa prikaz aktivnosti na veih informacijskih oknih. MDI stil je prikladnejši v primerih, ko želi uporabnik delati nekaj razlinih stvari naenkrat. Aplikacija uporablja za implementacijo doloenih aktivnosti SDI stil, za implementacijo ostalih pa MDI stil. Tabela 1: Tipi uporabniških vmesnikov z opisom Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 22

29 4.1.1 VENIVOJSKA ARHITEKTURA PROGRAMSKEGA VMESNIKA Programe bomo izdelali po zasnovi venivojske arhitekture. Venivojska arhitektura pomeni, da bodo programi razdeljeni na nivoje, vsak nivo pa bo služil svojemu specifinemu namenu. Arhitektura programskega vmesnika bo vezana na tip oz. vrsto programa, ki bodo vkljueni v informacijski sistem: Tipi / vrste programov: - seznam podatkov / vnos podatkov (šifranti) (npr.: šifrant artikov, šifrant strank, šifrant enot mer, šifrant uporabnikov,...) - seznam dokumentov / vnos dokumentov / vnos postavk (dokumenti) (npr.: naroila strank, raun dobavnica, prevzemi v nabavi,... ) - poroila, pregledi (pregledi podatkov) (pregled potrjenih naroil, pregled storniranih raunov dobavnic,...) Šifranti (seznami) Grafina shema nivojev za tip programa 'šifrant' 1. nivo (filter, seznam) 2. nivo (vnos postavke) Slika 9: Arhitekturna zasnova za tip programa šifrant Tipi programov šifranti oz.seznami so enostavni programi, ki služijo vnosu, urejanju ter brisanju posameznih podatkov, ki jih nato v veliki meri lahko izkorišajo drugi veji programi. Lahko reemo, da v programe tipa šifrant definiramo neke podatke oziroma vrednosti, do katerih imamo potem enostaven dostop. Tip programa šifrant, bo v našem sistemu opredeljen in izveden kot dvonivojski program. Prvi nivo vsebuje kriterijsko oziroma pogojno okno za iskanje podatkov ter prikaz seznama podatkov, shranjenih v bazi podatkov. Tako prvi nivo služi le pridobivanju, iskanju oziroma pregledu podatkov. Da bi posamezen zapis urejali in imeli nad njim kontrolo, tako potrebujemo še naslednji programski nivo, ki nam to omogoa. Drugi nivo bo vseboval le okno za Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 23

30 urejanje ali vnos enega zapisa Posamezen zapis, ki ga imamo prikazanega kot vrstico v prvem nivoju v seznamu podatkov, lahko urejamo le v naslednjem drugem nivoju. Sistemska zasnova bo omogoala urejanje in s tem tudi odpiranje zapisa v drugem nivoju ob sprožitvi funkcije uredi / dodaj zapis, ki jo bomo lahko izbrali iz posebnega menija ali pa sprožili z dvoklikom na posamezen zapis v seznamu. Seznam dokumentov / vnos dokumentov / vnos postavk (dokumenti) Grafina shema nivojev za tip programa 'dokument' 1. nivo (filter, seznam) 2.nivo (glava dokumenta, seznam postavk) 3. nivo (vnos postavke) Slika 10: Arhitekturna zasnova programa tipa dokument Dokumenti so kompleksnejši programi, ki prav tako služijo vnosu, urejanju ter brisanju posameznih podatkov. V veliki meri lahko izkorišajo podatke iz seznamov oziroma šifrantov. Podatki iz šifrantov se v dokument prenašajo preko posebnih programskih funkcij, ki glede na vnos posamezne vrednosti v doloeno polje na dokumentu potegnejo ostale povezane podatke iz šifranta in jih prikažejo na dokument. Kot primer lahko navedemo dokument, ki v glavi vsebuje ve podatkov o posamezni stranki. Ob vnosu na primer šifre stranke v za to posebno doloeno polje na dokumentu, se nam bodo ob pravilnem vnosu iz šifranta strank glede na šifro stranke prenesle vsi potrebni podatki kot so naprimer naziv stranke, davna številka in firma. Tip programa dokument, bo v našem sistemu razdeljen na tri nivoje. Prvi nivo vsebuje kriterijsko oziroma pogojno okno za iskanje podatkov ter prikaz seznama dokumentov, shranjenih v bazi podatkov. Tako prvi nivo služi le pridobivanju, iskanju oziroma pregledu podatkov o dokumentih. Da bi posamezen dokument lahko urejali in imeli nad njim kontrolo, tako potrebujemo še naslednji programski nivo, ki nam bo to omogoal. Posamezen zapis, ki ga imamo prikazanega kot vrstico v prvem nivoju v seznamu podatkov, Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 24

31 lahko urejamo le v naslednjem drugem nivoju. Sistemska zasnova bo omogoala urejanje in s tem tudi odpiranje zapisa v drugem nivoju ob sprožitvi funkcije uredi / dodaj zapis, ki jo bomo lahko izbrali iz posebnega menija ali pa sprožili z dvoklikom na posamezen zapis v seznamu. V tem primeru se nam bo odprl drugi nivo, ki sestoji iz tako imenovane glave dokumenta (vsebuje osnovne podatke o dokumentu), ter seznama postavk, ki so vezane na dokument. Postavke si lahko predstavljamo kot artikle, vezane na glavo dokumenta, to je lahko na primer naroilo ali raun. Da bi urejali oz. dodajali postavke na dokument pa potrebujemo še tretji programski nivo. Tretji nivo bo vseboval le okno za vnos ali urejanje posamezne postavke dokumenta. Poroila, pregledi (pregledi podatkov) Grafina shema nivojev za tip programa 'poroilo - pregled' filter Nabor pregledov Prikaz podatkov glavno okno 1. nivo Prikaz podatkov pomožno okno Slika 11: Arhitekturna zasnova programa tipa poroilo / pregled Pregledi ali poroila so programi, ki ne služijo vnosu, urejanju ali brisanju posameznih podatkov, ampak le prikazu in analizi podatkov. Delujejo na podlagi podatkov iz posameznih programov dokumentov in šifrantov. Kot primer lahko navedemo poroilo, ki nam prikazuje vsa naroila za posamezno stranko v obdobju. Tip programa pregled sestoji le iz enega nivoja. Ta nivo vsebuje kriterijsko oziroma pogojno okno ter okno za prikaz podatkov. Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 25

32 4.1.2 POTREBNI PROGRAMI ZA POKRITJE POSLOVNEGA PROCESA NA PODROJU PRODAJE Da bi vzpostavili delovanje informacijskega sistema potrebujemo doloene programe, s katerimi lahko izvedemo in zakljuimo krog poslovnega procesa na katerega se opredelimo. V našem primeru se bomo opredelili predvsem na poslovni proces na podroju prodaje. Naš sistem bo sestavljen iz prijavnega okna, glavnega sistemskega okna, menujev ter programov. Sistem bo vseboval programe vseh treh naštetih tipov in sicer šifrantov oziroma seznamov, dokumentov ter poroil ali pregledov. Šifranti oziroma programi tipa seznam, ki jih potrebujemo za delovanje našega informacijskega sistema so naslednji: - Šifrant artiklov - Šifrant strank - Šifrant uporabnikov - Šifrant statusov Dokumenti, ki jih potrebujemo za izvedbo našega informacijskega sistema so naslednji: - Naroila - Ceniki - Ponudbe - Raun dobavnica Poroila ali pregledi, ki jih potrebujemo za izvedbo našega informacijskega sistema so naslednji: - Pregled prodaje po artiklih - Pregled stanja zalog Program: Ponudbe Za izvedbo ponudb in naroil potrebujemo dva loena programa. Prvi program bo omogoal vnos ponudb torej program lahko poimenujemo kar 'Ponudbe'. Program bo izgledal zelo podobno programu za vnos naroil. Vnosna maska bo vsebovala grafini vmesnik za vnos glave dokumenta (šifra, naziv stranke, datum ponudbe, datum predplaila, znesek predplaila, itd.). Program za vnos ponudb bo na koncu omogoal lansiranje podatkov ponudbe v naroilo. Ta funkcija bo omogoena, ko bodo vsi podatki na ponudbi pravilni in bo ponudba imela status 'Potrjen'. Program: Naroila Drugi program 'Naroila'pa bo omogoal izdelavo naroil. Naroilo se bo lahko s posebnim ukazom samodejno preneslo iz ponudbe, lahko pa se bo kreiralo tudi neposredno, neodvisno od ponudbe. Veina podatkov se bo v dokumente prenašala samodejno, na osnovi vnešenih šifer, na primer vnos šifre kupca (stranke), vnos šifre artikla. Ostali podatki se bodo preko teh vnesenih šifer prebrale iz posebnih Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 26

