MEDOBRATOVALNOST REŠITEV ZA MODELIRANJE POSLOVNIH PROCESOV V BPMN

Transcription

1 Smetanova ulica Maribor, Slovenija Goran Graf MEDOBRATOVALNOST REŠITEV ZA MODELIRANJE POSLOVNIH PROCESOV V BPMN Magistrsko delo Maribor, februar 2015

2 I MEDOBRATOVALNOST REŠITEV ZA MODELIRANJE POSLOVNIH PROCESOV V BPMN Magistrsko delo Študent: Študijski program: Goran Graf Magistrski, 2. bol. stopnja Informatika in tehnologije komuniciranja Mentor: doc. dr. Gregor Polančič, univ.dipl.inž. rač. in inf.

3 II

4 III ZAHVALA Dr. Gregorju Polančiču za mentorstvo in pomoč. Hvala, da ste bili v času študija vedno korektni in na voljo za vsa vprašanja. Posebna zahvala staršem, ki sta mi omogočila študij in verjela vame. Zahvaljujem se bratu Urošu in punci Špeli za spodbudo, podporo in dobro energijo v času študija.

5 IV MEDOBRATOVALNOST REŠITEV ZA MODELIRANJE POSLOVNIH PROCESOV V BPMN Ključne besede: medobratovalnost, poslovni proces, bpmn, notacija UDK: (043.2) Povzetek Magistrsko delo predstavlja rezultat opravljene analize na področju standarda BPMN 2.0 in rešitev, ki omogočajo modeliranje v omenjeni notaciji. Smer raziskave je področje medobratovalnosti. Opravili smo pregled literature, relevantnih standardov in področij zapisa BPMN. Poleg samega standarda BPMN 2.0, smo preučili še datotečne formate BPMN, XML, XPDL in VSD. Nad izbranimi orodji (Signavio, Yaoqiang BPMN Editor in Activiti (BPM Platform)) smo opravili analitični pregled podprtosti elementov notacije. Prav tako smo izvedli posebno obliko eksperimenta in na praktičnem primeru preverili zbrane ugotovitve. Zapisali smo ugotovitve o uspešnosti prenosa informacij. Ugotovitve so pokazale, da nobeno orodje ni v celoti nudilo podpore standardu, kljub navajanju v specifikacijah orodja. Izpostavljamo Signavio, ki se je odrezal najboljše. Prav tako smo podali smernice za nadaljnjo delo oziroma predloge za širitev raziskave na ostala področja.

6 V INTEROPERABILITY OF BPMN BASED BUSINESS PROCESS MODELING SOLUTIONS Key words: interoperability, business process, bpmn, notation UDK: (043.2) Abstract The master's thesis presents the result of the analysis that we conduced in the field of BPMN 2.0 standard and tools that allow modeling within this standard. The Direction of research is the area of interoperability. As part of the master's work, we reviewed literature, relevant standards and file formats that are associated with BPMN. We used the analytical method to perform an overview of the tools. We were interested in how well the tools support the set of elements, that notation BPMN 2.0 covers. We also performed a special form of experiment and prepared a practical example to verify the collected findings. The findings on the effectiveness of information transfer were then documented. We also give some guidelines for further work and proposals to expand the research to other areas.

7 VI VSEBINA 1 UVOD OPREDELITEV PROBLEMA IN NAMEN DELA PREDSTAVITEV CILJEV MAGISTRSKEGA DELA PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE PREDSTAVITEV RAZISKOVALNIH VPRAŠANJ MAGISTRSKEGA DELA PREDSTAVITEV OSNOVNE METODE DELA PREGLED PODROČIJ MAGISTRSKEGA DELA MODELIRANJE PROCESOV MEDOBRATOVALNOST MODELOV PROCESOV BPMN Predstavitev in razvoj BPMN 2.0 elementi BPMN 2.0 meta model in shema XSD osnove Temelji BPMN sheme XSD datoteke Semantični in grafični model ID in referenca na ID Uvoz, ciljni imenski prostor in oddaljene reference na ID Razredi skladnosti BPMN Opisni pod-razred Analitični pod-razred Skupno izvedljivi pod-razred Grafični model BPMNDI Osnovne informacije Nivoji procesa in strani BPMNDiagram BPMNPlane BPMNShape BPMNEdge DATOTEČNI FORMATI NA PODROČJU MEDOBRATOVALNOSTI MODELOV PROCESOV... 35

8 VII XML BPMN XPDL VSD PREGLED OBSTOJEČIH RAZISKAV IZ PODROČJA MEDOBRATOVALNOSTI MODELOV PROCESOV NAČRTOVANJE IN IZVEDBA EKSPERIMENTA PREDSTAVITEV IZBRANIH ORODIJ Signavio Yaoqiang BPMN Editor Activiti (BPM Platform) ANALITIČNI PREGLED IZBRANIH ORODIJ IN NJIHOVA PODPRTOST ELEMENTOV PREDSTAVITEV IZHODIŠČNIH MODELOV Model Model Model DEFINIRANJE POSTOPKA IZVEDBE OCENJEVALNI KRITERIJI IZVEDBA EKSPERIMENTA OZIROMA PRIDOBIVANJE REZULTATOV M1 - Izhodišče Signavio in analiza vsebine datoteke M1 - Uvoz v YBE in ugotovitve M1 - Uvoz v Activiti in ugotovitve M2 - Izhodišče YBE in analiza vsebine datoteke M2 - Uvoz v Signavio in ugotovitve M2 - Uvoz v Activiti in ugotovitve M3 - Izhodišče Activiti in analiza vsebine datoteke M3 - Uvoz v Signavio in ugotovitve M3 - Uvoz v YBE in ugotovitve ZAKLJUČEK ANALIZA PREDPOSTAVK IN OMEJITEV DOSEGANJE CILJEV IN PRIDOBITEV ODGOVOROV NA RAZISKOVALNA VPRAŠANJA PREDLOGI ZA NADALJNJO DELO SKLEP LITERATURA

9 VIII 7 PRILOGE TABELE TABELA 2.1: ELEMENTI IN ATRIBUTI OPISNEGA POD-RAZREDA TABELA 2.2: ELEMENTI IN ATRIBUTI ANALITIČNEGA POD-RAZREDA TABELA 2.3: ELEMENTI IN ATRIBUTI SKUPNO IZVEDLJIVEGA POD-RAZREDA TABELA 2.4: ELEMENTI IN ATRIBUTI PODPORNIH RAZREDOV SKUPNO IZVEDLJIVEGA POD-RAZREDA TABELA 2.5: MICROSOFT VISIO - PREGLED FORMATOV TABELA 4.1: REZULTATI ANALITIČNEGA PREGLEDA IZBRANIH ORODIJ TABELA 5.1: ANALIZA CILJEV MAGISTRSKEGA DELA TABELA 5.2: ANALIZA RAZISKOVALNIH VPRAŠANJ MAGISTRSKEGA DELA TABELA 7.1: SEZNAM OSNOVNIH ELEMENTOV NAMENJENIH MODELIRANJU TABELA 7.2: RAZŠIRJENI SEZNAM ELEMENTOV NAMENJENIH MODELIRANJU SLIKE SLIKA 2.1: BPMN SKOZI ČAS SLIKA 2.2: PRIMER XPDL - DIAGRAM SLIKA 4.1: GRAFIČNI VMESNIK ORODJA: SIGNAVIO SLIKA 4.2: GRAFIČNI VMESNIK ORODJA: YAOQIANG BPMN EDITOR SLIKA 4.3: GRAFIČNI VMESNIK - ACTIVITI MODELER SLIKA 4.4: MODEL M SLIKA 4.5: MODEL M SLIKA 4.6: MODEL M SLIKA 4.7: PRIKAZ RELACIJ UPORABLJENIH MODELOV V IZBRANIH ORODIJ SLIKA 4.8: MODEL M1 V ORODJU YBE (M1 V YBE) SLIKA 4.9: MODEL M1 V ORODJU ACTIVITI (M1 V ACTIVITI) SLIKA 4.10: MODEL M2 V ORODJU SIGNAVIO (M2 V SIGNAVIO) SLIKA 4.11: MODEL M2 V ORODJU ACTIVITI (M2 V ACTIVITI) SLIKA 4.12: MODEL M3 V ORODJU SIGNAVIO (M3 V SIGNAVIO) SLIKA 4.13: MODEL M3 V ORODJU YBE (M3 V YBE)

10 IX GRAFI GRAF 4.1: PODPORA IZBRANIH ORODIJ ELEMENTOM DOLOČENE SKUPINE GRAF 4.2: PODPORA (ŠTEVILO ELEMENTOV) IZBRANIH ORODIJ GLEDE NA SKUPNO ŠTEVILO ELEMENTOV GRAF 4.3: PODPORA (DELEŽ GLEDE NA CELOTO) IZBRANIH ORODIJ GLEDE NA SKUPNO ŠTEVILO ELEMENTOV GRAF 4.4: OCENJEVALNI KRITERIJI ZA M1 V YBE GRAF 4.5: OCENJEVALNI KRITERIJI ZA M1 V ACTIVITI GRAF 4.6: USPEŠNOST PRENOSA M1 V YBE IN ACTIVITI GRAF 4.7: OCENJEVALNI KRITERIJI ZA M2 V SIGNAVIO GRAF 4.8: OCENJEVALNI KRITERIJI ZA M2 V ACTIVITI GRAF 4.9: USPEŠNOST PRENOSA M2 V SIGNAVIO IN ACTIVITI GRAF 4.10: OCENJEVALNI KRITERIJI ZA M3 V SIGNAVIO GRAF 4.11: OCENJEVALNI KRITERIJI ZA M3 V YBE GRAF 4.12: USPEŠNOST PRENOSA M3 V SIGNAVIO IN YBE

11 X UPORABLJENE KRATICE BPMN - Business process modelling notation BPMI - Business process management initiative XML - Exstensible markup language BPML - Business process modelling language BPEL - Business process execution language OMG - Object management group UML - Unified modelling language XMI - XML metadata interchange XSD - XML schema WXS - W3C XML schema BPMNDI - BPMN diagram interchange URI - Uniform resource identifier URL - Uniform resource locator WSDL - Web service definition language CP/M - Control program for microcomputers DOS - Disk operating system HTML - Hyper text markup language GIF - Graphics interchange format FAT - File allocation table W3C - World wide web consortium RSS - Rich site summary (tudi really simple syndication)

12 XI SOAP - Simple object access protocol XHTML - Extensible Hypertext markup language XPDL - XML process definition language WfMC - Workflow management coalition BPM - Business process management JRE - Java runtime environment JDK - Java development kit MIWG - Model interchange working group

13 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 1 1 UVOD V sodobni informacijski družbi informacija predstavlja dobrino. Slednja je lahko ključnega pomena za podjetja. Pri sprejemanju poslovnih odločitev v organizaciji imajo uporabniki in zaposleni zahteve, da so informacije sintaktično in semantično pravilne. Primer: oblikujemo lahko slovnično pravilen stavek, ki pa nima pomena. V tem primeru velja sintaktična pravilnost, ne pa tudi semantična. Na področju notacije, ki je predstavljena v nadaljevanju, bi lahko podali primer v katerem se element uspešno prenese v drugo orodje (sintaktična pravilnost), vendar slednji ni pravilno lociran (semantična nepravilnost). Zato je pomembno, da se strmi k sposobnosti izmenjave informacij in dostopnosti informacij, ne da bi pri tem naleteli na tehnološke ovire. Na slednje smo se omejili v sklopu magistrskega dela. Če pregledamo različne vire, ki govorijo o prilagajanju rešitev na področju informatike, kaj hitro naletimo na pojme: "sodelovanje" (ang. cooperation, collaboration), "združljivost" (ang. compatibility), "prenosljivost" (ang. portability), "medobratovalnost" (ang. interoperability) itd. Vsi omenjeni pojmi imajo nekako skupen cilj oziroma skupno točko. Ta se nanaša na povezovanje različnih komponent, objektov ali celo aplikacij. Omenjali bomo predvsem pojma združljivost in medobratovalnost. Z združljivostjo ciljamo predvsem na združljivost različnih datotečnih formatov. Dva datotečna formata sta povsem kompatibilna, kadar lahko izvedemo prenos podatkov iz enega formata v drugega. Seveda pri tem ne sme priti do izgub informacij, oziroma se le te ne smejo spremeniti [1], [2]. Na omenjenem področju zasledimo tudi izraza "forward compatibility" in "backward compatibility". Slednja navajata lastnost, katera opisuje združljivost, na primer aplikacije s starejšimi oziroma novejšimi različicami [3], [4]. Nas pa predvsem zanima področje medobratovalnosti. Pojem se nanaša predvsem na zmožnost dveh ali več sistemov (ali komponent), da si izmenjajo informacije in jih pri nadaljnjem delu tudi uporabijo [5].

14 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran Opredelitev problema in namen dela Pojem medobratovalnosti se dandanes vse pogosteje pojavlja. Povezljivost orodij med seboj nas zanima predvsem na področju poslovnih procesov (ang. business process). Natančneje procesi oziroma modeli, ki temeljijo na BPMN (ang. business process modelling notation). BPMN predstavlja standard, nad katerim je mogoče izvesti XML serializacijo (ang. extensible markup language serialization), katera omogoča ustvarjanje procesa in preoblikovanje le tega v obliko, ki je primerna nadaljnji obdelavi v različnih orodjih. Na podlagi te trditve bi lahko v orodju "A" ustvarili diagram, ga izvozili in kasneje uvozili v orodje "B", ki podpira standard BPMN. V praksi se običajno to ne izkaže za resnično. Pri omenjenem postopku po navadi naletimo na težave. Z raziskavo želimo potrditi ali zavreči prejšnjo trditev in spoznati kaj otežuje postopek izvoza in uvoza modela procesa, ter kje prihaja do odstopanj. Prav tako pa preučiti zgradbe različnih formatov, jih primerjati in podati ugotovitve. V nadaljevanju bomo večkrat omenili izraz model. S poimenovanjem ciljamo na diagrame, poslovne procese in modele procesov, ki jih bomo uporabili tudi v sklopu izvedbe eksperimenta. Slednji so ustvarjeni zgolj za preverjanje uspešnosti prenosa. Ali so oziroma bodo primerni tudi za izvajanje, nas v tej fazi ne zanima. Namen raziskave je spoznati standarde, ki obstajajo na področju modeliranja poslovnih procesov, pregled in analiza posameznih datotečnih formatov. Ugotoviti kaj vpliva na neuspešen uvoz informacij in zakaj včasih pride do napačno prikazanega diagrama ob uvozu. Kje pride do najpogostejših napak in odstopanj ali na strani orodja, ki poskrbi za izvoz podatkov ali na strani orodja, ki izvede uvoz. Glede na to, da je BPMN 2.0 postal standardiziran, pri tem postopku ne bi smelo biti težav, pa vendar temu ni tako. Ker se tukaj pojavi problem, ga želimo rešiti oziroma se podrobneje seznaniti z njim in ugotoviti zakaj pride do takšnega stanja in kateri faktorji vplivajo na prehod v to stanje.