33 programov šifrantov in se potem prenesla v prazna polja na dokumentih. Cene se bodo prenašale iz posebnih programov - cenikov za artikle. Tako program za vnos ponudb, kot program za vnos naroil, bosta omogoala razline izpise. Oba programa bosta imela vgrajeno funkcionalnost, ki bo prikazovala katera oseba je dokument ustvarila oziroma ga je spreminjala. Doloitev uporabnika se bo izvedla ob prijavi v informacijski sistem. S tem se zagotovi veja varnost podatkov in sledljivost uporabnikov, ki so izvajale operacije na dokumentih. Dokumenta bosta v doloenem stadiju omogoena za urejanje in spreminjanje. To bo doloeno z ustreznim statusom dokumenta, ki ga bo v doloem trenutku dokument imel. V primeru da bo ponudba imel status 'Odprt', bo na dokumentu omogoeno neomejeno poseganje in spreminjanje podatkov. Ko bo v nadaljevanju status ponudbe na primer 'Potrjen', to v tem primeru pomeni, da smo z ponudbo zadovoljni in smo ji spremenili status (smo jo potrdili), na dokumentu ni možno ve izvajati posegov. To lahko storimo le v primeru da status ponudbe spremenimo nazaj v 'Odprt'. V tem primeru, ko govorimo o nekakšnem vmesnem statusu dokumenta, je možno status ponudbe spremeniti nazaj v 'Odprt'in dokument zopet urejati. Pri vmesnem statusu ponudbe, bo omogoen tudi ukaz za storniranje ponudbe. Ta funkcija nam bo lahko korisitila, ko bo ponudba že vnešena in poslana stranki, vendar bo z njene strani zavrnjena. S tem ko bodo v bazi podatkov tudi ponudbe s statusom 'storniran', bomo imeli v poroilih boljši vpogled, koliko ponudb je bilo zavrnjenih itd.. Konna blokada na dokumentu bo doloena z 'zadnjim', konnim statusom, ki je v tem primeru lahko 'Zakljuen'. Ko bo posamezen dokument imel status 'Zakljuen', na dokumentu ne bo ve možno izvajati nikakršnih operacij. S tem bo zagotovljena konsistentnost podatkov na dokumentih po tem ko bo proces že zakljuen. Program: Raun - dobavnica Da bi na koncu stranki izdali raun potrebujemo program za izdelavo raunov. Program bomo poimenovali 'Raun - dobavnica'zato, ker bo ob enem ta dokument služil kot raun in dobavnica. Ob zakljuitvi dokumenta oz. ko bomo dokumentu doloili status na 'Zakljuen'se bo izvršila tudi izdaja zaloge iz skladiša, kar bo tudi takoj vidno v programu, ki bo prikazoval tekoe stanje zalog. Dokument raun dobavnica se bo kreirala iz programa Naroila. Ko bomo uspešno izdelali dokument naroila in ga zakljuili, ga bomo nato lahko prek posebne programske funkcije lansirali v dokument raun dobavnica. Ob uspešnem lansiranju dokumenta naroila v raun - dobavnico, se nam bo v programu Rauni dobavnice pojavil nov dokument z veino vnešenih podatkov, ki jih bodo prenešeni iz naroila ob izvedbi lansiranja. Dokument naroilo bo v tej fazi dobil nov status in sicer 'Lansiran', kar nam bo dalo vedeti da raun dobavnica za ta dokument naroila že obstaja. Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 27

34 5 IZVEDBA INFORMACIJSKEGA SISTEMA Glavni temelj vsakega dobrega informacijskega sistema je dobro zasnovana baza podatkov. Nart baze podatkov je eden temeljnih posegov pred zaetkom implementacije in izbire programskega orodja. Dober nart baze nam lahko precej olajša delo in optimizira delovanje programov, ki je ves as neposredno povezan na bazo podatkov in z njo komunicira. 5.1 NART IN IZVEDBA BAZE PODATKOV Microsoft SQL Server 2005 Za implementacijo baze podatkov bomo uporabili orodje podjetja Microsoft in sicer Microsoft SQL Server SQL Server 2005 je zmogljiva platforma za zbirke podatkov, ki z integriranimi orodji BI (Business Intelligence) zagotavlja prvovrstno upravljanje podatkov. Mehanizem v SQL Serverju 2005 varno in zanesljivo shranjuje tako relacijske kot strukturirane podatke in tako omogoa visokozmogljivo upravljanje podatkovnih aplikacij, s katerimi lahko izpopolnite svoje poslovanje. V jedru te rešitve za upravljanje podatkov v podjetjih je podatkovni mehanizem SQL Server Poleg tega SQL Server 2005 vsebuje najboljše funkcije analize, poroanja, integracije in obvešanja. Z njim lahko podjetje izdeluje in uvaja rešitve, ki lahko prek kazalnikov uspeha, nadzornih ploš, spletnih storitev in mobilnih naprav zagotavljajo informacije celotnemu podjetju. Zaradi integracije z izdelki Microsoft Visual Studio, Microsoft Office System in zbirko razvojnih orodij, med drugim Business Intelligence Development Studiem, je SQL Server 2005 nekaj posebnega. Ponuja inovativne rešitve, s katerimi lahko razvijalci, skrbniki, upravljalci podatkov ali odgovorni za sprejemanje odloitev potegnejo iz podatkov kar najve. Microsoft SQL Server 2005 je povsem združljiv in ga je brez težav možno uporabljati tudi s razvojno programskim orodjem Powerbuilder 11. Priklop na podatkovni strežnik SQL Server 2005 poteka preko posebne tehnologije za dostopanje do podatkov, imenuje pa se»sql Native Client«. Microsoft SQL Server Management Studio Za izvedbo in razvoj baze podatkov bom uporabil orodje Microsoft SQL Server Management Studio Express. Microsoft SQL Server Management Studio je grafino orodje za upravljanje baz podatkov na strežniku Microsoft SQL Server Na internetni strani Microsofta je na voljo brezplana razliica Microsoft SQL Server Management Studio Express, ki nudi podporo veino funkcionalnostim razliice Enterprise. Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 28

35 Izdelava relacijske podatkovne baze Z orodjem Microsoft SQL Server Management Studio Express smo zasnovali bazo podatkov z imenom database. Podatkovna baza database bo glavna razvojna baza in nosilka vseh podatkov s katerimi bomo operirali v informacijskem sistemu. Nato sledi izdelava podatkovnih tabel. Podatkovne tabele vsebujejo naslednje pomembne atribute: Polje ime podatkovnega polja v tabeli Tip polja podatkovni tip polja (char, integer) Null vrednost dopustitev vnosa nielnih vrednosti (brez vrednosti) Primarni klju polje, ki enoznano dolouje zapis oziroma vrstico, vrednost se ne more ponoviti (Primary kex - PK) Tuj klju - povezave so v relacijskih podatkovnih bazah izvedene s pomojo tujih kljuev. Tuj klju je množica atributov iz prve nadrejene tabele, ki so podmnožica atributov primarnega kljua iz druge tabele. Tuj klju omogoa povezavo zapisa iz prve tabele z zapisom iz druge tabele. Index indexi so primarno namenjeni hitrejšemu iskanju podatkov, služijo pa tudi kot primarni klju e gre za unikaten tip indexa Privzeta vrednost privzeta vrednost v polju je lahko število, alfanumerina vrednost ali pa funkcija kot na primer getdate(), ki vrne sistemski datum in as ŠIFRANT STRANK Ime tabele: 'stranke' Slika 12: Struktura tabele 'stranke' Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 29

36 ŠIFRANT ARTIKLOV Ime tabele: 'artikli' Slika 13: Struktura tabele 'artikli' ŠIFRANT STATUSOV Ime tabele: 'statusi' Slika 14: Struktura tabele 'statusi' Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 30

37 PONUDBE / NAROILA (GLAVA DOKUMENTA) Ime tabele: 'narocila' Slika 15: Struktura tabele 'narocila' PONUDBE / NAROILA (POSTAVKE DOKUMENTA) Ime tabele: 'narocila_pos' Slika 16: Struktura tabele 'narocila_pos' Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 31

38 PODATKOVNI MODEL PROGRAMA NAROILA / PONUDBE Programa Naroila in Ponudbe bosta temeljnila na istih tabelah. Razlikovala se bosta le po vrednosti v polju vr_dok vrsta dokumenta. Naroilo bo vsebovalo vrednost 'NAR', dokument ponudba pa 'PON'. Pa si poglejmo podatkovni model programa za izdelavo naroil in ponudb. Slika 17: Podatkovni model programa Naroila oz. Ponudbe 5.2 RAZVOJNO ORODJE SYBASE POWERBUILDER Predstavitev razvojnega orodja Powerbuilder PowerBuilder za okolje Windows je bil prvi predstavljen leta Od takrat naprej približno vsako leto izide nova razliica. Uporablja ga ve kot razvijalcev po vsem svetu, ki razvijajo raunalniške rešitve za razlina podroja. Z 20% deležem na trgu je uvršen med najbolj razširjena orodja za razvoj aplikacij odjemalec/strežnik. Danes, po sedemnajstih letih od nastanka, obstaja ogromno vodilnih programskih založnikov, ki ponujajo svoje proizvode, združljive z orodjem PowerBuilder. Seznam založnikov in orodij se iz meseca v mesec vea, kar pomeni, da je vedno lažje graditi aplikacije v smislu rasti posla. PowerBuilder je grafino aplikacijsko razvojno okolje. Z njegovo uporabo je mogoe enostavno razvijati velike aplikacije tipa odjemalec/strežnik, ki dostopajo do podatkovne baze. PowerBuilder nudi vsa orodja, ki so potrebna za izgradnjo zmogljivih industrijskih aplikacij. Uporabniški vmesnik PowerBuilder-ja sestavljajo meniji (menu) in okna (windows), s pomojo katerih uporabnik gradi aplikacijo. Aplikacija lahko vsebuje standardne gradnike okolja Windows, kot so gumbi, checkbox -i, padajoi listbox -i, kot tudi Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 32

39 posebne PowerBuilder gradnike, ki omogoajo enostavno izgradnjo in uporabo aplikacije. Razliica Powerbuilder 11.0 V letu 2007 je izšla nova razliica razvojnega orodja in sicer PowerBuilder 11. PowerBuilder 11 zagotavlja enostavno ter poceni pot do razvoja zmogljivih aplikacij na platformi.net tehnologije. Programski jezik - programiranje Za pisanje skript se v PowerBuilder-ju uporablja jezik PowerScript. Skripto sestavljajo PowerScript ukazi, funkcije in stavki, ki omogoajo obdelavo v odvisnosti od dogodka. PowerScript je objektno orientiran jezik in je mešanica Basic-a in SQLa (Structured Query Language). PowerScript omogoa uporabo ogromne koliine vgrajenih funkcij in definiranje svojih funkcij. Programe, napisane v PowerScript-u, lahko prevajamo in oišujemo z oiševalnikom ali razhroševalcem (debugger), ki je privzeto vgrajen v orodje PowerBuilder. Vsak meni ali okno, ki ga naredimo s PowerBuilder-jem, je samostojen modul, ki mu pravimo objekt. Osnovni gradniki PowerBuilder aplikacije so tako objekti. Vsak objekt vsebuje doloene karakteristike in obnašanje. Kot popolno objektno orientirano orodje nam omogoa venivojsko (ne vekratno) dedovanje, ograjevanje procesne logike in podatkov ter polimorfizem. Prav te možnosti poveajo produktivnost in zmanjšajo stroške vzdrževanja. SQL Structured query language Powerbuilder v celoti podpira vkljuevanje SQL skriptov v samo kodo skriptnega jezika Powerscript. SQL ali strukturirani povpraševalni jezik za delo s podatkovnimi bazami (angl. Structured Query Language) je povpraševalni jezik, ki je namenjen delu s podatkovnimi zbirkami, s programskimi stavki, ki posnemajo ukaze v naravnem jeziku. SQL je nastal v osemdesetih letih prejšnjega tisoletja, v obdobju razlinih gibanj, ki so bila že zdavnaj opisana v raznih zbornikih in prikazana v mnogih filmih. Jezik SQL pa še vedno, bolj ali manj nespremenjen, vlada ogromnim koliinam podatkov. SQL sreujemo povsod, v programskih okoljih jezikov, kot so C++, Delphi, Visual Basic, JAVA, v vejih in manjših omrežnih programih ter spletnih in drugih strežnikih (Oracle, Sybase, Informix, Microsoft SQL Server). Deli pa se na dva dela: DML( Data Manipulation Language Jezik za manipulacijo s podatki) in DDL (Data Definition Language Jezik za definicijo podatkov). DDL se uporablja za kreiranje definicije tabele in njenih indexov, DML pa za spreminjanje in branje podatkov v tabelah. Beremo tako, da sprašujemo po podatkih z doloenimi stavki. V SQL-u takemu stavku pravimo Query (vprašanje). Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 33

40 Predstavitev grafinega vmesnika programa PowerBuilder 11 Program PowerBuilder 11 je v osnovi sestavljen iz glavne menujske vrstice, vrstice z orodji orodjarna ter okna, ki prikazuje nabor knjižnic v katerih so objektih. Knjižnice so podobne nekakšnim mapam, kamor shranjujemo objekte. Objekti so vezani na knjižnice (okna, podatkovna okna, funkcije...), knjižnice so vezane na aplikacijo, aplikacija pa na delovni prostor WorkSpace. Slika 18: Grafini vmesnik programa Powerbuilder 11 Ko z dvoklikom na objekt odpremo posamezen objekt, npr. okno, se nam v srednjem delu okna prikaže objekt, ki smo ga izbrali, v skrajnem desnem delu okna pa so prikazane nastavitve za posamezne kontrole na objektu. Objekti razvojnega orodja PowerBuilder 11 Objekt aplikacija (application) je vstopna toka v aplikacijo. Znailnost tega objekta je, da je diskreten in se shrani v PowerBuilder knjižnico, kakor tudi okna, menuji, funkcije ali objekti podatkovnega okna (DataWindow). Objekt aplikacije definira obnašanje aplikacije, knjižnico vsebovanih objektov, nabor znakov, ki se uporablja, in akcije, ki so potrebne pri zagonu in ustavitvi aplikacije. Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 34