15 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran Predstavitev ciljev magistrskega dela Cilj je ugotoviti kateri od izbranih faktorjev vplivajo na medobratovalnost diagrama načrtovanega na podlagi standarda BPMN. Poskusili bomo ugotoviti kaj vpliva na uspešnost prenosa informacij. Na podlagi dobljenih rezultatov bomo bili tudi sposobni opredeliti, kje je tista najprimernejša meja, ko lahko trdimo, da je diagram še bil uspešno prenesen v orodje. 1. Preučitev teorije, ki je relevantna za področje medobratovalnosti. 2. Preučitev dobrih praks medobratovalnosti (iz sorodnega področja). 3. Identifikacija formatov za zapis modelov BPMN. 4. Identifikacija preslikav med formati za zapis modelov BPMN. 5. Identifikacija faktorjev, ki vplivajo na medobratovalnost poslovnega procesa načrtovanega na podlagi standarda BPMN. 6. Opredelitev modela za merjenje stanja medobratovalnosti modelov BPMN. 1.3 Predpostavke in omejitve Pri samem delu bomo morali sprejeti omejitve na področju: Standarda oziroma notacije - osredotočeni smo v različico BPMN 2.0. Orodij - identifikacijo in preučitev vseh orodij, ki so namenjena modeliranju poslovnih procesov, bi bilo iz časovnega vidika praktično nemogoče izvesti. Zaradi te omejitve bomo najprej opravili pregled najbolj razširjenih in uporabljenih orodij. V tej fazi bomo tako pridobili oziroma izbrali orodja, ki so uporabna in hkrati nam dosegljiva. Modelov (diagramov) - orodja omogočajo ustvarjanje različnih modelov (diagramov). Slednji se razlikujejo glede na pomen, nabor elementov, kompleksnost itd. Ker je nemogoče preveriti vse možnosti, se bomo omejili na minimalno število modelov (diagramov), ki nam bodo omogočili izvedbo eksperimenta oziroma podajanje ugotovitev.

16 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 4 Uspešnost prenosa informacij - v magistrskem delu bomo prikazali lestvico (ocenjevalni kriteriji), preko katere bomo lahko ocenjevali uspešnost prenosa informacij. Pri tem bomo morali upoštevati različne postavke (npr. število elementov, število povezav, lega elementa itd.). Predpostavke: Kompleksnost poslovnega procesa negativno vpliva na uspešnost uvoza poslovnega procesa. Struktura/zgradba datoteke (ki nastane ob izvozu poslovnega procesa) nima vpliva na uspešnost prenosa informacij. 1.4 Predstavitev raziskovalnih vprašanj magistrskega dela RV1: Kateri standardi za medobratovalnost modelov obstajajo? Odgovor na raziskovalno vprašanje bomo pridobili na podlagi analize literature s področja medobratovalnosti poslovnih modelov. Omejitve, ki jih bomo morali sprejeti, so predvsem te, da se osredotočimo na tiste standarde in datotečne formate, ki so najbolj razširjeni oziroma so najpogosteje v uporabi. RV2: Kakšno podprtost nudijo orodja pri izvozu in uvozu modela (diagrama)? Zaradi obstoja številnih orodij, se bo potrebno omejiti na samo določene. Nabor slednjih bomo dobili na podlagi selekcije orodij, namenjenih modeliranju poslovnega procesa, ki jih najpogosteje zasledimo oziroma so najpogosteje uporabljene. Nad izbranimi orodji bomo izvedli analizo opisnih podatkov posameznega orodja. Izvedeli bomo kakšne datotečne formate posamezno orodje podpira za uvoz in izvoz modela. Na podlagi pridobljenih podatkov, bomo tudi lahko videli kateri formati se pojavljajo najpogosteje. RV3: Kateri dejavniki vplivajo na uspešen uvoz datoteke formata BPMN, v orodja, ki podpirajo omenjeni standard? Da bomo lahko odgovorili na navedeno raziskovalno vprašanje, bomo morali izvesti posebno obliko eksperimenta. Na podlagi strukture datotečnih formatov, ki

17 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 5 bodo nastali ob posameznem izvozu modela, bomo lahko videli kje pride do odstopanj, kateri podatki se najpogosteje nahajajo v strukturi formata in kateri se najpogosteje izpustijo. Videli bomo kako vplivajo shranjene informacije na uspešnost uvoza modela nazaj v orodje. Pri izvajanju eksperimenta se bomo omejili na izbrana orodja. Slednja bodo enaka, ki jih bomo uporabili pri RV2. RV4: Ali in kako lahko izmerimo stopnjo medobratovalnosti? S pregledom literature iz raziskovalnega področja bomo prišli do odgovora ali že obstajajo lestvice za merjenje medobratovalnosti. V kolikor obstajajo jih bomo analizirali, ter jih primerjali in ugotovili ali jih je moč uporabiti z našimi izbranimi orodji in testnimi modeli. V nasprotnem primeru bomo poskušali na podlagi preučitve literature posameznega orodja, rangirati povezljivost orodja z drugimi orodji z ustvarjanjem lastne merilne lestvice oziroma ocenjevalnih kriterijev. RV5: Ali različna kompleksnost diagrama, modeliranega na standardu BPMN, vpliva na uspešnost uvoza le tega v različna orodja, ki podpirajo standard BPMN? Pri izvedbi eksperimenta bomo uporabili različne poslovne procese. Uporabili bomo nabor poslovnih procesov, ki se bodo razlikovali glede na vrsto elementov, število elementov, dolžino samega poslovnega procesa itd. S tem bomo dobili razpon od najenostavnejšega poslovnega procesa do tistega, ki je že bolj kompleksen in obsežen. Ker je nemogoče ustvariti oziroma testirati vse možne poslovne procese, se bomo omejili na manjši nabor le teh. Nabor slednjih bo v takšni meri, da bomo lahko izvedli in upoštevali prej navedene trditve. RV6: Kateri elementi, modeli se najbolje, najslabše povezujejo? Izveden eksperiment nam bo podal odgovor na zastavljeno vprašanje. Na podlagi opazovanja pridobljenih rezultatov, bomo lahko zabeležili kateri elementi so se najbolje prenesli iz enega orodja v drugega. Pri tem bomo upoštevali prenos opisnih podatkov, pozicije elementa itd.

18 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran Predstavitev osnovne metode dela Raziskovanje bomo opravljali nad določenimi rešitvami, ki so namenjena modeliranju poslovnih procesov. Na podlagi tega bo naša metoda raziskovanja posebna oblika eksperimenta. Pripravili si bomo različne diagrame oziroma modele, ki jih bomo potem poskušali uvoziti in izvoziti v različna orodja. Spremljali bomo natančnost prenesenih podatkov v posamezna orodja. Pred tem pa bomo opravili pregled literature na področju BPMN in medobratovalnosti. Prav tako bomo do določenih ugotovitev prišli, na podlagi analitičnega pregleda posameznega orodja, na področju podpore elementov.

19 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 7 2 PREGLED PODROČIJ MAGISTRSKEGA DELA V poglavju, ki sledi, smo opravili pregled glavnih področij s katerimi smo se srečali v času opravljanja in sestavljanja magistrskega dela. Povzeti oziroma opisani so najpomembnejši segmenti področij, kot je opis področja in najpogostejših pojmov, ki jih srečamo v omenjenem področju, pregled in razvoj, ter nekatere druge lastnosti in povezave na katere se sklicujemo in raziskujemo v magistrskem delu. Vsebina v poglavju zajema splošne informacije in predstavitve, ki so namenjene predvsem tistim, ki jim področja zajeta v magistrskem delu niso tako domača. Slednjim želimo področje približati tako, da ga bodo lahko razumeli in dobili predstavo, hkrati pa želimo doseči morebitno povečanje zanimanja za omenjena področja. Poglavje pa ne opredeljuje samo osnovnih in površinskih informacij. Zajeta je tudi vsebina, ki je še konkretneje pomembna za našo delo. 2.1 Modeliranje procesov Pogostokrat zasledimo pojme modeliranje in simulacija. Velika podjetja temu namenijo še večjo pozornost, saj običajno upravljajo z velikimi finančnimi vložki in stroški. Pomembno je, da imajo nadzor nad procesi, ki tečejo pod njihovim okriljem. Proces je skupek opravil (delovnih nalog, aktivnosti) z določenim vrstnim redom izvajanja, ki pretvarjajo vhode v izhode (materiale, informacije) [6]. Ločimo [7]: Upravljavske procese - nadzirajo in upravljajo izvajanje procesa. Operativne procese - so glavni oziroma osrednji procesi, saj predstavljajo posel s katerim se podjetje ukvarja (na primer: prodaja, nabava, proizvodnja itd).

20 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 8 Podporni proces - omenjeni sklop procesov podpira operativne procese pri njihovem izvajanju. V tem sklopu najdem procese s področja računovodstva, kadrovske službe, tehnične podpore, IT-ja itd. Poslovni proces opredeljujemo kot skupek logično povezanih izvajalskih in nadzornih postopkov in aktivnosti, katerih izid je načrtovani izdelek ali storitev. Modeliranje procesov je tako beleženje poslovnih aktivnosti in poslovnih informacij, v takšnem vrstnem redu, kot si pri izvajanju tudi sledijo. Diagram, ki pri tem nastane, predstavlja orodje s katerim lahko predvidimo končno stanje, ko se proces zaključi. Namen je doseči izboljšano stanje na izhodu. Da pa se lahko to doseže, je pri načrtovanju potrebno pozornost usmeriti na izboljšave tistih akcij, ki lahko pripomorejo k boljši izvedbi storitve in boljši uporabniški izkušnji. Na drugi strani pa je potrebno zmanjševati tiste akcije, ki so časovno preobsežne ali pa pri izvedbi zahtevajo visoke stroške. V našem primeru modeliramo predvsem zato, da dobimo sliko kako so procesi sestavljeni. Prednosti, ki jih prinaša modeliranje (poslovnih) procesov so [8]: 1. Boljše razumevanje odgovornosti udeležencev (dobimo predstavo katera oseba je zadolžena za določena opravila - dejansko vidimo kaj kdo počne). 2. Boljše razumevanje razporeditve virov (zakaj so bili viri posredovani k določenem opravilu - ali se viri uporabljajo oziroma kdo jih uporablja). 3. Razumevanje odnosov in pregled nad interakcijo (kdo s kom komunicira). 4. Pregled kako informacije potujejo (kje se informacija proži - izvorno mesto in njena pot do ciljnega mesta; kako poteka izmenjava dokumentov). 5. Identifikacija ti. "ozkih grl" (kje pride do zastojev, zamud). 6. Pregled nad celotnim procesom lahko prinese ugotovitev in potrebo po prenovi procesa ter njegovi optimizaciji. 7. Izboljšavo informacijskega sistema (povečanje avtomatizacije procesa). Proces predstavimo in modeliramo na različne načine. Notacije (tudi jeziki za modeliranje) za ustvarjanje le tega pa so razvrščene v naslednje skupine:

21 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 9 Grafične/tekstovne notacije, kjer imamo "sliko" procesa ali prosti opis (uporabimo lahko tudi kombinacijo obeh). Formalne/neformalne notacije, kjer ima modeliran proces matematično ozadje ali pa je zasnovan na podlagi stroge notacije, med tem ko imamo na drugi strani ohlapno modeliran proces. Izvršljive/neizvršljive notacije, ki so predvsem primerne za informatizacijo oziroma dokumentiranje. Izvršljive notacije so takšne, ki nam bodo omogočale izvedbo modeliranega procesa. Govorimo o simulaciji (ang. simulation). Zakaj se ljudje in strokovnjaki ukvarjajo z modeliranjem in simuliranjem procesov so različni. Najpogosteje ker želimo dobiti pogled na celotno sliko (postopek), uvesti izboljšave in opazovati spremembe, preučevati modele itd. Velikokrat pa so omenjeni postopki bistveno cenejši, kot če bi delo opravljali neposredno [9]. Nas zanima predvsem grafično modeliranje in grafična predstavitev procesov. Izvajanju le teh ne bomo namenili (prevelike) pozornosti. Omenimo še dva izraza, ki jih pogosto zasledimo pri modeliranju procesov. Pri modeliranju v splošnem poznamo dva različna tipa modelov poslovnih procesov [10]: "AS-IS" ali osnovni model in "TO-BE" model. Bistvena razlika med omenjenima modeloma je ta, da prvi ("AS-IS") model služi za prikaz obstoječega stanja. Nastali model bo imel proces (oziroma skupek procesov), ki bo vseboval akcije, ki se trenutno izvajajo. Medtem, ko se pri modeliranju modela tipa "TO- BE" načrtuje novo stanje procesa. Oba tipa modelov poslovnih procesov sta izrednega pomena. Uporabljata se pri analiziranju, testiranju, implementiranju in kreiranju izboljšav procesov. Cilj modeliranja je prikazati celoten proces in vključiti vse akcije in udeležence procesa. Celotna slika je ključnega pomena, saj podjetje dobi vpogled kje so potrebne spremembe. Spremembe, to so izboljšave, pa prinašajo zadovoljno stranko (tudi kupec, naročnik) in reducirane stroške podjetja. Slednje pa vpliva na povečanje dobička, prednost pred konkurenco, poznavanje tržišča, zadovoljstvo na strani zaposlenih itd.