41 Objekt okno (window) je v osnovi vmesnik med uporabnikom in PowerBuilder aplikacijo. Okno lahko prikazuje informacije, zahteva informacije in se odziva na akcije miške in tipkovnice. Okno sestoji iz: o o o Lastnosti (properties), ki definirajo videz in obnašanje okna Dogodkov (events), ki se sprožijo ob uporabnikovih akcijah Kontrolnih objektov (controls), ki so namešèeni v oknu (statini tekst, ukazne tipke, tipka za maksimiranje in minimiranje) Objekt meni (menu) je seznam ukazov ali opcij, ki jih lahko uporabnik izbere v trenutno aktivnem oknu. Meniji, ki jih definiramo v PowerBuilder-ju, delujejo enako kot standardni meniji v izbranem operacijskem okolju. Objekt funkcija (function). Funkcije se uporabljajo za splošno namenska procesiranja, kot so razni matematièni izrauni ali delo z nizi. PowerBuilder omogoa definiranje dve vrsti funkcij: o o Funkcija objekta (object-level function) je definirana za doloen tip okna, meni ali kakšno drugo vrsto objekta in je ograjena. Globalna funkcija (global function) ni ograjena in je shranjena kot neodvisen objekt Objekt struktur (structures) je zbirka ene ali ve spremenljivk istega ali razlinega tipa, ki so grupirane pod istim imenom. V nekaterih jezikih, kot sta Pascal ali COBOL, se struktura imenuje record. PowerBuilder omogoa dve vrsti struktur: o Struktura na nivoju objekta je povezan z doloenim tipom objekta, kot na primer z oknom ali menijem. Uporablja se lahko le za objekt sam. o Globalna struktura nima povezave z nobenim objektom aplikacije in se lahko klie kjerkoli v aplikaciji. Uporabniški objekti (user objects) so uporabni, e ima aplikacija kakšne znailne možnosti, ki se vekrat ponavljajo. V tem primeru je smotrno definirati uporabniški objekt, saj ga lahko vekrat uporabimo. Obstajata dve vrsti uporabniških objektov: o o o Vidni uporabniški objekti (visual user objects) so množica kontrolnih objektov, ki imajo natanno doloeno vedenje. Nevidni uporabniški objekti (nonvisual user objects) Razred uporabniških objektov (class user objects) so procesirni moduli, ki nimajo vidne komponente. Navadno se uporabljajo za definiranje pravil obdelave. Objekt povpraševanj (queries) je SQL stavek, ki se shrani pod doloenim imenom, da ga lahko uporabimo kot vir podatkov v DataWindow objektu. Objekt povpraševanja poveuje produktivnost, saj ga zapišemo enkrat, uporabljamo pa ga tolikokrat kot je potrebno. Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 35

42 Objekt podatkovnega okna (DataWindow) se uporablja za zajemanje, prikazovanje in upravljanje podatkov iz relacijske podatkovne baze ali kakšnega drugega izvora podatkov (Excel ali dbase datoteka). Objekt DataWindow definira tudi obliko, kako bodo podatki prikazani uporabniku. Izbiramo lahko med nekaj oblikami prikaza, ter pri vsaki doloimo, kako bodo vrednosti prikazane za vsako kolono. To dosežemo z definiranjem formata, stila popravljanja in pravil validiranja. DataWindow je zašiteno ime podjetja Sybase. Slika 19: Vrste podatkovnih oken v razdelku DataWindow 5.3 IZVEDBA INFORMACIJSKEGA SISTEMA KOT APLIKACIJE TIPA ODJEMALEC/STREŽNIK Priklop na bazo podatkov Za izdelavo aplikacije potrebujemo aktivno bazo podatkov ter priklop nanjo. Powerbuilder vsebuje poseben vmesnik kjer lahko definiramo priklope na razline baze podatkov preko razlinih protokolov. Naredili bomo priklop na našo bazo, ki smo jo že predhodno kreirali. Za priklop na MS SQL podatkovno bazo, bom uporabili tip povezave SNC SQL Native Client. Za priklop na bazo podatkov je potrebno vnesti ime strežnika, uporabniško ime ter geslo in pa ime baze. e so vnešeni podatki pravilni in se povezava vzpostavi se nam na tako imenovanem profilu priklopa prikaže kljukica, ki oznauje trenutno povezavo. Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 36

43 Slika 20. Okno za izdelavo profila za priklop na bazo podatkov Slika 21: Seznam priklopov in trenutna aktivna povezava na bazo podatkov Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 37

44 Izdelava delovnega prostora Workspace Osnova celotne aplikacije je delovni prostor oziroma Workspace. Delovni prostor definira prostor za delo in razline aplikacije, ki so del delovnega prostora. Lahko naredimo samostojen delovni prostor za vsako aplikacijo posebej, lahko pa je en delovni prostor nosilec veih aplikacij. Naš razvoj bo temeljil na enem delovnem prostoru, ki ga bomo poimenovali kar Workspace. Slika 22: Izdelava novega delovnega prostora - Workspace Izdelava aplikacije Da bi delali z aplikacijami moramo imeti odprt delovni prostor oziroma Workspace. Powerbuilder nam omogoa da imamo na enkrat lahko odprt le en delovni prostor, vendar pa mu lahko dodajamo neomejeno število aplikacij ali drugae tar oziroma ciljnih aplikacij (Targets). Poznamo dve vrsti tar in sicer PowerScript tare in pa Web tare. Powerscript tara je lahko katerikoli tip aplikacije ki jo gradimo, kot na primer aplikacija tipa odjemalec/strežnik ali pa EAServer komponenta. EAServer (Enterprise Aplication Server) je niz integriranih orodij za razvoj aplikacijskih strežnikov, ki se uporabljajo za implementacijo web aplikacij, namenjenih velikemu prometu, in ki podpirajo dinamine vsebine ter intenzivne on-line transakcije. Web tara je spletna aplikacija. Vsebuje vse elemente, ki jih potrebujemo za izdelavo spletne aplikacije kot so HTML datoteke, skripti, slike in podobno. V fazi razvoja aplikacije bomo za ciljno aplikacijo uporabili aplikacijo tipa PowerScript. V konni fazi pa bomo izdelali še Web ciljno aplikacijo, v katero bomo vkljuili celotno našo aplikacijo in jo na koncu izvedli kot aplikacijo tipa ASP.NET. Kot smo že omenili je aplikacija vstopna toka v sistem oziroma aplikacijo. Ob zagonu aplikacije se vedno sproži dogodek Open na objektu aplikacija. Pri tem se izvede skripta, ki je napisana za ta dogodek. Ob ustavitvi aplikacije se izvede skripta pod dogodkom Close. Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 38

45 Slika 23: Izdelave nove aplikacije na zavihku Target Prijava v informacijski sistem Za prijavo v sistem in zagon informacijskega sistema potrebujemo prijavno okno, ki se nam bo odprlo takoj ko bomo aplikacijo odprli. Naredili bomo nov objekt okno in nanj postavili naslednje objekte oz. kontrole: polje za vnos uporabniškega imena (objekt Single Line Edit), polje za vnos gesla (objekt Single Line Edit), gumb za izhod iz sistema (objekt Command Button), gumb za prijavo (objekt Command Button), objekti za vnos nazivov za polja (objekt Static Text). Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 39

46 Slika 24: Prijavno okno s pripradajoimi objekti v fazi izdelave Okno poimenujemo w_login. Da bi našo aplikacijo lahko pognali moramo napisati skript v objekt aplikacije, ki bo odprla okno za prijavo v trenutku ko bomo aplikacijo pognali z ukazom Run. V dogodek Open na aplikaciji vpišemo ukaz 'open (w_login)', ki nam ob pogonu aplikacije odpre okno za prijavo. e se ne želimo prijaviti v sistem, imamo na voljo gumb Izhod. Za izhod in zaprtje trenutnega okna v skript gumba doprogramiramo ukaz 'close (w_login)'. Ob kliku na gumb Izhod se nam bo okno za prijavo zaprlo, s tem pa se bo ob enem zaustavila tudi aplikacija. Ko sedaj poženemo aplikacijo, se nam prikaže prijavno okno. V sistem se prijavimo z uporabo uprabniškega imena, ki je lahko javno in pa gesla, ki je znano samo uporabnikom in pa administratorjem sistema. Kontrolo nad uporabniškimi imeni in gesli ima administrator sistema. Za vstop v sistem kliknemo na gumb Prijava, ki izvede skript za prijavo in je viden v prilogi števika 1. Z klikom na gumb Run ali s kombinacijo tipk CTRL+R znotraj programa Powerbuilder poženemo trenutno privzeto izbrano aplikacijo. Odpre se nam prijavno okno kamor moramo vpisati pravilne podatke, da bi se lahko prebili do glavnega sistemskega okna informacijskega sistema. Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 40