22 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran Medobratovalnost modelov procesov Medobratovalnost (ang. interoperability) opredeljujemo kot sposobnost dveh ali več sistemov oziroma komponent, da med seboj izmenjujejo in uporabljajo podatke, informacije in znanja [11]. Gre za zmožnost medsebojnega obratovanja različne opreme oziroma različnih sistemov. Sodobne rešitve za podjetja in fizične osebe postajajo vse bolj kompleksne in večje. To pa je privedlo do vse večje potrebe po povezljivosti omenjenih rešitev [12]. V mislih imamo predvsem povezovanje različnih podatkovnih virov in poslovnih procesov. Slednji se pogostokrat nahajajo v različnih institucijah. Z medobratovalnostjo poskušamo pokriti področje združljivosti sistemov. Da pa bi lahko to storili, moramo najprej razviti, definirati in uporabiti centralno medobratovalnost platform in skupnih gradnikov. V našem primeru bomo o medobratovalnosti govorili takrat, kadar bomo želeli ustvarjen proces iz enega orodja prenesti v drugo. Izbrani orodji, med katerima bomo izvedli prenos modela procesa, morata seveda imeti podporo za enak datotečni format. Le tako lahko izvedemo prenos, brez da bilo pri tem potrebno izvesti preoblikovanje datoteke z namenom spreminjanja datotečnega formata. Pri tem postopku bi namreč lahko (še dodatno) kakšno informacijo izgubili ali pa jo preoblikovali. BPMN predstavlja standardizirano notacijo [13]. To pomeni, da pri izvozu/uvozu modela procesa v različna orodja nebi smelo priti do težav, saj je skupni jezik orodij definiran. V nadaljevanju pri izvedbi eksperimenta lahko preberete ugotovitve in rezultate. 2.3 BPMN V nadaljevanju je predstavljeno področje, ki predstavlja osrednjo domeno v kateri raziskujemo in operiramo. Ker je področje obsežno in je možno predstaviti številne dele in podrobnosti, bomo v tem poglavju predstavili informacije za katere menimo, da so nam bile v veliko pomoč. Vsebina je oblikovana tako, da je namenjena širšemu krogu bralcev. Področje smo želeli približati tistim, ki jim BPMN ni tako poznan, kot tudi ostalim, ki o tem področju že nekaj vedo. V nadaljevanju boste tako izvedeli nekaj osnovnih informacij, kaj sploh BPMN predstavlja, kako se je razvil. Pa vse do informacij katere grafične

23 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 11 elemente BPMN zajema, kako so ti serializirani oziroma predstavljeni v datoteki. Slednje so še posebej pomembne, saj predstavljajo podatke, ki so zanimivi za naš eksperiment predstavljen kasneje. Informacije so dobro opredeljene in napisane že v samih specifikacijah BPMN 2.0 [14]. V veliko pomoč za oblikovanje vsebine v nadaljevanju, nam je bila tudi knjiga Bruca Silverja - BPMN Method and Style [15]. Predstavljeno vsebino smo poskušali strniti na čim manjši obseg, zato določena področja niso predstavljena in opisana v podrobnosti Predstavitev in razvoj BPMN je kratica, ki (izvorno) predstavlja pojem Business Process Modeling Notation - notacija, ki omogoča modeliranje poslovnih procesov. Če poskušamo preprosto definirati, BPMN je grafični zapis, ki prikazuje korake v poslovnem procesu. Velikokrat je govora, da gre za metodologijo, ogrodje ali proces, kar ni pravilno. Z zapisom prikažemo delovni tok poslovnega procesa od začetka izvajanja, do konca izvajanja. Notacija je bila specifično zasnovana za pregled koordinacije posameznih sekvenc v procesu in izmenjavi sporočil med različnimi udeleženci procesa, ki jim je nabor aktivnosti skupen. BPMN vsebuje številne izraze in poimenovanja, ki so definirana v angleškem jeziku. Določene bomo skozi razlago poskušali nadomesti s slovenskimi izrazi. Ker pa vemo, da se vseh izrazov ne da primerno prevesti, bomo slednje pustili navedene v originalnem jeziku - torej angleščini. V tem primeru bomo poskušali natančneje razložiti pomen oziroma namen. Začetki razvoja notacije segajo več kot desetletje nazaj. Leta 2000 so se različni strokovnjaki v takrat vodilnih podjetjih, ko so SAP, Oracle in IDS Scheer, odločili ustanoviti neodvisno, neprofitno organizacijo BPMI (ang. business process modelling initiative). Leta 2001 je omenjena ekipa, ki je bila ustvarjena za področje notacije, vključevala strokovnjake že iz 35-ih podjetij. Organizacija se je zavzemala za možnost razvoja in vodenja poslovnih procesov, ki bi segali preko meja posamezne organizacije. V

24 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 12 ta namen se je pričelo razvijanje standardov za področje modeliranja procesov, njihovo vgradnjo, izvajanje, vzdrževanje in optimizacijo. Ti standardi temeljijo na XML in sorodnih tehnologijah. Prvič se pojavi kratica BPML (ang. business process modelling language). Predlagali so grafični jezik za načrtovanje poslovnih procesov, ki bo vključeval izvršilno semantiko. Kasneje so slednjega zamenjali saj ga večja podjetja, kot je na primer Microsoft, niso vključila v svoje rešitve in produkte. Zahteve za uvedbo so bile prevelike, ob enem pa je bila sama implementacija zelo zahtevna. Jezik BPML zamenjata dva nova jezika - BPEL (ali BPEL4WS) in BPMN. BPEL (ang. business process execution language) predstavlja standardni izvršilni jezik, s katerim definiramo akcije poslovnega procesa z spletnimi storitvami. Omogoča integracijo spletnih storitev v poslovne procese. BPMN pa je kot smo že omenili namenjen grafični notaciji. Potem, ko je BPMI objavil prvo različico jezika BPMN 1.0 v maju 2004, je že prihodnje leto sledil razpad samostojne organizacije. V letu 2005 se BPMI pridruži in postane del mednarodnega, ne profitnega računalniško-industrijskega konzorcija, ki skrbi za standarde, OMG (ang. object management group). V nadaljnjih nekaj letih je sledilo še nekaj različic in posodobitev standarda BPMN. Zadnja prelomna verzija standarda, ki je bila objavljena ima oznako BPMN 2.0 in je izšla marca Pri slednji so dali poudarek izmenjavi modelov. Sledilo je obdobje, ki ni bilo odmevno in ni postreglo z novimi verzijami. Trenutno je na voljo zadnja različica z oznako BPMN Opisan pregled pa prikazuje tudi Slika 2.1[16]. Slika 2.1: BPMN skozi čas

25 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran BPMN 2.0 elementi BPMN vsebuje nabor elementov (v nadaljevanju tudi gradniki), ki predstavljajo grafično notacijo standarda. Glavni akterji razvoja in definiranja standarda, tudi skozi specifikacije, izpostavljajo določene dejavnike in smernice katerih so se poskušali držati pri razvoju. Pri razvoju notacije so strmeli k ustvarjanju preprostega in razumljivega mehanizma, s katerim bi lahko ustvarjali modele poslovnih procesov. Ustvarili so nabor s katerim lahko obvladujemo razpon - preproste procese na eni strani, kot tudi tiste, ki vsebujejo kompleksne dele, na drugi. Za izpolnitev zahtev, ki jih ta razpon prinaša, so grafične elemente razdelili v specifične kategorije [17]. Oblikovali so manjši nabor kategorij, ki bodo bralcu diagrama BPMN olajšali razumevanje. Ker omenjene kategorije predstavljajo osnovne tipe elementov, si jih bo bralec hitro zapomnil. Definiranje ključnih oziroma osnovnih kategorij, omogoča tudi lažje uvajanje sprememb. Na ta način se lažje dopolni nabor elementov v posamezni kategoriji, če bi potreba po kompleksnosti modelov le to zahtevala. V nadaljevanju je navedenih pet osnovnih kategorij (ang. basic categories), ki jih specifikacije BPMN 2.0 navajajo [14]: 1. Objekti pretoka (ang. flow objects). 2. Podatki (ang. data). 3. Povezovalni objekti (ang. connecting objects). 4. Steze (ang. swimlanes). 5. Predmeti (ang. artifacts). Objekti pretoka predstavljajo kategorijo oziroma skupino v kateri so glavni grafični elementi. Slednji definirajo obnašanje poslovnega procesa. Elementi, ki se nahajajo v omenjeni kategoriji so: dogodki (ang. events), aktivnosti (ang. activities) (v slednjo spadajo opravila (ang. tasks) in pod-procesi (ang. sub-processes)) in prehodi (ang. gateways). Podatki so predstavljeni s štirimi elementi: podatkovni objekti (ang. data objects), vhodni podatki (ang. data inputs), izhodni podatki (ang. data outputs) in podatkovne shrambe (ang. data stores).

26 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 14 Povezovalni objekti ali povezave vsebujejo elemente, ki skrbijo za povezanost objektov pretoka. Na voljo so naslednji elementi: tok zaporedja ali sekvenčni tok (ang. sequence flow), tok sporočila (ang. message flow), tok asociacije (ang. associations) in podatkovne asociacije (ang. data associations). Steze se uporabljajo za grupiranje oziroma združevanje aktivnosti uporabnika, vlog ali sistemov. Vključujejo elementa: bazen (ang. pool) in steza (ang. lane). Predmeti so podporni elementi, ki dodajo informacije diagramu. Specifikacije opredeljujejo dva predmeta, vendar jih lahko orodja in načrtovalci modelov dodajo poljubno število. V prihodnosti bi lahko dodali še dodatne elemente, ki so pogosto uporabljeni. Trenutno pa sta v kategorijo vključena: skupina (ang. groups) in beležka oziroma opomba (ang. annotations). Ustvarjeni sta bili dve tabeli, s katerimi smo predstavili in razložili osnovne elemente, kot tudi nekatere dodatne, ki jih najpogosteje zasledimo v modelih oziroma diagramih [14]. Namenjeni sta predvsem tistim bralcem, ki jim notacija ni povsem poznana. Zaradi obsežnosti in ne neposrednega nanašanja na našo raziskavo, smo slednje prestavili v prilogo A BPMN 2.0 meta model in shema V poglavju Predstavitev in razvoj smo dejali, da kratici BPMN najpogosteje pripišemo pomen Business Process Modeling Notation. Smiselno, saj je to tudi predstavljala v verziji BPMN 1.2. Z razvojem in nadaljnjim definiranjem pa je prišlo do spremembe akronima. OMG je v različici BPMN 2.0 pomen spremenil v Business Process Model and Notation. Večina dela, ki so ga izvedli za pripravo specifikacij BPMN 2.0, pa ni prinesla sprememb na področju notacije. Notacija, simboli in oblike elementov so v veliki meri ostali nespremenjeni glede na različico BPMN 1.2. Posvetili so se predvsem definiranju meta modela za BPMN. Slednji predstavlja formalne specifikacije semantičnih elementov, ki obsegajo BPMN model, ter relacije med njimi. Veljaven BPMN model mora ustrezati specifikacijam meta modela [13].

27 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 15 Elementi meta modela so definirani kot razredi objektov (ang. object classes), ki imajo definirane atribute (ang. attributes). Slednji so lahko obvezni (ang. required) ali opcijski (ang. optional). Nekateri od razredov lahko predstavljajo pod-razred drugega razreda. V tem primeru pod-razred vsebuje podedovane atribute nad-razreda, doda pa lahko tudi svoje lastne. Element modela je tako lahko podtip več kot enega razreda, pri tem pa bo dedoval atribute vseh. Nekateri razredi kot sta "Root Element" ali "Base Element" so abstraktni in se ne uporabljajo neposredno v BPMN modelih. Njihov namen je zgolj zagotoviti skupno točko, v kateri so definirani atributi, ki so porazdeljeni v pod-razredih. V dokumentu specifikacij BPMN 2.0 je meta model predstavljen z razrednim diagramom UML (ang. UML class diagram). Razredi so organizirani v množice, ki jih imenujemo paketi (ang. packages). Paketi vsebujejo plasti (ang. layers), ki jih je mogoče razširiti. Meta model je na voljo v dveh alternativnih XML formatih. Prvi format prihaja s strani OMG in je poimenovan XMI. Kratica predstavlja okrajšavo za XML Metadata Interchange, kar pomeni, da gre za format v XML obliki, ki je namenjen izmenjavi meta podatkov. Drugo alternativo ponuja W3C s formatom XSD. Slednji predstavlja okrajšavo za XML Schema Definition. Format omogoča definiranje sheme v formatu XML. Obe različici sta precej enaki pri predstavitvi BPMN modela, vendar je več pomanjkljivosti zaslediti pri formatu XSD, saj ne prikaže določenih povezav oziroma relacij (npr. večkratno dedovanje). XSD predstavlja jezik, ki je najbližje "normalnemu" XML-ju. Na podlagi tega je bolj razširjen in večkrat uporabljen na različnih področjih (splet, storitveno usmerjene arhitekture, aplikacije itd.). Zaradi tega ga boste tudi v številnih BPMN orodjih zasledili, kot format za izmenjavo modelov XSD osnove Omenili smo že, da je XSD kratica, ki pomeni definiranje sheme XML (ang. XML Schema Definition). Predstavitev jezika bi bila preobsežna, zato bomo zajeli le del. Izpostavili bomo osnove in del, ki se dotika našega področja - tj. XSD in BPMN. Na ta način bodo predstavo in nekatere informacije dobili tudi tisti, ki jim jezik ni poznan. Začetki segajo že v leto 2001, ko W3C predstavi omenjen jezik. Predstavlja prvi ločen jezik namenjen shemam za jezik XML, ki je bil definiran na podlagi priporočil in smernic.

28 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 16 Mnogim je poznan tudi pod oznako WXS (ang. W3C XML Schema). Sama po sebi XML shema predstavlja XML dokument. Slednji je namenjen definiranju elementov, atributov, strukture.. - pravil, ki jih XML dokument mora izpolnjevati, da je obravnavan kot pravilen (ang. valid) glede na shemo. XSD tako definira imena elementov, podatkovne tipe, njihove atribute in podrejene elemente (ang. child elements) [18]. V kolikor BPMN 2.0 model ni skladen s shemo, ne velja za pravilnega. Mnogi XML urejevalniki že ponujajo preverjanje ustreznosti procesa modela glede na BPMN shemo. To storijo s pomočjo procesorja shem (ang. schema processor). Koda 2.1: Vsebina datoteke BPMN20.xsd <?xml version="1.0" encoding="utf-8"?> <xsd:schema elementformdefault="qualified" attributeformdefault="unqualified" xmlns=" xmlns:xsd=" xmlns:bpmndi=" targetnamespace=" <xsd:import namespace=" schemalocation="bpmndi.xsd"/> <xsd:include schemalocation="semantic.xsd"/> <xsd:element name="definitions" type="tdefinitions"/> <xsd:complextype name="tdefinitions"> <xsd:sequence> <xsd:element ref="import" minoccurs="0" maxoccurs="unbounded"/> <xsd:element ref="extension" minoccurs="0" maxoccurs="unbounded"/> <xsd:element ref="rootelement" minoccurs="0" maxoccurs="unbounded"/> <xsd:element ref="bpmndi:bpmndiagram" minoccurs="0" maxoccurs="unbounded"/> <xsd:element ref="relationship" minoccurs="0" maxoccurs="unbounded"/> </xsd:sequence> <xsd:attribute name="id" type="xsd:id" use="optional"/> <xsd:attribute name="name" type="xsd:string"/> <xsd:attribute name="targetnamespace" type="xsd:anyuri" use="required"/>

29 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 17 <xsd:attribute name="expressionlanguage" type="xsd:anyuri" use="optional" default=" <xsd:attribute name="typelanguage" type="xsd:anyuri" use="optional" default=" <xsd:attribute name="exporter" type="xsd:string"/> <xsd:attribute name="exporterversion" type="xsd:string"/> <xsd:anyattribute namespace="##other" processcontents="lax"/> </xsd:complextype> <xsd:element name="import" type="timport"/> <xsd:complextype name="timport"> <xsd:attribute name="namespace" type="xsd:anyuri" use="required"/> <xsd:attribute name="location" type="xsd:string" use="required"/> <xsd:attribute name="importtype" type="xsd:anyuri" use="required"/> </xsd:complextype> </xsd:schema> Če pogledamo vsebino XSD datoteke [19] (Koda 2.1) lahko opazimo, da so značke zgrajene iz dveh delov. Prvi del poimenujmo predpona (ang. prefix), drugega lokalno ime (ang. local name) ali lokalni del (ang. local part). Omenjena dela ločuje znak dvopičje. Predpona je okrajšava za imenski prostor (ang. namespace), ki je običajno opredeljen z URL-jem. Vsi imenski prostori, ki se uporabljajo v shemi, so običajno navedeni z uporabo xmlns atributa, ki se nahaja znotraj korenskega xsd:schema elementa (ang. root element). Primer: Predpona xsd predstavlja imenski prostor kar je v bistvu imenski prostor XSD jezika. Poimenovanje predpone je lahko različno. Pomembna je URL deklaracija imenskega prostora, s katerim se bo predpona ujemala. Atribut targetnamespace, ki se prav tako nahaja v korenskem xsd:schema elementu, služi identifikaciji imenskega prostora konkretne sheme, katere vsebino beremo. Primer: imenski prostor označuje imenski prostor BPMN 2.0. Vsi BPMN 2.0 modeli se morajo sklicevati na omenjen prostor.