47 Slika 25: Okno za prijavo v sistem, ki se prikaže ob zagonu aplikacije Ob nepravilnem vnosu podatkov za prijavo v sistem se nam izpiše sporoilo oziroma Messagebox, da je prišlo do napake. Skript za celoten postopek prijave v sistem je podan v prilogi številka 1. Za zaprtje sporoila potrdimo s klikom na Ok in ponovno vnesemo podatke v okno za prijavo. Slika 26: Opozorilno okno ob neustreznem vnosu uporabniškega imena ali gesla Glavni menu in glavno sistemsko okno Za izdelavo menuja bomo uporabili objekt Menu. Z uporabo tega menuja je izdelava menujev v programu Powerbuilder precej enostavna. Menuje tako lahko izdelamo povsem grafino in z le malo programiranja. S pomojo grafinega vmesnika izdelamo menu, ki bo vseboval naslednje izbire: Izhod (izhod iz informacijskega sistema) Seznami (šifranti, seznami) Prodaja (programi v okviru podroja prodaje) Zaloge (spremljanje stanja zalog) Sistem (vsebuje sistemske programe, za administratorje sistema) Po uspešni prijavi v sistem se nam odpre glavno sistemsko okno informacijskega sistema. Glavno sistemko okno vsebuje razline informacije o verziji informacijskega Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 41

48 sistema ter menu, preko katerega dostopamo do programov in funkcionalnosti v informacijskem sistemu. Trenutni menu vsebuje gumb za izhod iz sistema, menu Seznami, v katerem se nahajo razlini seznami npr.: Šifrant artiklov, Šifrant strank, itd.; menu Prodaja, ki vsebuje programe, ki zajemajo prodajni del. V izbiri Sistem pa se nahajo razlini programi za sistemske nastavitve npr.: šifrant uporabnikov sistema, seznam programov in podobno. Slika 27: Glavno sistemsko okno informacijskega sistema Izdelava oken - Window e želimo izdelati novo okno, potem iz menuja izberemo ukaz New ali pa s kombinacijo tipk CTRL+N prikliemo funkcijo za izdelavo novega objekta. Prikaže se nam okence v katerem lahko izberemo vrsto objekta, ki ga želimo izdelati. Kliknemo na zavihek PB Object kjer se nam pojavijo objekti programa Powerbuilder. Izberemo objekt Window oz. okno in izbiro potrdimo z klikom na gumb ok. Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 42

49 Slika 28: Izdelava novega objekta okna (Window) Odpre se nam prazen objekt okno oz. window. Window je nosilec vseh drugih objektov in kontrol, ki jih želimo imeti prikazane in jih tudi uporabljati na programskem vmesniku. To so lahko gumbi, spustljivi menuji, slike, vnosna polja, podatkovna okna, itd.. Ena izmed pomembnejših kontrol, je kontrola oz. nosilec podatkovnega okna Datawindow Control. Nosilec podatkovnega okna lahko opišemo tudi kot dinamien nosilec podatkovnega zato, ker lahko znotraj okenskega skripta sprogramiramo, da se trenutno prikazano okno v doloenem trenutku zamenja in se nadomesti z drugim podatkovnim oknom. V našem primeru bomo naredili program za šifrant artiklov, ki se bo imenoval Artikli. Prvi nivo programa mora vsebovati dva podatkovna okna in sicer pogojno okno okno za vnos filtra za iskanje podatkov oziroma kamor bomo lahko vnesli iskalni pogoj, ter okno za prikaz aritklov. Iz orodne vrstice izberemo kontrolo Datawindow Control in kliknemo na površino okna. Prikaže se nam bel kvader nosilec podatkovnega okna. S klikom na kvader, se nam v desnem delu okna kjer doloamo nastavitve objektov, prikažejo nastavitve za izbrani nosilec podatkovnega okna. V nastavitvi DataObject oziroma podatkovni objekt je potrebno vnesti ime podatkovnega okna, da bi se na mestu nosilca podatkovnega okna prikazovalo željeno podatkovno okno. Ker podatkovnih oken še nismo ustvarili, bomo najprej ustvarili celotno platformo na oknu in na koncu vkljuili še podatkovna okna. Na okno torej dodamo še dodaten nosilec podatkovnega objekta, ki bo prikazoval seznam. Potrebujemo tudi štiri ukazne gumbe, ki bodo imeli naslednje funkcije: Izhod (zapiranje programa) Iši (iskanje podatkov na podlagi vnešenih vrednosti v pogojnem oknu) Menu (dostop do funkcij programa) Briši filter (brisanje vnešenih vrednosti v pogojnem oknu) Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 43

50 Gumbe se ponavadi uporablja za izvedbo posebnih funkcij. Z desnim klikom na gumb prikliemo menu kjer izberemo Script. Odpre se nam okno, kjer lahko napišemo skript, ki se bo izvedel ob pritisku na gumb. Konna struktura prvega nivojskega okna brez vkljuenih podatkovnih oken je vidna na spodnji sliki. Slika 29: Okno prvega nivoja v fazi razvoja, brez vkljuenih podatkovnih oken Izdelava podatkovnih oken Datawindow Podatkovno okno predstavlja grafini vmesnik, na katerem lahko uporabnik pridobiva, spreminja in kreira podatke, ki se potem shranijo v bazo podatkov. Grafina izdelava podatkovnega okna je relativno enostavna. Da bi lahko izdelovali podatkovna okna moramo imeti ustrezno kreirano aplikacija, ustrezen priklop na delujoo bazo podatkov ter izdelane podatkovne tabele na podatkovnem strežniku. Da bi izdelali novo podatkovno okno, ki bo služilo kot pogojno okno - filter, potem iz menuja izberemo ukaz New ali pa s kombinacijo tipk CTRL+N prikliemo funkcijo za izdelavo novega objekta. Prikaže se nam okence v katerem lahko izberemo vrsto objekta, ki ga želimo izdelati. Kliknemo na zavihek Datawindow kjer se nam pojavijo vrste podatkovnih oken. Na razpolago imamo podatkovna okna razlinih tipov kot so Freeform prosto podatkovno okno, Composite sestavljeno podatkovno okno, Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 44

51 Tabular - podatkovno okno tipa seznam, Graph podatkovno okno tipa graf s katerim lahko podatke prikažemo tudi grafino, itd.. Izberemo podatkovno okno tipa Freeform in izbiro potrdimo z klikom na gumb ok. Slika 30: Izdelava novega podatkovnega okna tipa Freeform V naslednji fazi se nam odpre arovnik za izbiro vira podatkov za novo podatkovno okno. Izberemo opcijo SQL Select. To pomeni da bo naš vir podatkov SQL skript. Nato se nam odpre okno, kjer lahko doloimo posamezne nastavitve tekstov in polj na podatkovnem oknu, kot so na primer velikosti in barva pisave. Lahko izberemo privzete nastavitve in kliknemo ok. Odpre se nam SQL ozadje novega podatkovnega okna in okence za hitro izbiro podatkovnih tabel oziroma Quick Select, kjer izberemo željene tabele, ki jih želimo vkljuiti na naše podatkovno okno. Nabor prikazanih podatkovnih tabel se naredi iz trenutne povezave na obstojeo bazo podatkov. Slika 31: Nabor tabel iz trenutno aktivne povezane baze, prikazan v programu Powebuilder Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 45

52 Ko izberemo željene tabele, se nam na površino okna prikažejo tabele vkljuno z polji. Da bi izbrali posamezna polja v tabeli, kliknemo na polje v tabeli. V našem primeru izberemo polja, ki so vidna na spodnji sliki. Po poljih, ki smo jih izbrali, bo omogoeno iskanje podatkov. Slika 32: Izbrana polja na tabeli artikli, ki jih bomo uporabili na novem podatkovnem oknu Z ukazom Return se vrnemo na osnovno podatkovno okno, kakršno bo tudi vidno uporabniku v sistemu. Na podatkovnem oknu so vidna polja izbrana iz podatkovnih tabel, ter tekstovni nazivi polj, ki jih program doloi samodejno, glede na nazive dejanskih polj v tabelah. V nadaljevanju po želji oblikujemo polja s pomojo ukazov iz orodne vrstice. Polja poljubno obarvamo, jim doloimo tip, velikost in obliko pisave, jim spreminjamo velikost in podobno. Podatkovnemu oknu doloimo poljubno barvo ozadja, v našem primeru svetlo zeleno Mint. Da bi v celotnem informacijskem sistemu imeli enoten izgled na vseh oknih, bomo uporabili identine nastaviteve pisav in polj na vseh podatkovnih oknih. Kot splošno pisavo doloimo pisavo Tahoma, velikost pisave imen polj bo 9, velikost pisave nazivov in tekstov pa bo 10. Barva vseh pogojnih oken pa bo Mint. Ko podatkovno okno ustrezno oblikujemo in mu doloimo vse željene nastavitve, lahko okno shranimo. Okno shranimo z ukazom Save, ki ga lahko izberemo iz menuja ali pa z kombinacijo tipk CTRL+S. Odpre se nam posebno okno Save DataWindow. Splošno pravilo za poimenovanje podatkovnih oken doloa, da podatkovnemu oknu pripišemo prepono d_ in okno shranimo kot d_artikli_filter. Po želji lahko k podatkovnemu oknu ob shranitvi vnesemo tudi komentar. Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 46

53 Slika 33: Okno za shranitev podatkovnega okna Na podoben nain izdelamo tudi podatkovno okno, ki nam bo prikazovalo seznam artiklov. Za izdelavo seznama artiklov vzamemo okno tipa Tabular. Nazive in tekste nad polji postavimo v razdelek podatkovnega okna Header, medtem ko polja iz baze postavimo v razdelek Detail. Uporabimo iste nastavitve kot pri pogojnem oknu le da uporabimo svetlo modro barvo okna Sky. Podatkovno okno poimenujemo d_artikli_seznam. Ko imamo oba podatkovna okna ustrezno urejena, ju lahko vkljuimo na predhodno izdelano okno - window. Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 47

54 Slika 34: Prvonivojsko okno programa Artikli, skupaj z vkljuenimi podatkovnimi okni v fazi razvoja Da bi lahko v programu 'Artikli'zapise tudi spreminjali in dodajali nove artikle v bazo podatkov, program potrebuje še naslednji programski nivo oziroma drugi nivo. Drugi nivo bo vseboval okno za vnos in spreminjanje posameznih vrednosti na izbranem zapisu artiklu. Zapis, ki ga urejamo ali na novo vnašamo v trenutku ko bo drugonivojsko okno odprto še ne bo shranjen v bazi podatkov. Zapis sprememb oziroma shranitev novega zapisa se bo zgodil v trenutku, ko bomo okno zaprli s klikom na gumb Zapri. Skript, ki se izvede ob zaprtju okna za urejanje / vnos novega artikla v bazo je prikazan v prilogi številka 3. Slika 35: Drugonivojsko okno programa Artikli, skupaj s podatkovnim oknom, ki služi za vnos ali urejanje postavke Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 48

55 ISKANJE / DOSTOP DO PODATKOV V SISTEMU SPLOŠNA REŠITEV Pri zasnovi informacijskega sistema sem se najprej posvetil podroju iskanja podatkov v sistemu. Iskanje podatkov je temelj vseh nadaljnih operacij in obdelav nad podatki v sistemu. Primer: Uporabnik bo pred vnosom artikla v šifrantu artiklov preveril, ali se ta artikel mogoe že nahaja v obstojei bazi podatkov. Iskanje podatkov se bo vršilo preko ukaznega gumba za iskanje, ki se nahaja na programu šifranta artiklov. Iskanje v bazi podatkov se bo izvedlo na podlagi vnešenega iskalnega niza podatkov, ki se vnaša v posebej za to namenjen del okna, ki se imenuje 'pogojno okno'ali 'filter'. Slika 36: Program Artikli Delovanje iskalnega kriterija Dostop do že shranjenih zapisov v bazi podatkov se vrši s pomojo filtra iskalnega pogoja in ukaznim gumbom za iskanje podatkov 'Iši'. Filter oz. pogojno podatkovno okno, je vnosna maska kamor vnesemo podatke, po katerih želimo da se v bazi izvrši iskanje zapisov. Iskanje je možno po vseh podatkih, ki so v filtru - oknu za iskanje prikazani in so na voljo za vnos. Za poizvedbo pritisnemo na ukazni gumb za iskanje podatkov 'Iši'. V spodnjem oknu, ki je namenjeno prikazu podatkov in zapisov v bazi, se nam na podlagi vnešenega kriterija prikažejo zapisi - podatki. V spodnjem levem delu okna imamo prikazan podatek o številu zapisov v seznamu. Iskanje podatkov brez vnešenega iskalnega pogoja e poženemo ukazni gumb 'Iši'brez vnešenega iskalnega pogoja, se nam v spodnji seznam prikažejo vsi podatki, ki so v bazi, npr. v programu 'Artikli', se prikažejo vsi artikli, ki so trenutno shranjeni v bazi podatkov. Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 49

56 Slika 37: Rezultat iskanja podatkov artiklov, brez vnešenega iskalnega pogoja Iskanje podatkov po delu besednega niza Program omogoa tudi iskanje po delu besede ali besednega niza. Pri takem nainu iskanja uporabljamo znak za odstotek '%', ki simulira uporabo sql ukaza 'LIKE' (pomeni: podoben) in ga vnesemo na mesto kjer želimo da se iskanje razširi na 'podobno'. Pri takem iskanju imamo ve možnosti: - iskanje po zadnjem delu besednega niza: %besedni niz - iskanje po zaetnem delu besednega niza: besedni niz% - iskanje po vmesnem delu besednega niza: %besedni niz% Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 50

57 Slika 38: Rezultat iskanja po delu naziva artikla Slika 39: Rezultat iskanja po klasi in statusu artikla Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 51

58 Da bi odprli želen zapis za urejanje ali pa vpogled enostavno dvokliknemo na zapis v seznamu. Slika 40: Drugi nivo programa Artikli, kjer lahko urejamo ali dodajamo artikel Program Naroila Arhitekturo nivojev za izdelavo tipa programa dokument smo že predstavili nekaj poglavij nazaj. Tip programa dokument torej vsebuje tri nivoje. Sedaj si lahko pogledamo tipien primer programa tipa dokument in sicer program za vnos naroil - Naroila. Program je sestavljen iz že prej predstavljenih nivojev in sicer: pogojno okno / filter, seznam dokumentov, dokument glava dokumenta in seznam postavk ter okno za vnos / urejanje postavke. Da program sestavimo potrebujemo naslednja podatkovna okna: pogojno okno filter, okno za seznam naroil, okno za glavo dokumenta, okno za seznam postavk in okno za urejanje / vnos postavke naroila. Podatkovna okna bomo postavili na posebej za ta program narejena in prilagojena sistemska okna. Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 52

59 Slika 41: Prvi nivo programa Naroila, ki vkljuuje podatkovno okno za vnos filtra ter seznam dokumentov Slika 42: Drugi programski nivo programa Naroila, ki vsebuje glavo dokumenta ter seznam postavk vezanih na dokument Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 53

60 Slika 43: Tretji nivo programa Naroila sestoji iz podatkovnega okna za vnos oziroma urejanje postavke 5.4 PRENOS INFORMACIJSKEGA SISTEMA V SPLET PowerBuilder 11 poenostavlja razvoj.net aplikacij in je del dolgoronega narta podjetja Sybase, ki želi zagotoviti popolno podporo ogrodju.net. Z izdajo te razliice, PowerBuilder 11 razvijalcem zagotavlja fleksibilnost v razvoju.net aplikacij kot.net Windows Forms, Web Forms, and.net Smart Clients, kot tudi razvoj tradicionalnih poslovnih odjemalec/strežnik aplikacij in web servisov. PowerBuilder 11 vkljuuje tudi nadaljno podporo integraciji z okoljem J2EE in Win32 aplikacij. Omogoa še bolj enostavno integracijo z svetovno vodilnimi platformami za razvoj še bolj odprtih in prilagodljivih aplikacij. PowerBuilder ponuja tudi boljšo produktivnost pri delu in omogoa tudi enostavnejše kodiranje. Nove podpore za.net v PowerBuilder 11 vkljuujejo: Razvoj PowerBuilder nevidnih objektov (non-visual objects (NVOs)) kot del aplikacije.net (.NET assemblies and.net Smart Client applications) Razvoj PowerBuilder nevidnih objektov kot web servisov in hitro implementacijo aplikacij na splet s podporo tehnologije ASP.NET Podporo za Microsoft SQL Server SNC and Oracle 10g RAC Možnost uporabe web servisa kot vir podatkov za podatkovna okna Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 54