30 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 18 Elemente lahko definiramo v različnih shemah, ki jih po potrebi povezujemo med seboj. Na primer elementa category in collaboration sta definirana v drugi XSD datoteki. Ker pa je le ta vključena v shemo BPMN20.xsd, ustvarimo dostopnost in povezavo. Povezavo ustvarimo tako, da shemo/e vključimo (ang. include) ali uvozimo (ang. import) v shemo. Shema BPMN20.xsd vključuje Semantic.xsd in uvaža BPMNDI.xsd. Razlika med vključevanjem in uvažanjem shem je ta, da vključitvena XSD datoteka uporablja enak ciljni imenski prostor (ang. targetnamespace) kot BPMN20.xsd. Pri uvozu pa je ta lahko drugačen. V našem primeru je Če uporabljamo tekstovni prikaz vsebine datoteke, takšnih elementov ne bomo videli. Orodja, ki omogočajo grafični prikaz, pa običajno poskrbijo za prikaz vključenih in uvoženih elementov. Element xsd:sequence vsebuje seznam podrejenih elementov, ki definirajo zaporedje elementov v dotičnem dokumentu. Atribut minoccurs definira ali je element zahtevan ali ne. Z atributom maxoccurs pa definiramo ali se element lahko ponovi. V kolikor vsebina v XML dokumentu, ne bo pravilno upoštevala tovrstnih določil (npr. manjkal element, ki je definiran kot zahtevan), bo prišlo do kršitev pravil sheme. Atributi elementa se lahko pojavijo v poljubnem vrstnem redu. Slednji so lahko zahtevani (obvezni) ali opcijski, ne smejo pa se ponavljati. V kolikor ima atribut definirano privzeto (ang. default) vrednost, bi odsotnost takšnega atributa pomenila enako, kot če bi ga uporabili s privzeto vrednostjo. Vsak element in atribut v shemi ima podatkovni tip (ang. datatype). XSD jezik definira številne osnovne tipe. V shemi pa je možno definirati tudi dodatne tipe (ang. additional types), ki so lahko preprosti (ang. simple) ali kompleksni (ang. complex). V vsebini lahko vidimo element definitions. Slednji ima kompleksni podatkovni tip tdefinitions, ki je definiran v sami shemi Temelji BPMN sheme Poglavje zajema informacije, ki bi jih lahko opredelili kot temelje BPMN sheme XSD datoteke BPMN 2.0 shema je razdeljena na pet XSD datotek:

31 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 19 BPMN20.xsd, Sematic.xsd, BPMNDI.xsd, DI.xsd in DC.xsd. Priporočeno je, da jih izvajalci shranijo lokalno, v enako mapo. Datoteka BPMN20.xsd predstavlja najvišji nivo, ki vključuje Sematic.xsd in uvaža BPMNDI.xsd. Slednja uvaža še datoteki DI.xsd in DC.xsd. BPMN20.xsd predstavlja paket infrastrukture (ang. infrastructure) v jedru meta modela BPMN. Vsebuje samo dva elementa, definicije (ang. definitions) in uvoz (ang. import). Posamezni element definitions je vedno na vrhu bilo katere instance BPMN XML dokumenta. Element import omogoča posameznemu BPMN modelu, da je lahko sestavljen na podlagi številnih BPMN XML dokumentov. Na takšen način lahko ustvarimo globalna opravila oziroma procese, ki jih je mogoče večkrat uporabiti in vključiti v različne modele. Za semantične in grafične podatke, je BPMN 2.0 standard definiral XML sheme Sematic.xsd in BPMNDI.xsd. BPMNDI.xsd uporablja tipe, ki so definirani v DI.xsd. Slednja predstavlja shemo za skupne definicije diagramov (ang. XML schema file for Diagram Common (DC)). DI in DC sta del standarda za definiranje diagrama (ang. Diagram Definition standard (DD)), ki se je razvil iz strani OMG skupine. Namenjen je definiranju opisov različnih tipov objektov oziroma elementov (na primer: oblika, oznaka itd.) [20] Semantični in grafični model Področje v nadaljevanju je še posebej zanimivo za naše delo. BPMN XSD grafični model (ang. graphical model) predstavlja informacije (podatke), ki se nanašajo na grafično podobo elementov. Gre za informacije o obliki, poziciji, velikosti, povezovalnih točkah itd. Omenjeni model je povsem ločen od semantičnega modela (ang. semantic model). Informacije obeh modelov so zajete s posameznim elementom definitions. Grafični model, poimenovan BPMNDI, ne vsebuje nobenih semantičnih podatkov. Informacije so podane zgolj o obliki, velikosti in lokaciji. Na podlagi teh informacij iz BPMNDI ne izvemo ali oblika predstavlja dogodek ali opravilo. Slednje bi lahko ugotovili v kolikor bi poiskali bpmnelement atribut, ki je povezava do id vrednosti elementa v semantičnem modelu.

32 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 20 Tako pridemo do ugotovitve, da so navedene informacije v BPMNDI datoteki, brez informacij v semantičnem modelu, nesmiselne in neuporabne ID in referenca na ID Večina elementov v BPMN 2.0 XSD vsebuje atribut id, tipa xsd:id. Jezik XSD tip definira zgolj za uporabo pri atributih. Za tip ID veljajo določena pravila. Vrednost le teh se lahko prične samo z znakom ali podčrtajem. Prav tako je nabor znakov, ki predstavljajo vrednost, omejen zgolj na črke, števke, podčrtaje, vezaje in pike. Najbolj pomembno pa je, da je predstavljeno z unikatno vrednostjo (glede na XML instanco in ne glede na ime atributa). Če povemo drugače. V BPMN modelu lahko obstaja samo en element, katerega id vrednost je npr. "_12345". Pomembnost unikatne vrednosti je velika, saj obstajajo povezave med elementi modela. Slednje se določajo z uporabo kazalcev (ang. pointers) na id vrednosti. Primer: vrednost atributa sourceref zaporednega toka, se ujema za id vrednostjo tokovnega vozlišča, ki je na koncu toka zaporedja. Elementi in atributi, ki vsebujejo "Ref" v imenu, so običajno tipa IDREF - predstavljajo kazalec na atribut tipa ID. XML dokument ne bo uspešno prestal preverjanja ustreznosti vsebine, glede na shemo, če bo katerikoli od IDREF elementov ali atributov kazal na vrednost id, ki v dokumentu manjka. Prav tako bo preverjanje neuspešno, če v dokumentu obstajata dve (ali več) enaki id vrednosti Uvoz, ciljni imenski prostor in oddaljene reference na ID Omenili smo že, da lahko instanca BPMN dokumenta uvozi tudi ostale dokumente instance BPMN. Čeprav ne gre za povsem enako zadevo, kot pri uvažanju XSD datoteke v XSD datoteko lahko rečemo, da deluje na podoben način. Eden izmed dokumentov predstavlja najvišji nivo oziroma koren BPMN modela, vendar vsi dokumenti skupaj predstavljajo en sam BPMN model. Funkcionalnost uvoza je ključna za BPMN modularnost in ponovno uporabo. Na primer pod-proces, ki ga je možno večkrat uporabiti (ang. reusable subprocess) je v svojem dokumentu definiran kot proces na najvišjem nivoju (ang. top-level process). Poimenujmo ga Obracun. Proces Obracun lahko predstavlja pod-proces, ki ga je možno večkrat uporabiti. Prožimo ga lahko preko klica aktivnosti (ang. call activity), ki se nahaja

33 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 21 v drugem dokumentu. V tem primeru moramo Obracun uvoziti v dokument, v katerem se sklicujemo nanj. Če procese definiramo in oblikujemo na takšen način, jih lahko uporabimo v različnih procesih in na ta način tudi prihranimo na času, ki ga namenimo modeliranju. Ko v BPMN dokument uvozimo drugega, bodo nekateri "Ref" elementi ali atributi kazali na id, ki se nahaja v drugi datoteki. V primeru, da pri načrtovanju nismo upoštevali, da bomo v prihodnosti mogoče datoteki povezali, lahko pride do podvajanja vrednosti id. V tem primeru ni prišlo do kršitve pravil sheme, saj smo znotraj posameznega dokumenta ustvarjali unikatne vrednosti. Sedaj, ko imamo dokumenta povezana, pa lahko pride do zmede pri kazalcih na id-je. Specifikacije BPMN v tem primeru navajajo zanimivo rešitev. Da bi se znebili morebitnemu problemu v katerem bi kazalci kazali na podvojene id-je, BPMN XSD definira številne "Ref" elemente in atribute kot tipe "QName" in ne IDREF. V XSD QName (ang. qualified name) po navadi predstavlja oznako predpone za ime (ang. name) imenskega prostora. Koda 2.2 prikazuje primer najpogostejše definicije oziroma rabe. Koda 2.2: QName - najpogostejša raba <?xml version='1.0'?> <doc xmlns:x=" <x:p/> </doc> Druga vrstica prikazuje definiranje predpone "x", ki se sklicuje v obliki URI povezave na naslov " Definirano predpono lahko sedaj v nadaljevanju uporabljamo kot okrajšavo za omenjen imenski prostor. QName značke "x:p" je veljaven, saj uporablja "x" kot referenco na imenski prostor in "p", kot lokalni del. Prav tako je veljavna oznaka "doc". Slednja je sestavljena zgolj iz lokalnega dela. BPMN v tem primeru ne uporabi definicije s katero bi se skliceval na ime. Uporabi ga za sklicevanje na id vrednosti. Imenski prostor v tem primeru predstavlja targetnamespace, ki je definiran v elementu definitions. V BPMN 2.0 XSD, targetnamespace predstavlja

34 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 22 zahtevan atribut korenskega elementa definitions. V XML je targetnamespace definiran za shemo, v tem primeru pa govorimo o instanci dokumenta - natančneje modela BPMN. Cilj uporabe predpone targetnamespace je podpora referencam id, da kažejo na elemente v uvoženih dokumentih. Omenimo še dejstvo, da procesor shem ne more preverjati ustreznosti in točnosti kazalcev ob uporabi QName. Nasprotno je če uporabimo IDREF. Podajmo primer. Atribut sourceref toka sporočila je po vsej verjetnosti referenca na dokumenti, ki smo ga uvozili. V XSD je definiran kot QName. Določimo, da je izvor toka sporočila opravilo, ki se nahaja v modelu Obracun, ki ga uvažamo. Opravilo ima id z vrednostjo "Task001" in targetnamespace modela Obracun je določen s predpono obracun. V tem primeru vrednost sourceref ne bo zgolj "Task001" ampak "obracun:task001". S tem preprečimo možnost napačnega sklicevanja Razredi skladnosti BPMN 2.0 Specifikacije BPMN 2.0 navajajo informacije, ki opredeljujejo skladnost z notacijo. Orodje lahko trdi skladnost z BPMN 2.0, če in samo če omenjena programska oprema upošteva točke skladnosti, ki so navedene v dokumentu specifikacije notacije. V kolikor jih ne upošteva v celoti, lahko zgolj trdimo, da orodje temelji na specifikaciji, ni pa skladna z njo. Specifikacije navajajo štiri tipe skladnosti: Skladnost modeliranja procesov (ang. process modeling conformance). Skladnost izvedbe procesov (ang. process execution conformance). Skladnost z BPEL izvedbo procesov (ang. BPEL process execution). Skladnost modeliranja koreografije (ang. choreography modeling conformance). Primer: orodje lahko navaja skladnost modeliranja procesov po specifikacijah BPMN 2.0, ni potrebno, da pa je tudi skladno z modeliranjem koreografije. Seveda pa lahko orodja izpolnjujejo več tipov skladnosti. V kolikor popolnoma izpolnjujejo vse tipe skladnosti, ki smo jih navedli prej, govorimo o popolni BPMN skladnosti (ang. BPMN complete conformance). Ker nas zanima prvi tip, bomo v našem delu predvsem izpostavili skladnost pri modeliranju procesov. V specifikacijah BPMN 2.0 boste informacije o tem področju zasledili v poglavju 2.1.

35 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 23 Orodje, ki trdi skladnost modeliranja procesov mora podpreti sledeče BPMN pakete: Ključni BPMN elementi (ang. BPMN core elements), vključno z tistimi, ki so definirani v paketih infrastruktura (ang. infrastructure), temelji (ang. foundation), skupno (ang. common) in storitve (ang. service). Diagrame procesa (ang. process diagrams), ki vključujejo elemente definirane v paketih procesi (ang. process), aktivnosti (ang. activities), podatki (ang. data) in človeška interakcija (ang. human interaction). Diagrami sodelovanja (ang. collaboration diagrams), ki vključujejo bazene (ang. pools) in tok sporočila (ang. message flow). Pogovorni diagrami (ang. conversation diagrams), ki vključujejo bazene (ang. pools), pogovore (ang. conversations) in povezave pogovorov (ang. conversation links). Alternativa popolni BPMN skladnosti, specifikacije opredeljujejo tri pod-razrede skladnosti: Opisni (ang. descriptive). Analitični (ang. analytic). Skupno izvedljivi (ang. common executable). Navedeni pod-razredi so bili opredeljeni v zaključni fazi definiranja specifikacij BPMN 2.0. Ker specifikacije navajajo številna pravila in pogoje, ki so precej zahtevni za implementacijo, je veliko strokovnjakov menilo da razvijalci orodja s popolno BPMN skladnostjo ne bodo nikoli sestavili in predstavili. Obstaja namreč kar nekaj elementov, ki se izjemno redko uporabljajo, kar pomeni da se jih razvijalci orodij ne bi trudili vključiti Opisni pod-razred Opisni pod-razred se ukvarja z elementi, ki so na najvišjem nivoju modeliranja. Skupaj z analitičnim sta posebej naravnana za uporabo pri neizvedljivih modelih (ang. nonexecutable models). Vključujeta zgolj informacije, ki so vidne na samem diagramu. Tabela 2.1 prikazuje seznam elementov in atributov, ki so navedeni po XML imenih in jih lahko dejansko zasledimo v XSD datoteki.

36 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 24 Tabela 2.1: Elementi in atributi opisnega pod-razreda Elementi participant (pool) laneset sequenceflow messageflow exclusivegateway parallelgateway task (none) usertask servicetask subprocess callactivity dataobject textannotation association dataassociation datastorereference startevent (none) endevent (none) messagestartevent messageendevent timerstartevent terminateendevent documentation Group Atributi id, name, processref id, lane with name, childlaneset, flowelementref id, name, sourceref, targetref id, name, sourceref, targetref id, name id, name id, name id, name id, name id, name, flowelement id, name, calledelement id, name id, text id, name, sourceref, targetref, associationdirection id, name, sourceref, targetref id, name, datastoreref id, name id, name id, name, messageeventdefinition id, name, messageeventdefinition id, name, timereventdefinition id, name, terminateeventdefinition text id, categoryvalueref

37 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 25 Desni stolpec v tabeli je še posebej pomemben, saj definira podrobnosti posameznega elementa. Da lahko orodje trdi podporo opisnemu pod-razredu, mora vključevati vse elemente ter vse atribute elementa, ki jih navaja tabela. Vidimo lahko, da atributi predvsem vsebujejo informacije o identifikaciji elementa (name, id) in grafični predstavitvi na primer ikone - messageeventdefinition Analitični pod-razred Podobno kot opisni pod-razred, analitični upravlja z informacijami, ki so pomembne za grafično vizualno predstavitev. Podrobnosti o elementih ne podajo informacij, s katerimi bi definirali simbol ali obliko v času izvajanja procesa. Analitični pod-razred vsebuje vse iz opisnega pod-razreda, ter navedeno v Tabela 2.2. Tabela 2.2: Elementi in atributi analitičnega pod-razreda Elementi Atributi sequenceflow conditionexpression, default sendtask id, name receivetask id, name Looping activity standardloopcharacteristics Multi-instance activity multiinstanceloopcharacteristics exclusivegateway Default inclusivegateway id, name, default eventbasedgateway id, name, eventgatewaytype Link event pair id, name, linkeventdefinition/@name Signal start/end event id, name, signaleventdefinition Signal throw/catch intermediate event id, name, signaleventdefinition Signal boundary event id, name, signaleventdefinition, attachedtoref, cancelactivity Message throw/catch intermediate event id, name, messageeventdefinition Message boundary event id, name, messageeventdefinition,

38 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 26 Elementi Timer catching event Timer boundary event Error boundary event Error end event Escalation throw intermediate event Escalation end event Escaltaion boundary event Conditional start event Conditional catch intermediate event Conditional boundary event message Message flow Atributi attachedtoref, cancelactivity id, name, timereventdefinition id, name, timereventdefinition, attachedtoref, cancelactivity id, name, erroreventdefinition, attachedtoref id, name, erroreventdefinition id, name, escalationeventdefinition id, name, escalationeventdefinition id, name, escalationeventdefinition, attachedtoref, cancelactivity (false only) id, name, conditionaleventdefinition id, name, conditionaleventdefinition id, name, conditionaleventdefinition, attachedtoref, cancelactivity id, name messageref Skupno izvedljivi pod-razred Tretji pod-razred, ki ga specifikacije BPMN 2.0 definirajo v sklopu skladnosti modeliranja procesov, je poimenovan skupno izvedljivi. Nabor elementov in atributov se prepleta med opisnim in analitičnim pod-razredom. Vendar omenjeni pod-razred vsebuje še dodatne atribute, ki se nanašajo predvsem na izvedljivi del. Skupno izvedljivi pod-razred je namenjen orodjem, ki omogočajo izvedbo modeliranih modelov. Specifikacije navajajo določena pravila, katera morajo takšna orodja upoštevati: Jezik s katerim definiramo tip podatkov (ang. data type definition) mora biti XML shema.

39 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 27 Jezik s katerim definiramo vmesnik storitev (ang. service interface definition) mora biti WSDL. Jezik s katerim dostopamo do podatkov (ang. data access) mora biti XPath. Tabela 2.3 prikazuje elemente, ki spadajo v skupno izvedljivi pod-razred. Specifikacije pa opredeljujejo tudi seznam oziroma nabor elementov, ki spadajo v skupino podpornih razredov. Tabela 2.4 zajema omenjene elemente in atribute podpornih razredov. Tabela 2.3: Elementi in atributi skupno izvedljivega pod-razreda Elementi sequenceflow (unconditional) sequenceflow (conditional) sequenceflow (default) subprocess exclusivegateway parallelgateway startevent (none) endevent (none) eventbasedgateway usertask servicetask callactivity Atributi id, (name), sourceref, targetref id, name, sourceref, targetref, conditionexpression id, name, sourceref, targetref, default id, name, flowelement, loopcharacteristics, boundaryeventrefs id, name, gatewaydirection, default id, name, gatewaydirection id, name id, name id, name, gatewaydirection, eventgatewaytype id, name, renderings, implementation, resources, iospecification, datainputassociations, dataoutputassociations, loopcharacteristics, boundaryeventrefs id, name, renderings, implementation, resources, iospecification, datainputassociations, dataoutputassociations, loopcharacteristics, boundaryeventrefs id, name, calledelement, iospecification, datainputassociations, dataoutputassociations,

40 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 28 Elementi dataobject textannotation dataassociation messagestartevent messageendevent terminateendevent Catching message intermediate event Throwing message intermediate event Catching timer intermediate event Boundary error intermediate event Atributi loopcharacteristics, boundaryeventrefs id, name, iscollection, itemsubjectref id, text id, name, sourceref, targetref, assignment id, name, messageeventdefinition, dataoutput, dataoutputassociations id, name, messageeventdefinition, datainput, datainputassociations (Terminating trigger is combination with one of the other end events) id, name, messageeventdefinition, dataoutput, dataoutputassociations id, name, messageeventdefinition, datainput, datainputassociations id, name, timereventdefinition id, name, attachedtoref, erroreventdefinition, dataoutput, dataoutputassoiciations Tabela 2.4: Elementi in atributi podpornih razredov skupno izvedljivega pod-razreda Elementi Atributi StandardLoopCharacteristics id, loopcondition MultiInstanceLoopCharacteristics id, issequential, loopdatainput, inputdataitem Rendering / Resource id, name ResourceRole id, resourceref,

41 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 29 Elementi InputOutputSpecification DataInput DataOutput ItemDefinition Operation Message Error Assignment MessageEventDefinition TerminateEventDefinition TimerEventDefinition Atributi resourceassignmentexpression id, datainputs, dataoutputs id, name, iscollection, itemsubjectref id, name, iscollection, itemsubjectref id, strucure or import id, name, inmessageref, outmessageref, errorrefs id, name, structureref id, structureref id, from, to id, messageref, operationref id id, timedate Grafični model BPMNDI BPMN 2.0 prinaša XML shemo, ki je namenjena grafičnemu modelu. Poimenovali so jo BPMN Diagram interchange ali okrajšano BPMNDI. Že iz imena lahko sklepamo, da je namenjena izmenjavi oz. prenosu diagrama. Dokument opisuje pozicijo in velikost elementov (v nadaljevanju poimenovani tudi kot gradniki) in priključkov (povezav) (ang. connectors), kot tudi povezano strukturo strani diagramov modela. OMG je ustrezno BPMNDI shemo predlagal šele v zaključni fazi. V beta različici specifikacij, je OMG želel enojni meta model, ki bi podpiral poljubni tip diagrama (UML in BPMN). Definirani univerzalni meta model se ni izkazal za uspešnega. XML izmenjava BPMN diagramov, med orodji za modeliranje, je bila ne praktična. BPMNDI se je izkazal za bolj primernega, hkrati pa je omogočal oblikovanje strukture strani modela. BPMN grafični model ne more delovati samostojno. Mora biti skladen in v povezavi z informacijami v semantičnem modelu. Primer: BPMNDI razlikuje task od timer boundary event ali sequence flow od data association samo na podlagi informacije zapisane v atributu bpmnelement, ki ga

42 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 30 oblika oziroma element vsebuje. Slednja pa predstavlja povezavo do ustreznega semantičnega modela. Informacije niso podvojene med BPMNDI in semantičnem modelu, temveč se razdelijo med njima. Tako bomo tekst oznake (ang. label) našli v semantičnem modelu, medtem ko bo BPMNDI vseboval informacije o oznaki - na primer: pozicija, informacije o pisavi itd. Verjetnost, da bo BPMN orodje popolnoma enako sestavilo in oblikovalo grafično predstavitev diagrama, ki je nastala na podlagi serializacije iz drugega orodja, je zelo majhna. Odgovor zakaj je temu tako, dobimo v lastnih grafičnih knjižnicah orodja. Večina orodij namreč uporablja lastne grafične knjižnice, ki vsebujejo svoje informacije o velikosti, razmerjih, pozicijah oznak posameznega elementa. Ob uvozu takšno orodje ne more poljubno oblikovati videz elementov tako, da bodo ti enaki originalnemu diagramu, vendar BPMNDI poda informacije, da se temu lahko približajo. Prav tako BPMNDI poda strukturo strani originalnega modela - na primer: ali je nivo podrejenega procesa narisan znotraj elementa razširljivi pod-proces (ang. expanded subprocess) ali v ločenem diagramu Osnovne informacije BPMNDI ne uporablja BPMN 2.0 imenskega prostora. Uporablja svoj prostor, natančneje tri imenske prostore. Glavni imenski prostor predstavlja ki je običajno predstavljen s predpono bpmndi. Uporablja se za večino BPMNDI elementov, vključno z elementom BPMNDiagram, ki ga zasledimo na najvišjem nivoju. Element dc:bounds s katerim opišemo pozicijo in velikost gradnikov, se nahaja v drugem imenskem prostoru - (predpona dc). V tretjem na primer najdemo element di:waypoint, ki opisuje točke na povezavi do gradnika. Slednji uporablja imenski prostor ki je običajno predstavljen s predpono di. Grafični model obsega več strani oziroma diagramov, ki so serializirani v BPMNDI z elementom BPMNDiagram. Slednji ima podrejeni element BPMNPlane. Kakšen je namen uporabe obeh, ni povsem jasen, saj specifikacije navajajo, da vsak element BPMNDiagram mora imeti natanko en podrejeni element BPMNPlane. Diagram v BPMNDI nima omejitve velikosti strani. Stran je lahko razširjena tako rekoč v neskončno. Izhodišče koordinatnega

43 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 31 sistema se nahaja v zgornjem levem kotu. Stran lahko neskončno raztegnemo v x in y smer, pri čemer negativne vrednosti koordinat niso dovoljene. Pozicija (ang. location) gradnika je definirana s koordinatami x, y. Omenjena koordinata bo predstavljala zgornjo levo točko oziroma vrh zgornjega levega kota, če gledamo pravokotnik, ki objema gradnik. Velikost (ang. size) gradnika je opredeljena z višino in širino prej omenjenega pravokotnika. Različna orodja različno interpretirajo koordinatni sistem. Na primer: koordinatni sistem v orodju Visio ima svoje izhodišče postavljeno v spodnji levi kot strani. Za določitev pozicije gradnika pa izhaja iz sredine pravokotnika, ki obdaja gradnik. Stran vsebuje seznam dvodimenzionalnih oblik (BPMNShape) in priključkov (BPMNEdge). Vsakemu od omenjenih elementov je podana informacija o poziciji in velikosti. Elementi so predstavljeni z atributom bpmnelement, ki predstavlja oddaljeni (QName) kazalec na id semantičnega elementa. Omenjeni atribut je efektivno potreben za vse elemente, čeprav po XSD ni zahtevan Nivoji procesa in strani BPMN model lahko vključuje številne procese. Ti so predstavljeni na višjem nivoju. Delujejo lahko samostojno ali pa so klicani s strani elementa callactivity. V tem primeru govorimo o procesih, ki jih je možno večkrat uporabiti (ang. reusable subprocess). Vsak proces je hierarhična struktura, ki vsebuje številne nivoje procesa. Vsak od nivojev je v XML strukturi obdan z elementom, ki predstavlja tip pod-procesa, poimenovanim subprocess-type. Slednji je lahko subprocess, adhocsubprocess, transaction ali callactivity. Nivo procesa, ki vsebuje element subprocess-type predstavlja nadrejeni proces temu, ki ga vključuje. Proces in pod-proces sta v razmerju nadrejeni - podrejeni. Pogosto zasledimo tudi poimenovanje, da sta v razmerju starš - otrok (ang. parent - child). Tok elementov, ki se nahaja v podrejenem nivoju, je lahko grafično predstavljen na isti strani kot nivo starša tj. nadrejeni nivo. Pri tem se uporabi element razširjeni elementi podprocesa (ang. expanded subprocess shape). Lahko pa je predstavljen v ločeni povezani strani (ang. separate linked page), pri čemer uporabimo element, ki predstavlja zložene elemente pod-procesa (ang. collapsed subprocess shape). Slednjega uporabimo na nadrejenem nivoju, na podrejenem pa ni potrebno uporabiti gradnika za pod-proces. Bruce Silver [15] v svoji knjigi oba pristopa poimenuje kot inline modeling style in hierarchical

44 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 32 modeling style, kar bi lahko razumeli kot neposredni ali hierarhični stil modeliranja. Kot smo že dejali za grafično predstavitev poskrbi BPMNDI. Razložimo kako je omenjeno oblikovano v BPMNDI. Ključnega pomena je atribut BPMNPlane elementa bpmnelement, ki predstavlja semantični element na katerega se sklicujejo strani v grafičnem modelu. Gre za zahtevan QName kazalec na process, collaboration ali tip pod-procesa (subprocess, callactivity, transaction ali adhocsubprocess). Ti kazalci za vsak BPMNPlane podajo informacije o strukturi strani grafičnega modela. BPMNPlane, ki kaže na element tip podprocesa, je po definiciji pod-nivojska stran (ang. child-level page). Bilo katera druga stran je nad-nivojska stran (ang. top-level page). Interna skladnost narekuje pod-nivojski strani vsebovanje samo tekočih elementov, ki pripadajo subprocess-type elementu. Ne vsebuje pa na primer elemente ločenega nadrejenega procesa, ki je na strani obdan z elementom bazen. V kolikor bi, ne bi obstajala nobena povezava v semantičnem modelu med slednjim in stranjo, ki se nahaja v BPMNDI. Na drugi stani pa nad-nivojska stran lahko vključuje elemente, ki pripadajo več kot samo enemu procesu, dokler elementi, ki pripadajo določenem procesu niso na strani obdani z elementom bazen. Če nad-nivojska stran vsebuje tekoče elemente več kot enega procesa, bo atribut bpmnelement elementa BPMNPlane kazal na collaboration (tj. sodelovanje). Če vsebuje elemente enega procesa, bo bpmnelement kazal ali na proces ali na sodelovanje BPMNDiagram Element na najvišjem nivoju v BPMNDI je BPMNDiagram, ki predstavlja stran. Model lahko vsebuje poljubno število omenjenih elementov. BPMN model, ki vsebuje samo semantične podatke, je po definiciji brez BPMNDiagram elementov. Vsak element BPMNDiagram ima podrejeni element BPMNPlane, ki je po specifikacijah zahtevan. Slednji služi kot nekakšen zabojnik, ki hrani informacije o oblikah in priključkih, ki se nahajajo na strani. Nekateri si element BPMNPlane predstavljajo kot posamezno plast (ang. layer), kakršne zasledimo v orodjih Visio ali Autocad. To ni povsem pravilno, saj BPMNDiagram mora vsebovati natančno en element BPMNPlane. BPMNDiagram in BPMNPlane predstavljata stran kot celoto. Oba elementa imata atribut id. Element BPMNDiagram ima tudi atribut name.