61 IIS STREŽNIK Da bi informacijski sistem prenesli v splet, potrebujemo strežnik IIS. IIS (Internetni informacijski servisi, Internet Information Services, IIS, poimenovan tudi Internet Information Server) je strežniška aplikacija, sestavljena iz servisov, ki bazirajo na spletnih tehnologijah in temeljijo na tehnologiji Microsoft Windows. Trenutno je IIS drugi na lestvici najbolj uporabljenih spletnih strežnikov. Po uporabi je pred njim le strežnik Apache. Statistika iz oktobra 2007 kaže, da strežniki IIS gostijo približno 37.13% vseh spletnih strani. ISS vkljuuje protokole kot so FTP, SMTP, NNTP, in HTTP/HTTPS. Verzije IIS strežnikov: IIS 1.0, Windows NT 3.51 available as a free add-on IIS 2.0, Windows NT 4.0 IIS 3.0, Windows NT 4.0 Service Pack 3 IIS 4.0, Windows NT 4.0 Option Pack IIS 5.0, Windows 2000 IIS 5.1, Windows XP Professional IIS 6.0, Windows Server 2003 and Windows XP Professional x64 Edition IIS 7.0, Windows Vista and Windows Server 2008 Uporabili bomo IIS strežnik verzije 6.0, ki ga lahko v operacijskem sistemu Windows XP namestimo kot dodatno komponento sistema. Do nastavitev strežnika IIS dostopamo prek programa IIS Manager. Slika 44: Strežniška aplikacija: Internet Information Services IIS 6.0 Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 55

62 Izvedba aplikacije kot Web Forms ASP.NET aplikacije Powerbuilder 11 omogoa prenos obiajnih namiznih aplikacij v spletne aplikacije s pomojo posebnega vgrajenega prevajalnika za.net. Da bi lahko prenesli obstojeo aplikacijo v splet moramo imeti delujo strežnik IIS. Delovanje strežnika preverimo s pomojo programa Internet Informational services. e strežnik tee lahko vidimo že iz orodne vrstice, lahko pa ga tudi poženemo iz menuja Action z izbiro opcije Start. Delovanje IIS strežnika je pomembno zato, ker bo program Powerbuilder 11 ob generiranju ASP.NET aplikacije preveril delovanje strežnika. Ob delujoem strežniku IIS, Powerbuilder samodejno prenese novo ASP.NET aplikacijo na strežnik, od kjer je potem aplikacija splošno dostopna z spletnimi brskalniki. Preden se lotimo razvijanja spletne aplikacije, še preverimo: ali imamo namešen delujo strežnik IIS na lokalnem raunalniku preverimo, ali imamo ustrezno namešen.net Framework (ogrodje) 2.0 ali imamo namešen paket spletnih kontrol IEWebControls. Koraki za razvoj spletne aplikacije si sledijo po naslednjem vrstnem redu: Izdelava.NET Web Form projekta Doloitev in sprememba nastavitev.net Web Form projekta Razvoj.NET Web Form projekta Konfiguracija.NET Web Form aplikacije Zagon.NET Web Form projekta Testiranje.NET Web Form aplikacije V programu Powerbuilder iz menuja izberemo File in nato New. Odpre se nam okno v katerem izberemo vrsto objekta, ki ga želimo izdelati. Postavimo se na zavihek Target in izberemo opcijo.net Web Forms Application. Izbiro potrdimo s klikom na gumb Ok. Slika 45: Okno za izbiro nove ciljne aplikacije tipa.net Web Form Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 56

63 Odpre se nam poseben arovnik - vodnik, ki nas vodi skozi izdelavo naše nove spletne aplikacije. Slika 46: Izdelava spletne aplikacije iz obstojee namizne aplikacije Prikaže se nam okno v katerem nam arovnik ponudi tri opcije za izdelavo nove aplikacije in sicer: Zani od zaetka Zani iz obstojee knjižnice in aplikacije Zani iz nabora knjižnic in aplikacije iz obstojee ciljne aplikacije tare Izberemo zadnjoj, tretjo opcijo in nadaljujemo s klikom na Next. Odpre se nam okno kjer izberemo obstojeo ciljno aplikacijo iz katere želimo razviti spletno aplikacijo. Slika 47: Izbira obstojee ciljne aplikacije iz katere želimo izdelati novo spletno aplikacijo Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 57

64 V naslednje koraku doloimo pot in ime nove ciljne aplikacije. Novo aplikacijo bomo poimenovali WEB_FORM_INFOSYS. Slika 48: Doloitev poti in imena nove ciljne aplikacije Nato doloimo ime novega projekta. Nov projekt bomo poimenovali p_web_form_infosys. Projekt shranimo v knjižnico test_application. V naslednji fazi vnesemo ime in spletni naslov oziroma pot do spletne aplikacije. Ime nove spletne aplikacije bo WEB_FORM_INFOSYS. Pot do spletnega naslova pustimo privzeto. Aplikacija bo avtomatsko delovala na lokalnem IIS strežniku. Za nadaljevanje, potrdimo s klikom na Next. Prikaže se nam okno, kjer je potrebno za izvedbo aplikacije dodati vhodne datoteke in direktorije izvornih datotek. To so predvsem naše knjižnice s konnico.pbl. Knjižnice s to konnico so še vedno razvojne in niso še zaklenjene. Ko aplikacijo razvijemo in dobimo konno verzijo, se iz omenjenih knjižnic kreirajo knjižnice s konnico.pbd. Knjižnica s to konnico je zaklenjena in je ni možno ve odpirati in urejati njenih objektov. Ko izberemo ustrezne vhodne knjižnice in ostale objekte nadaljujemo. Odpre se nam okno, kjer imamo na izbiro izvedbo aplikacije kot izvorne inštalacijske datoteke, ali pa izvedbo z direktnim prenosom celotne aplikacije na strežnik IIS. Izberemo drugo opcijo. Naslov IIS strežnika pustimo privzeto in sicer 'localhost', kar pomeni, da se bo aplikacija prenesla na lokalni strežnik. Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 58

65 Slika 49: Nastavitve za razvoj spletne aplikacije V naslednjem oknu se nam prikaže povzetek vseh nastavitev nove.net Web Forms aplikacije. e želimo spremeniti posamezno nastavitev se lahko z gumbom Next pomikamo nazaj, vse dokler ne pridemo do okna, na katerem želimo popraviti posamezno nastavitev. V nasprotem primeru pa konamo izdelavo projekta s klikom na Finish. Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 59

66 Znotraj delovnega prostora se nam prikaže nova ciljna aplikacija tipa.net Web Form z imenom WEB_FORM_INFOSYS. Aplikacija vsebuje isto strukturo in iste knjižnice kot osnovna aplikacija iz katere smo tudi kreirali spletno aplikacijo. Slika 50: Nova ciljna aplikacija znotraj delovnega prostora Kompiliranje.NET Web Form aplikacije Da bi aplikacijo dokonno poslali na server, kjer bi bila prosto dostopna z internetnim brskalnikom, moramo aplikacijo kompilirati. Dvokliknemo na projekt p_web_form_infosys, ki se nahaja v ciljni aplikaciji WEB_FORM_INFOSYS, znotraj knjižnice test_application. Odpre se nam okno za kompiliranje aplikacije. Na prvem zavihku General imamo prikazane splošne nastavitve aplikacije. Ime aplikacije in pot do spletnega naslova sta že vnešeni. Pri nastavitvah za izvedbo aplikacije (Build options) izberemo opcijo Release, kar pomeni novo izvedbo aplikacije, ter pri nastavitvi tipa izvedbe (Rebuild) izberemo Full, kar pomeni celotno kompiliranje aplikacije. Opcija Incremental bi pomenila, da želimo kompilirati samo spremembe, ki so bile narejene na aplikaciji. Okno za kompiliranje.net Web Forms aplikacije vsebuje še nekatere zavihke kjer preverimo ali imamo v naboru vse potrebne knjižnice, potem zavihek kjer vkljuimo zunanje datoteke kot so na primer slike in podobno. Na voljo je tudi poseben zavihek, kjer lahko vkljuimo dodatne JavaScript datoteke. Ko nastavimo potrebne parametre, v orodni vrstici kliknemo na ikono za kompiliranje aplikacije in sicer Deploy Project, s katero sprožimo kompiliranje projekta. Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 60