45 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 33 Atribut name, ki ga vsebuje element BPMNDiagram naj predstavlja ime strani v orodju BPMN. Atribut resolution, ki ga vsebuje BPMNDiagram predstavlja razmerje, ki je podano v enoti točk na inč (ang. pixels per inch). Omenjen atribut je potreben za preoblikovanje BPMNDI pozicije in velikosti elementov, glede na dolžino strani. Omenimo še dejstvo, da v BPMNDI ne moremo definirati alternativne enote - na primer: točk na centimeter (ang. pixels per cm). Razlika: documentation v semantičnem modelu predstavlja element. V BPMNDiagram slednji predstavlja atribut. Zraven zahtevanega pod-rejenega elementa BPMNPlane, ima element BPMNDiagram še pod-rejeni element BPMNLabelStyle, ki pa je opcijski. Slednji definira obliko pisave, ki se uporablja v oznakah na strani BPMNPlane BPMNPlane vsebuje urejen seznam podrejenih elementov BPMNShape in BPMNEdge. Slednji predstavljajo oblike in priključke elementov, ki se nahajajo na strani. Zaporedje elementov znotraj BPMNPlane določa Z-order 1, od konca proti začetku. Atribut bpmnelement elementa BPMNPlane definira stran kot nad-nivojsko ali podnivojsko. Kot smo že omenili prej, v kolikor kaže na subprocess-type element je podnivojska stran, drugače je nad-nivojska BPMNShape Element predstavlja grafično predstavitev posameznega semantičnega BPMN elementa, ki ne predstavlja priključka/povezave (ang. connector). Atribut bpmnelement je kazalec QName na semantični BPMN element. Predstavlja edini indikator tipa oblike. Specifikacije navajajo, da je atribut obvezen oziroma zahtevan, vendar XSD tega ne vsiljuje. Atribut ishorizontal je opcijski. Vsebuje logične vrednosti (ang. boolean) in je namenjen zgolj gradnikom bazen in steza. Atribut nima določene privzete vrednosti. Gradnik bazen je tisti pri katerem bpmnelement kaže na participant (tj udeleženec) v semantičnem modelu. 1 Z-order - Vrstni red prekrivanja dvodimenzionalnih predmetov. Ko se dva gradnika prekrivata, njuni "Zvrednosti" določata, kateri se pojavi na vrhu drugega [43].

46 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 34 Opcijski atribut isexpanded prav tako vsebuje logične vrednosti. Namenjen je zgolj subprocess-type elementom (subprocess, callactivity, transaction ali adhocsubprocess). Atribut nima definirane privzete vrednosti. V kolikor je vrednost atributa false, bo atribut bpmnelement elementa BPMNShape kazal na subprocess-type element, ki je predstavljen kot zložen element pod-procesa (ang. collapsed subprocess shape). V primeru vrednosti true, bo kazal na subprocesstype element, ki je predstavljen kot razširjeni element pod-procesa (ang. expanded subprocess shape). Opcijski atribut ismarkervisible vsebuje logične vrednosti in je namenjen samo elementom exclusivegateway. Atribut nima privzete vrednosti. Če je vrednost true, se v sredini gradnika prikaže simbol "X". dc:bounds predstavlja zahtevan podrejeni element, ki definira koordinate za lokacijo in velikost, pravokotnika, ki obdaja grafični prikaz elementa. Če želimo pridobiti informacijo v inčih, moramo vrednosti koordinat dc:bounds deliti z vrednostjo atributa resolution, ki se nahaja v elementu BPMNDiagram. Koordinati x in y sta zahtevani in sta tipa xsd:double. Položaj le teh je v zgornjem levem kotu pravokotnika, ki obdaja obliko gradnika. Koordinati za velikost width in height sta prav tako zahtevani in sta tipa xsd:double. Podrejeni element BPMNLabel je opcijski. Definira pozicijo in stil pisave oznak, ki se nahajajo v diagramu. Tekst oznake je definiran v ustreznem semantičnem elementu. Atribut labelstyle je QName kazalec na BPMNLabelStyle, ki je podrejeni element, elementa BPMNDiagram. Podrejeni element dc:bounds definirala lokacijo in velikost oznake. V grafičnem modelu element BPMNShape ne more vsebovati elementa BPMNShape, tudi če sta modelirana eden znotraj drugega. Primer: opravilo je modelirano in vstavljeno znotraj elementa bazen. V tem primeru sta omenjena elementa sorodnika (ang. siblings). Oba sta podrejena istemu BPMNPlane elementu BPMNEdge Element je grafična predstavitev posameznih BPMN priključkov (ang. connector). Atribut bpmnelement je QName kazalec na connector v semantični predstavitvi. Predstavlja edini indikator tipa oblike. Specifikacije navajajo, da je atribut zahtevan, čeprav XSD tega ne vsiljuje. QName atributa sourceelement in targetelement sta opcijska. Predstavljata kazalce na BPMNDI elemente. Specifikacije navajajo, da se uporabita kadar gradnika na katera kažeta nista enaka tistim, na katere bpmnelement reference kažejo preko sourceref in targetref.

47 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 35 Opcijski atribut messagevisiblekind lahko vsebuje vrednosti: initiating ali noninitiating. Velja samo za toke sporočila (ang. message flow), ki se sklicujejo na sporočilo. Uporabljal bi se naj samo kadar je na toku sporočila prikazan simbol za sporočilo. Vrednost initiating naj bi ponazarjala bela kuverta (ang. white envelope), medtem ko je vrednosti non-initiating namenjena temna (ang. shaded envelope). di:waypoint predstavlja podrejeni element, ki je zahtevan. Predstavlja urejeni seznam koordinat x in y, vse od začetka do konca povezave. Vsaj dva elementa di:waypoint sta zahtevana za vsak BPMNEdge. Smerne točke (ang. waypoints), ki so med prvo in zadnjo, bi lahko poimenovali krivuljne točke (ang. bendpoints). Vsak di:waypoint element ima podrejena x in y elementa. Slednja sta zahtevana oziroma obvezna in sta tipa xsd:double. Podrejeni element BPMNLabel je opcijski in je enak tistemu, ki smo ga opisali v BPMNShape. 2.4 Datotečni formati na področju medobratovalnosti modelov procesov Datoteka (ang. file) je skupina zaporednih podatkov v operacijskem sistemu, ki predstavlja zaključeno celoto [21]. Sledijo poglavja v katerih so zajeti datotečni formati, ki so relevantni za našo domeno. Slednje smo pridobili na podlagi analize orodij za načrtovanje poslovnih procesov. V orodjih smo preverili v katere formate lahko izvozimo (ang. export) ustvarjen model oziroma obratno, kateri format ali kateri tip datoteke je sprejemljiv za uvoz (ang. import). Dejali bi lahko, da smo opazili dve skupini: 1. V prvo skupino bi lahko uvrstili formate, ki so bili ustvarjeni za širši krog uporabe. Zgradba slednjih je dokaj preprosta, saj se ob ustvarjanju oblike oziroma strukture datotek strmi k razumevanju le te. Formati običajno delujejo medobratovalno. To pomeni, da jih lahko uporabimo v različnih orodjih oziroma pri različnih namenih. Primer takšnega formata je XML zapis. 2. V drugo skupino uvršamo manj razširjene formate. Običajno gre za formate, ki so last orodja. To pomeni, da končnica ustvarjene datoteke predstavlja orodje. Na podlagi le te, lahko takoj ugotovimo v katerem orodju je datoteka nastala.

48 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 36 Vključili smo tiste formate, ki so se največkrat pojavijo. V nadaljevanju so omenjeni formati predstavljeni XML V ospredje moramo postaviti jezik XML. Slednjega je moč zaslediti na različnih področjih. Velikokrat zasledimo datoteke s končnico xml, vendar XML ni samo to. Jezik predstavlja format, ki ga uporabljajo številna orodja pri oblikovanju lastnih datotek. Zaradi preprostosti in dobre strukturiranosti podatkov, veliko datotečnih zapisov temelji na XML. Slednje bi lahko potrdili tudi mi. V sklopu magistrskega dela smo raziskali, kateri zapisi in datotečni formati se pojavijo najpogosteje. Opazili smo, da večina le teh temelji na formatu XML. V nadaljevanju je predstavljen strnjen opis jezika in nekaterih lastnosti. Kratica XML (ang. extensible markup language) označuje razširljiv označevalni jezik, ki predstavlja nabor pravil za kodiranje dokumentov. Ti dokumenti so napisani tako, da je vsebina razumljiva strojni obliki. Jezik je definiran v specifikaciji XML 1.0, ki ga nadzoruje W3C, in ostalih sorodnih specifikacijah, ki so odprtega standarda [22]. Cilj oblike XML je predstaviti oziroma podariti preprostost, splošnosti in uporabnost. Dandanes ga pogosto zasledimo na področju spleta. Gre za tekstovni podatkovni format z močno podporo za različne jezike na svetu. Čeprav se zgradba XML osredotoča na dokumente, se veliko uporablja za prikaz poljubnih podatkovnih struktur (na primer: v spletnih storitvah). Od leta 2009 naprej, je bilo razvitih veliko jezikov, ki so za izhodišče imeli jezik XML. Tako so nastali RSS (ang. really simple syndication), Atom, SOAP (ang. simple object access protocol) in XHTML (ang. extensible hypertext markup language). Omenjen format danes srečamo tudi v večini pisarniških orodij, kot so Microsoft Office, OpenOffice.org in Apple iwork [23]. Po definiciji je dokument XML niz znakov. Dovoljen je skoraj vsak "legalni" unikod (tj. standard z a kodiranje znakov) - omejitve pri tem so majhne. Dokument se lahko prične z deklaracijo, ki določa informacije o samem dokumentu. Deklaracija je dejansko navodilo

49 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 37 za procesiranje, ki določi dokument kot XML. Praviloma bi naj vsak dokument XML začel z navedbo deklaracije. Koda 2.3 prikazuje primer deklaracije. Koda 2.3: Primer deklaracije XML <?xml version="1.0" encoding="utf-8" standalone="no"?> Sledijo znaki, ki sestavljajo dokument, ki se delijo na značke in vsebino. Značke in vsebino lahko ločimo zaradi preprostih sintaktičnih pravil. Vsi znaki ali besede, ki označujejo značke se pričnejo z znakom "<" in končajo z znakom ">" ali pa se pričnejo z znakom "&" in končajo z znakom ";". Vsi preostali nizi znakov, ki ne predstavljajo značk, so vsebina. Značka je označevalni konstrukt. Poznamo tri vrste značk: Začetne značke (na primer: <predmeti>), ki označujejo začetek elementa. Vsebujejo lahko poljubno število atributov. Končne značke (na primer: </predmeti>), pri katerih pred ime elementa dodamo poševnico in označuje zaključek elementa. Značke, ki predstavljajo prazni element (na primer <konec-vrstice/>. Teh značk ni potrebno zaključiti s končno značko. Konstrukt značke je lahko sestavljen iz imena in lastnosti (tj. atributi - ang. atributtes), če govorimo o začetni znački ali prazni znački elementa. Koda 2.4: Primer značke z atributom <korak st="5">pritisnite tipko stop.</korak> Koda 2.4 podaja primer značke korak, ki vsebuje atribut "st", ki ima vrednost 5. Znački sledi vsebina elementa le-ta pa se zaključi s pričetkom zaključne značke ("</korak>") BPMN Z definiranjem specifikacij BPMN 2.0 je prišlo do nekaterih sprememb in novosti. Pri oblikovanju in definiranju novih pravil in smernic, je bilo veliko poudarka na izmenjavi

50 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 38 modelov. OMG je oblikoval datoteko s končnico bpmn. Vsebina slednje je oblikovana v formatu, ki je (najbolj) primeren za izmenjavo. Zapis je oblikovan na podlagi jezika XML. Pravila za oblikovanje dokumenta pa opisujejo BPMN sheme. BPMN 2.0 XML bi naj podpirala vsa orodja, ki podpirajo BPMN standard 2.0. Koda 2.5 prikazuje primer zapisa, ki se nahaja v datoteki BPMN [14]. Koda 2.5: Primer zapisa v datoteki *.bpmn <?xml version="1.0" encoding="utf-8"?> <bpmn:definitions xmlns:bpmn=" targetnamespace="sample1.diagram1" xmlns:bpmndi=" xmlns:d1="sample1.diagram1" xmlns:s1="sample1.semantic1" xmlns:main="sample1.main"> <bpmndi:bpmndiagram scale="1.0" unit="pixel"> <bpmndi:bpmnplane element="main:collaboration1"> <!-- content here --> </bpmndi:bpmnplane> </bpmndi:bpmndiagram> </bpmn:definitions> XPDL XPDL (ang. XML Process Definition Language) bi lahko opisali kot jezik s katerim definiramo proces [24][25]. Predstavlja standardizirano obliko formata, ki je nastal pod okriljem WfMC (ang. Workflow Management Coalition). Namen je bil ustvariti format, ki bo služil za izmenjavo definicij poslovnega procesa, med različnimi produkti, ki omogočajo delo z delovnimi tokovi. XPDL definira XML shemo za definiranje deklarativnih delov delovnega toka oziroma poslovnega procesa. Ustvarjen je za izmenjavo tako grafičnih, kot semantičnih definicij delovnega toka poslovnega procesa. Trenutno ga opisujejo kot najbolj primernega za izmenjavo BPMN diagramov. To dejstvo nekako ne preseneča, saj so ob ustvarjanju formata za izhodišče vzeli prav BPMN notacijo. XPDL tako vsebuje elemente, ki hranijo podatke o grafiki (to so gradniki, ki se nahajajo v procesu) - na primer X in Y pozicija grafike, kot tudi izvršilni vidik, ki se uporabi kadar

51 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 39 želimo proces izvesti. S tem se XPDL razlikuje od BPEL (ang. Business Process Execution Language). Slednji je namreč osredotočen samo na izvajalni del procesa in ne vsebuje informacij o definiciji grafičnih elementov diagrama oziroma procesa. Lahko bi dejali, da nam XPDL predstavlja XML serializacijo (ang. XML serialization) BPMN procesa. Do sedaj opisano si poglejmo na praktičnem primeru [26]. Za lažje razumevanje sledi osnovnejši primer. Najprej je proces predstavljen v obliki diagrama oziroma slike, nato pa v obliki XPDL dokumenta. Slika 2.2: Primer XPDL - diagram Slika 2.2 prikazuje zelo preprost primer diagrama. Vsa orodja, ki nudijo podporo jeziku XPDL, bi morala ustrezno ustvariti vsebino dokumenta. Diagram vsebuje tri elemente, lahko jih poimenujemo tudi vozlišča, ki so: začetni element, aktivnost in končni element. V XPDL so vsa vozlišča predstavljena z značko <Marching Band Activities>. Vsaka aktivnost vsebuje atributa ime (ang. name) in unikatno vrednost id. Če v tem koraku

52 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 40 izpustimo natančnejše definiranje elementov, dobimo približno takšno obliko vsebine XPDL dokumenta, ki jo prikazuje Koda 2.6: Koda 2.6: XPDL - definiranje aktivnosti <Activities> <Activity Id="153189" Name="Start Event">... </Activity> <Activity Id="153190" Name="Activity">... </Activity> <Activity Id="153191" Name="End Event">... </Activity> </Activities> Puščice oziroma povezave med elementi določimo z uporabo značke <Transition>. Znački, ki smo ju predstavili zgoraj, predstavljata poglavitni del XPDL datoteke. V grobem lahko tako sestavimo proces. XPDL pa ne nudi podpore za samo te podatke. Shrani lahko veliko metapodatkov, ki natančneje opredeljujejo aktivnosti in povezave v modelu procesa. Tako je videti podrobneje opisana aktivnost (Koda 2.7). Koda 2.7: XPDL - podrobnejši opis aktivnosti <Activity Id="153190" Name="Activity"> <Implementation><No/></Implementation> <Performer>Manager</Performer> <Priority/> <Documentation/> <TransitionRestrictions> <TransitionRestriction> <Join Type="XOR"/> <Split Type="XOR"> <TransitionRefs><TransitionRef Id="153204"/></TransitionRefs> </Split> </TransitionRestriction> </TransitionRestrictions> <NodeGraphicsInfos> <NodeGraphicsInfo LaneId="1" ToolId="Interstage BPM" IsVisible="true" Page="1"> <Coordinates XCoordinate="317.0" YCoordinate="83.0"/>

53 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 41 </NodeGraphicsInfo> </NodeGraphicsInfos> </Activity> Prav tako pa lahko podrobneje opišemo oziroma definiramo povezave, ki se nahajajo v diagramu. Koda 2.8 prikazuje del vsebine XPDL datoteke, ki je namenjena definiranju povezave. Koda 2.8: XPDL - podrobnejši opis povezave <Transition Id="153203" Name="Arrow1" From="153189" To="153190"> <ConnectorGraphicsInfos> <ConnectorGraphicsInfo FillColor="light blue" ToolId="Interstage Business Process Manager" IsVisible="true" Page="1"> <Coordinates XCoordinate="116.0" YCoordinate="83.0"/> <Coordinates XCoordinate="264.0" YCoordinate="83.0"/> </ConnectorGraphicsInfo> </ConnectorGraphicsInfos> </Transition> Prikazan primer je služil zgolj za demonstracijo, da bralec dobi predstavo kako zgleda vsebina dokumenta XPDL. Jezik pa ponuja še druge značke in možnosti. XPDL se danes uporablja v več kot 80-ih različnih produktih, ki so namenjeni izmenjavi definicij procesa [25]. Številna podjetja te produkte oziroma orodja uporabljajo vsakodnevno. V poplavi številnih produktov, ki omogočajo različna opravila in različno podpirajo posamezne segmente, se je nesmiselno vezati na eno orodje. Zato podjetja dandanes iščejo orodja, ki nudijo večjo podporo, saj si s tem omogočajo več različnih poti in boljši dostop do drugega orodja. Kot vemo iz prakse, so določena orodja bolj primerna za modeliranje, nekatera za izvedbo spet tretja za optimizacijo. Na tem mestu je jezik

54 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 42 XPDL primeren, saj dobro definira proces, ki ga lahko ustrezno prenašamo med prej navedenimi orodji in tako nemoteno nadaljujemo delo nad ustvarjenim modelom VSD VSD je končnica oziroma datotečni format orodja Microsoft Visio [27]. Orodje predstavlja aplikacijo, ki omogoča delo z diagrami in vektorsko grafiko. Visio 2010 (ter prejšnje verzije) omogoča branje in pisanje v datoteke s končnico VSD ali VDX. VSD je lastniški binarni datotečni format, ki je uporabljen v vseh prejšnjih verzijah orodja Visio. VDX je dobro dokumentiran format, ki temelji na XML shemi - "DatadiagramML". Z verzijo Visio 2013 se je opustila podpora pisanja VDX datotek. Pojavila sta se novejša formata VSDX in VSDM. Omenjena formata temeljita na skupini XML datotek, ki so arhivirane znotraj ZIP datoteke. Razlikujeta se v tem, da datoteka VSDM lahko vsebuje makroje. Slednja je še bolj dovzetna za varnost pred okužbami. Tabela 2.5 zajema zbran nabor datotečnih formatov oziroma končnic, s katerimi se srečamo ob uporabi orodja Visio. Vsaka kratica ima svoj pomen oziroma vsaki kratici lahko podamo opis ali namen - katero področje informacij/podatkov hrani v datoteki. Tabela 2.5: Microsoft Visio - pregled formatov Kratica VSD VSS VST VSW VDX VSX VTX vsdx vsdm Opis Risanje (ang. drawing) Matrica, šablona (ang. stencil) Predloga (ang. template) Spletna risba (ang. web drawing) Risanje - XML (ang. XML drawing) - ukinjena Matrica, šablona - XML (ang. XML stencil) - ukinjena Predloga - XML (ang. XML template) - ukinjena Risanje - OPC/XML (ang. OPC/XML drawing) Risanje (s podporo za makroje) - OPC/XML (ang. OPC/XML drawing, macro-enabled)

55 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 43 Kratica vssx vssm vstx vstx VSL Opis Matrica, šablona - OPC/XML (ang. OPC/XML stencil) Matrica, šablona (s podporo za makroje) - OPC/XML (ang. OPC/XML stencil, macro-enabled) Predloga - OPC/XML (ang. OPC/XML template) Predloga (s podporo za makroje) - OPC/XML (ang. OPC/XML template, macro-enabled) Dodatki (ang. add-on) Če smo ustvarjeni model shranili v datoteko s končnico.vsd. Vsebina slednje uporabniku ni berljiva - tako kot na primer XML dokument, kjer lahko direktno razberemo določene informacije in podatke. VSD podatke shrani v obliki binarnih vrednosti. Koda 2.9 prikazuje zapis, če ničle in enice pretovorimo v HEX-a (šestnajstiško) obliko. Koda 2.9: Primer vsebine VSD datoteke v HEX obliki d0 cf 11 e0 a1 b1 1a e e fe ff fe ff ff ff ff ff ff ff ff ff ff ff ff ff ff ff ff ff ff ff... ff ff ff ff ff ff ff ff ff ff ff ff ff ff ff ff... ff ff ff ff ff ff ff ff ff ff ff ff ff ff ff ff... Kot lahko vidimo na zgoraj prikazanem primeru, je takšen pogled na vsebino in hranjene podatke precej nezanimiv. Če jih odpremo v orodju Visio pa dobimo grafično predstavitev oziroma diagram, ki smo ga zmodelirali. Zapis informacij in podatkov v obliki XML je bolj pregleden in lažje berljiv. Tudi velika orodja, če se lahko tako izrazimo, se z novejšimi različicami poslužujejo tovrstnim oblikam.

56 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 44 3 PREGLED OBSTOJEČIH RAZISKAV IZ PODROČJA MEDOBRATOVALNOSTI MODELOV PROCESOV Pomembnost sodelovanja, povezovanja in prenosa informacij se kaže na različnih področjih. Pojem medobratovalnosti tako ni pomemben samo za podjetja, ki se nahajajo v gospodarski panogi, temveč tudi za javni sektor, kar navaja Stojan Košti za področje e- uprave [30]. Ker nas zanima predvsem področje modeliranja poslovnih procesov, smo raziskavo in pregled literature omejili na to domeno. Raziskava nad BPMN notacijo in medorodnostjo le te, ni prinesla večjega števila konkretnih zadetkov in informacij. Zasledili smo nekatere sorodne članke in analize, ki so v sorodnih domenah [31]. Na tem mestu lahko izpostavimo študijo Shefali Pawar [32], ki se je približala našemu delu. Dokument vsebuje analizo treh orodij (različnih od teh, ki smo jih izbrali za naš eksperiment), ki omogočajo modeliranje procesov. Študija je osredotočena na standard BPMN 2.0 in podporo elementom, ki jo nudijo izbrana orodja, s ciljem izboljšati meobratovalnost med njimi. Ugotovitve so podale, da za določene elemente sploh ni podpore. Ne samo to, orodje je predlagalo ne standardizirano notacijo. Pri pregledu literature oziroma obstoječih raziskav, smo bili pozorni tudi na področje ocenjevanja prenosljivosti modelov oziroma elementov. Ocena kdaj bodo informacije uspešno prenesene je subjektivna in načeloma odvisna od posamezne praktične rabe. Smo pa zasledili vir v katerem so opredeljeni trije razredi. Silver v svoji knjigi BPMN method and style [33] opisuje omenjene razrede. Slednje je predstavilo združenje WfMC (ang. workflow management coalition) na področju prenosljivosti modela BPMN (ang. BPMN model portability). Razredi so poimenovani: SIMPLE, STANDARD in COMPLETE - če poskušamo imena razredov umesti v slovenski jezik, bi jih poimenovali kot: preprosto, standardno in popolno. S tem ko orodje upošteva enega izmed razredov sklepamo, da lahko orodje uvozi in razume vse dele serializirane BPMN instance [34]. Shapiro je v

57 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 45 sklopu študije bil osredotočen na prenosljivost modela v BPMN 1.1. Na podlagi le te je definiral oziroma opredeli razrede in elemente tako: Preprosti razred (ang. simple class) Vključuje naslednje BPMN objekte oziroma elemente: opravilo, zaprt (ang. collapsed) pod-proces, prehod (ekskluzivni, inkluzivni), začetni in končni element, kjer tip ni definiran, bazeni, steze, podatkovni objekti, beležke/opombe, tok zaporedja (nekontroliran, pogojni, privzeti). Standardni razred (ang. standard class) Vključuje naslednje elemente: opravilo (tip: človek, storitev, pošiljanje, sprejemanje), odprt (ang. expanded) in zaprt pod-proces, zanke in aktivnosti z več instancami, prehod (vzporedni, temelječi na dogodkih ali podatkih), začetni element (tip: brez, sporočilo, časovnik), lovljenje vmesnih dogodkov v toku zaporedja (časovnik, sporočilo), proženje vmesnih dogodkov v toku zaporedja (sporočilo), priponka vmesnih dogodkov (časovnik, sporočilo, napaka), končni elementi (tip: brez, napaka, sporočilo, prekinitev), bazeni, steze, podatkovni objekti, beležke/opombe, tok zaporedja (nekontroliran, pogojni, privzeti), asociacije. Popolni razred (ang. complete class) Vključuje vse tipe opravila, vse tipe dogodkov in vse tipe prehodov, ki so opisani v notaciji BPMN 1.1, tok sporočila, transakcijske pod-procese in "ad-hoc" podprocese. Ugotovimo lahko podobnosti ali enakosti z razredi skladnosti, ki so se pojavili pred notacijo BPMN 2.0. Shapiro je s študijo in predstavitvijo razredov takrat podal dobro izhodišče za področje prenosljivosti modelov BPMN. Danes pa so le ti, zaradi nadaljnjega razvoja notacije BPMN, nekoliko nepopolni oziroma ne predstavljajo vseh elementov. Spomnimo Shapiro je uporabljal različico BPMN 1.1, sedaj pa je na voljo 2.0. Nadgradnja in dodelava razredov pa je bila zajeta v študijo, ki jo predstavi Shefali Pawar [32]. V študiji so razredi definirani tako:

58 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 46 Preprosti razred Vključuje naslednje BPMN elemente: opravilo (brez tipa), pod-proces, prehod (ekskluzivni temelječ na podatkih, inkluzivni, vzporedni), dogodki (začetni in končni brez tipa), bazen, steza, predmete (podatkovni objekt, beležka oziroma opomba), tok zaporedja (nekontroliran, pogojni, privzeti), povezava elementov (ang. link event pair). Standardni razred Nadgradnja preprostega razreda. Standardni razred vključuje vse elemente, ki so navedeni v prejšnjem razredu. Dodatno pa vključuje še: opravilo (tip: človek, storitev, pošiljanje, sprejemanje), zaprte in odprte pod-procese, zanke in aktivnosti z več instancami, prehodi (ekskluzivni temelječ na dogodku), začetni element (sporočilo, časovnik), lovljenje vmesnih dogodkov v toku zaporedja (časovnik, sporočilo), proženje vmesnih dogodkov v toku zaporedja (sporočilo), priponka vmesnih dogodkov, prekinitev (časovnik, sporočilo, napaka), končni dogodki (napaka, sporočilo, prekinitev), predmeti (shranjevanje podatkov), tok sporočila. Popolni razred Predstavlja nadgradnjo preprostega in standardnega razreda. Vsebuje elemente iz obeh razredov, hkrati pa vključuje še naslednje elemente: o opravilo (tip: skripta (ang. script), poslovno pravilo (ang. business rule), kompenzacija (ang. compensating)), o pod-proces (klic akcije, ad-hoc, transakcijski), o dogodkovne pod-procese (prekinitveni, ne-prekinitveni), o bazen z več instancami (ang. multi-instance pool), o prehod (kompleksni), o začetni dogodek (signal, pogoj, večkratni, večkratni vzporedni), o lovljenje vmesnih dogodkov v toku zaporedja (signal, večkratni, pogojni), o proženje vmesnih dogodkov v toku zaporedja (stopnjevanje (ang. escalation), signal, večkratni, kompenzacija),

59 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 47 o priponka vmesnih dogodkov, prekinitvena (stopnjevanje, signal, prekinitev, večkratni, pogojni kompenzacija), o priponka vmesnih dogodkov, ne-prekinitvena (sporočilo, časovnik, stopnjevanje, signal, večkratna, pogojna), o končni dogodek (signal, stopnjevanje, prekinitev). V času pisanja magistrskega dela, smo naleteli tudi na vir, ki prihaja iz strani organizacije OMG. Novejši vir je namenjen področju izmenjave modelov, ki so načrtovani ob upoštevanju standarda BPMN [35]. Ker smo ocenili, da je področje relevantno za naše raziskovalno področje, smo ga preverili in analizirali. Ugotovitve so podane v nadaljevanju. Organizacija OMG je ustvarila skupino BPMN MIWG. Slednja predstavlja nabor strokovnjakov, ki se ukvarjajo s področjem izmenjave modelov. Poimenovanje skupine je opredeljeno kot delovna skupina za izmenjavo BPMN modelov (ang. BPMN Model Interchange Working Group). Primarni namen skupine je podpreti, olajšati in spodbujati izmenjavo BPMN modelov. Vodilni je Denis Gagne iz podjetja Trisotech. Pripravili so spletno stran, na kateri je naveden seznam orodij. Nad slednjimi opravljajo analize in teste z vnaprej določenimi smernicami. Prav tako obstaja sekcija, ki dopušča možnost navajanja napak oziroma ugotovitev in podajanja vprašanj. Omenjeno sekcijo bi lahko primerjali s spletnim forumom. Ob analizi spletnega mesta, smo prišli do ugotovitev, da informacije oziroma sam vir, ni neposredno povezan z našim delom. Ker posredna povezava s področjem v katerem raziskujemo vendarle obstaja, ocenjujemo, da je vredno omembe. Ugotovili smo, da je vir uporaben za različne skupine ljudi oziroma strokovnjakov. Informacije, ki se pojavijo na spletnem mestu, so naravnane predvsem v področje izvajanja modelov oziroma omenjenemu področju relevantnih podatkov. Zasledili smo predvsem poročanja o napakah v sintaksi in semantiki (na primer: nepotrebno podvajanje zapisa ID v datoteki, ki je nastala ob shranitvi ustvarjenega modela). Ocenjujemo, da bodo uporabne informacije predvsem našli ustvarjalci in razvijalci posameznih orodij - v kolikor se orodje nahaja na seznamu tistih, ki jih je skupina vključila v svoje delo. Slednji bodo prišli do informacij kje se še nahajajo pomanjkljivosti. Prav tako načrtovalcem izvedljivih modelov, kateri morajo poskrbeti, da je sintaksa in semantika pravilna (na primer: reference kažejo

60 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 48 na prava mesta). Vir pa bo v pomoč tudi tistim, ki so odkrili napako in potrebujejo alternativno rešitev v svojem modelu, da se bo slednji kljub temu lahko izvedel. Slednjim bo spletno mesto predstavljajo stran, za navajanje problematik in reševanje le teh.