67 Slika 51: Okno za nastavitev parametrov kompiliranja aplikacije Med kompiliranjem.net Web Form aplikacije se izvede ve postopkov. Najprej se aplikacija kompilira. Nato program preveri dostopnost in delovanje IIS strežnika. e je strežnik IIS dosegljiv, program kreira.net Assemby datoteko oziroma.net paket. V naslednjem koraku se knjižnice s konnico.pbl prevedejo v knjižnice s konnico.pbd. Na koncu pa se celotna vsebina prekopira na IIS strežnik. Kompiliranje aplikacije je uspešno konano, ampak vseeno nam je program javil, da nekatere nastavitve in funkcije niso podprte. Slika 52: Postopek kompiliranja.net Web Form aplikacije po korakih, prikazan v izhodnem oknu Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 61

68 Slika 53: Prikaz funkcionalnosti, ki v novi.net Web Form aplikaciji niso podprte Konfiguracija.NET Web Form aplikacije Po uspešnem prevajanju programa v aplikacijo tipa.net Web Form, je potrebno nastaviti delovanje IIS strežnika v programu IIS Manager tako, da bi aplikacijo lahko poganjali v spletnem brskalniku. Konfiguracija vkljuuje nastavitev verzije za podporo aplikacijam vrste ASP.NET ter verzijo ogrodja.net (.NET Framework). Potrebno pa je tudi nastaviti ime aplikacije (<applicationname>) v datoteki Web.Configure, ki se nahaja v glavni mapi aplikacije. Zagon.NET Web Form aplikacije Novo spletno aplikacijo lahko zaženemo preko programa Powerbuilder z klikom na gumb Run, le da moramo v tem primeru preveriti, da je ciljna spletna aplikacija oznaena kot privzeta. Aplikacijo pa sedaj lahko zaženemo tudi preko spletnega brskalnika tako, da v brskalnik vnesemo ime aplikacije ( _APLIKACIJE/default.aspx). Testiranje.NET Web Form aplikacije Za testiranje.net Web Form spletnih aplikacij narejenih s programom Powerbuilder 11, podjetje Sybase svetuje, da se pri testiranju najbolj osredotoimo na testiranje: - najbolj uporabljenih dogodkov / funkcij / nastavitev v veini vidnih in nevidnih objektov - veine sistemskih funkcij in jezikovnih podpor v PowerScript-u - podatkovnih oken tipov kot so Grid, Tabular, FreeForm, N-Up, Group and Crosstab, vkljuno z vsemi tipi podatkovnih virov - spletnih podpor za funkcije za manipulacijo s podatki, transakcije, funkcij podatkovnih oken kot so Modify, Describe, Evaluate, ImportFile, SaveAs, in Retrieve. - zunanjih funkcij podatkovno orientiranih operacij. Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 62

69 Testiranje je ena izmed zelo pomembnih aktivnosti v razvojnem ciklu vsakega informacijskega sistema. Konno testiranje je pri razvijalcih mnogokrat zapostavljeno saj jim za to vedno primanjkuje asa ali pa enostavno nimajo volje. Sicer se sprotna testiranja v asu razvoja vedno izvajajo veinoma sproti. Ob zakljuenem razvoju sem si zato vzel kar nekaj asa za samo testiranje. Med samim konnim testiranjem aplikacije pa sem naletel na kar nekaj manjših napak, vendar ni bilo nobene veje pomanjkljivosti ali napake. Ker sem videl, da se pravega testiranja ne bom rešil samo z nekaj kliki miške, sem naredil plan testiranja, ki je bil zelo podoben kar planu izdelave sistema, le da sem tu vse skupaj samo testiral. Testiranje vsakega posameznega programa in nato celega sistema sem se lotil najprej z napanimi oziroma neveljavnimi podatki. Tu se je izkazalo, da je bilo najve napak, kar je bilo oitno, saj sem ponavadi testiral s pravimi (veljavnimi) podatki, mnogo manj pa neustreznimi in nepravilnimi podatki. Temu je sledilo še testiranje s pravimi podatki in simulacija poteka uporabe vseh programov v sklopu poslovnega procesa. Tu pa je bilo napak bistveno manj kot pri testiranju z napanimi podatki. Odpravljanje napak Odpravljanje napak sem obiajno izvajal kar ob odkritju same napake med samim razvojem sistema in sprotnim testiranjem. Veja verjetnost vejih potencialnih napak, je bila tako odpravljena že med samim razvojem. Ostale nepravilnosti, odkrite kasneje med konnim testiranjem po konanem razvoja, pa sem si zapisal in jih nato odpravil postopoma. Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 63

70 6 ZAKLJUKI 6.1 OCENA UINKOV Glede konkretnega opisanega problema v prouevani organizaciji in izvedbe rešitve, torej razvoja programske rešitve za podroje prodaje v okolju.net, pa smo prišli do zakljukov, ki jih bom navedel v nadaljevanju. Uvedba informacijskega sistema v splošnem pomeni predvsem optimizacijo in racionalizacijo dela s podatki in prihrankih pri stroških dela. Ena izmed najpomebnejših pridobitev pri uvedbi informacijskega sistema pa je tonost podatkov. Možnost napanih vnosov je ob uporabi programov precej manjša, saj jih veliko veino odpravijo že kontrole pri vnosu. Dodatne prednosti infomacijskega sistema pa lahko vidimo tudi v analizi podatkov. Z uporabo posameznih programov, pregledov ter poroil, bo veliko lažje nadzirati celotno poslovanje na podroju prodaje. Pomembno pa je tudi dejstvo, da smo razvili spletni informacijski sistem, kar pa pomeni predvsem svobodo pri izbiri raunalniških platform in ostale programske opreme. Spletna aplikacija, ki smo jo razvili, temelji na sistemsko neodvisni Microsoftovi platformi.net, ki je izredno zmogljiva in se ob enem neprenehoma razvija naprej. Testiranje aplikacije je potekalo na lokalno namešenem Microsoftovem strežniku IIS 6, kar pa ne pomeni da lahko aplikacija tee le na tem strežniku. Aplikacije tipa.net je možno poganjati tudi na trenutno najbolj popularnem spletnem strežniku Apache. Da bi to dosegli, je potrebno le nadgraditi strežnik Apache s posebnim dodatkom, ki ga lahko prenesemo iz spleta in ga brez težav namestimo. Test je pokazal, da aplikacija brez težav tee v vseh novejših verzijah trenutno prevladujoih spletnih brskalnikov kot so Internet Explorer, Mozilla Firefox in Opera, kljub nekaterim nepodprtim funkcionalnostim, ki so bile javljene ob prevajanju aplikacije iz namizne v spletno aplikacijo tipa.net Web Form. Tako lahko v prihodnosti v prouevani organizaciji brez vsakršnih zadržkov preidejo na odprtokodne operacijske sisteme, saj uporaba spletne aplikacije ne bo povzroala nobenih neskladij glede platforme. Spletni informacijski sistem tee neodvisno od operacijskega sistema v spletnem brskalniku in izkoriša vse resurse iz spletnih tehnologij in okolja. Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 64

71 Slika 54: Prikaz prijavnega okna v spletnem brskalniku Internet Explorer Slika 55: Prikaz programa Artikli v spletnem brskalniku Internet Explorer Vlado Lešnjak Programska rešitev za podroje prodaje v okolju.net Stran 65