61 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 49 4 NAČRTOVANJE IN IZVEDBA EKSPERIMENTA V sklopu magistrskega dela smo izvedli eksperiment. Poglavje opisuje izhodiščno stanje preden smo začeli izvajati omenjen eksperiment, kot tudi izvedbo le tega. V prvi fazi je izbira in vzpostavitev programskega okolja. Potrebno je pridobiti in namestiti programske rešitve oziroma orodja, ki jih za izvedbo eksperimenta potrebujemo. Omenjena orodja, ki smo jih izbrali ter jih potrebujemo za delo, so predstavljena v poglavju Predstavitev izbranih orodij. Sledi poglavje (Analitični pregled izbranih orodij in njihova podprtost elementov) v katerem predstavimo analizo oziroma pregled, ki smo ga opravili nad izbranimi orodji. Analitičen pregled nam je dal določeno začetno sliko, katera nam je že podala nekaj koristih informacij in ugotovitev. Poglavje Predstavitev izhodiščnih modelov zajema predstavitev modelov s katerimi bomo izvedli naš eksperiment. Slednje bomo ustvarili in izmenjali med izbranimi orodji. Sledita poglavji, ki vsebujeta informacije o postopku izvedbe eksperimenta (Definiranje postopka izvedbe) in načinu podajanja ocene (Ocenjevalni kriteriji). V zadnjem delu poglavja smo eksperiment izvedli in sproti podajali ugotovitve, ter izpostavili tiste dele, za katere ocenjujemo, da jih je smotrno izpostaviti ali omeniti (Izvedba eksperimenta oziroma pridobivanje rezultatov). 4.1 Predstavitev izbranih orodij Na tržišču je dandanes na voljo veliko različnih orodij, ki so namenjena načrtovanju modelov. Na področju načrtovanja poslovnih procesov tako zasledimo rešitve, ki so namenjene modeliranju osnovnejših procesov oziroma manj profesionalni rabi, kot tiste, ki so namenjene profesionalni rabi oziroma so primerne za večje inštitucije in podjetja.

62 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 50 Nemogoče, še bolj pa nesmiselno je testirati in uporabiti vsa orodja, zato smo prisiljeni sprejeti določene omejitve. V sklopu izbire orodij smo tak sprejeli naslednje omejitve oziroma smo izbrali rešitve, ki ustrezajo spodaj navedenim pogojem: Podpira modeliranje procesov z uporabo notacije BPMN 2.0. Orodje nam je dosegljivo. To pomeni, da je uporaba rešitve brezplačna ali pa je plačljiva, vendar omogoča brezplačno preizkušanje orodja (lahko tudi za samo določeno časovno obdobje). Jezik orodja je slovenščina ali angleščina. Starost zadnje različice oziroma verzije orodja je 3 leta ali manj. S tem smo nekako izluščili aktivne rešitve (tudi sodobnejše) od tistih, katerih razvoj se je ustavil. Omogoča uvoz ali izvoz (shranitev) v BPMN formatu. S področja načrtovanja procesov imamo kar nekaj izkušenj. Na podlagi tega poznamo tudi nekaj primernih orodij. Slednja smo že uporabljali, zato smo seznanjeni z delovanjem in upravljanjem le teh. Ker so nam te rešitve bližnje, iz vidika izkušenj s posameznim orodjem, smo te dali v ospredje in eksperiment pričeli izvajati na njih Signavio Ime predstavlja podjetje, ki je proizvajalec programske opreme in ima sedeže v Nemčiji in Kaliforniji [36]. Primarna usmeritev njihovih programskih rešitev so orodja, na področju upravljanja poslovnih procesov (ang. business process management - BPM). Njihov glavi produkt je orodje Signavio Proces Editor (Slika 4.1). Slednje predstavlja spletni urejevalnik oziroma orodje, ki omogoča modeliranje poslovnih procesov. Maja 2009 predstavljeno orodje, uporabniku omogoča ustvarjanje diagramov procesa na podlagi notacije BPMN. Orodje se lahko uporablja v dveh oblikah oziroma na dva načina [37]: 1. Software as a Service (SaaS) - Ni potrebne namestitve. Do orodja se dostopa preko spleta, saj gre za oblačno storitev. Za dostop do orodja potrebujete spletni brskalnik.

63 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran On-Premise - Strežniška komponenta se namesti na strežnik podjetja. Ta način omogoča popolni sistemski nadzor. V tem primeru lahko za dostop do orodja namestimo programsko opremo na posamezni računalnik, ni pa pogoj. Slika 4.1: Grafični vmesnik orodja: Signavio Poleg lastnosti, ki smo jih že omenili, orodje omogoča oziroma ima značilnosti: Modeliranje procesa z uporabno grafičnega urejevalnika in načina QuickModel - način urejevanja procesa, ki je usmerjen v obliko preglednic (ang. spreadsheetoriented). Simulacija procesa (ang. simulation of process) s katero lahko ugotovimo ozka grla ali pa lahko ocenimo alternative. Skladišče modelov (ang. model repository) za gradnjo več-nivojskih procesnih arhitektur, upravljanje različic in ponovna uporaba predmetov. Funkcije sodelovanja za izmenjavo diagramov procesa, zbiranje povratnih informacij in uveljavljanje odobritvenih delovnih tokov (ang. approval workflows).

64 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 52 Objava dokumentacije procesa ob uporabi mehanizmov poročanj in integriranega portala procesa. V nadaljevanju se bomo z besedo Signavio sklicevali na orodje. Ker je orodje izpolnjevalo vse potrebne pogoje iz poglavja 4.1, hkrati pa imamo že nekaj izkušen iz uporabe le tega, smo slednjega uvrstili na seznam izbranih orodij za izvedbo eksperimenta Yaoqiang BPMN Editor Yaoqiang BPMN Editor (v nadaljevanju tudi YBE) predstavlja odprtokodno orodje, ki ga poznamo tudi pod oznako YBE. Grafični urejevalnik (Slika 4.2) omogoča ustvarjenje diagrame poslovnih procesov [38]. Podpira standard BPMN 2.0 ob upoštevanju specifikacij s strani OMG. Ena izmed prednosti orodja je preprosta vzpostavitev. Orodja namreč ni potrebno nameščati (izvesti instalacije), vendar da pa bi le to delovalo moramo poskrbeti, za predhodno namestitev JRE (ang. java runtime environment) ali JDK (ang. java development kid). Izpostavimo nekaj glavnih lastnosti [39]: Namestitev v obliki instalacije programske opreme ni potrebna. Hitro in enostavno ustvarjanje, pregled, urejanje in simulacija poslovnih procesov. Celotna podpora BPMN 2.0 diagramom. Uvoz/izvoz OMG BPMN 2.0 datotek. Sprotna (ang. real-time) validacija BPMN sintakse. Avtomatsko generiranje informacij BPMN 2.0 Diagram Interchange.

65 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 53 Slika 4.2: Grafični vmesnik orodja: Yaoqiang BPMN Editor Uporabniški vmesnik (Slika 4.2) ne daje vtisa sodobne in moderne aplikacije. Iz vidika dizajna in grafične predstavitve, orodje deluje precej robustno in nekoliko staromodno. Kljub temu pa lahko povemo, da se uporabnik hitro znajde in hitro osvoji pregled na funkcionalnostmi. Orodje omogoča tudi direktni preklop med diagramom v grafični obliki in izvorno kodo diagrama - lastnost, ki se nam jo je zdelo vredno izpostaviti Activiti (BPM Platform) Predstavlja platformo (v nadaljevanju poimenovano tudi kot orodje) za upravljanje delovnih tokov in poslovnih procesov [40]. Ciljna publika so osebe na področju poslovanja, razvijanja in sistemske administracije. Jedro predstavlja BPMN 2 "procesni motor" (ang. process engine), ki temelji na Javi. Activiti je odprtokoden in distribuiran pod licenco Apache. Možno ga je uporabiti na bilo katerem strežniškem ali oblačnem sistemu, ki podpira Java aplikacije.

66 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 54 Začetki segajo nazaj do marca 2010, ko sta razvijalca jbpm, Tom Baeyens in Joram Barrez, odločila zapustiti Red Hat in pričela razvijati Activiti kot uslužbenca podjetja Alfresco. Rešitev je nastala na podlagi njunih izkušenj z razvijanjem delovnih tokov pri jbpm. Povsem novo orodje, z novo kodo, je prišlo na tržišče z verzijo 5.0. Na ta način sta sporočila, da gre za nadaljevanje njunega dela. Dejali bi lahko, da je predhodnik tedaj na novo nastalega Activiti 5.0 orodje jbpm in vse različice od 1 do 4 [41]. Slika 4.3: Grafični vmesnik - Activiti Modeler Slika 4.3 predstavlja grafični vmesnik orodja. Kot je razvidno gre za podoben dizajn, ki ga ponuja Signavio. Že ob prvem pregledu smo dobili vtis o manjši podpori elementov.

67 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 55 Slednje smo tudi potrdili ob analitičnem pregledu podprtosti, kar lahko preberete v nadaljevanju. 4.2 Analitični pregled izbranih orodij in njihova podprtost elementov Pred izvedbo eksperimenta smo opravili analitični pregled izbranih orodij. Tovrstno opravilo je smiselno opraviti, saj lahko hitro dobimo določeno predstavo. Pregled bi lahko opravili preden bi namestili posamezno orodje. V tem primeru bi izvedli pregled literature in se zgolj zanašali na navedbe v dokumentaciji. Ker pa vemo, da dokumentacija in opis orodja v veliko primerah ni popolna oziroma podrobna, je smiselno analizo opravljati vzporedno z praktičnim preizkusom na orodju. Omenjeno metodo smo uporabili pri analitičnem pregledu izbranih orodij, pri čemer nas je predvsem zanimala njihova podprtost elementov notacije BPMN 2.0. Seznam oziroma nabor posameznih elementov, ki so del notacije (ali jih zasledimo pri modeliranju z omenjeno notacijo), smo pridobili iz posterja BPMN 2.0 [42]. Na podlagi pridobljenih informacij in ugotovitev smo oblikovali tabelo. Tabela 4.1 prikazuje seznam elementov in njihovo grafično predstavitev. Stolpec levo predstavlja pod-razred, v katerega spada element (predstavljeno v poglavju 2.3.5). Elementi pri katerih so celice prazne, so del popolne BPMN skladnosti (ang. BPMN complete conformance). Seveda pa v popolno skladnost spadajo tudi vsi preostali navedeni elementi. Desno se nahajajo stolpci, ki predstavljajo posamezno izbrano orodje. Polni krogci označujejo podporo določenega elementa v določenem orodju.

68 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 56 Tabela 4.1: Rezultati analitičnega pregleda izbranih orodij Pod-razred Tip elementa Grafična predstavitev Signavio Yaoqiang BPMN Editor Activiti Modeler Opisni, analitični, skupno izvedljivi Opisni, analitični, skupno izvedljivi Opisni, analitični Začetni dogodki (ang. start events) Standardni (ang. standard) Start (ang. general - type = none) Sporočilo (ang. message) Časovnik (ang. timer) Analitični Pravilo (ang. rule) Analitični Signal (ang. signal) Večkratno (ang. multiple) Večkratno vzporedno (ang. parallel mutiple) Prekinitveni za podproces (ang. event sub-process interrupting) Sporočilo (ang. message)

69 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 57 Časovnik (ang. timer) Eskalacija (ang. escalation) Pravilo (ang. rule) Napaka (ang. error) Kompenzacija (ang. compensation) Signal (ang. signal) Večkratno (ang. multiple) Večkratno vzporedno (ang. parallel mutiple) Ne prekinitveni za pod-proces (ang. event sub-process non-interrupting) Sporočilo (ang. message) Časovnik (ang. timer) Eskalacija (ang. escalation) Pravilo (ang. rule) Signal (ang. signal)

70 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 58 Večkratno (ang. multiple) Večkratno vzporedno (ang. parallel mutiple) Vmesni dogodki (ang. intermediate events) Lovljenje (ang. catching) Analitični, skupno izvedljivi Sporočilo (ang. message) Analitični, skupno izvedljivi Časovnik (ang. timer) Analitični Pravilo (ang. rule) Analitični Povezava (ang. link) Analitični Signal (ang. signal) Večkratno (ang. multiple) Večkratno vzporedno (ang. parallel mutiple) Mejni (prekinitveni) (ang. boundary Analitični interrupting) Sporočilo (ang. message)

71 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 59 Analitični Časovnik (ang. timer) Eskalacija (ang. escalation) Analitični Pravilo (ang. rule) Analitični, skupno Napaka (ang. error) izvedljivi Preklic (ang. cancel) Kompenzacija (ang. compensation) Analitični Signal (ang. signal) Večkratno (ang. multiple) Večkratno vzporedno (ang. parallel mutiple) Mejni (neprekinitveni) (ang. Analitični Analitični Analitični boundary noninterrupting) Sporočilo (ang. message) Časovnik (ang. timer) Eskalacija (ang. escalation) Analitični Pravilo (ang. rule)

72 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 60 Analitični Signal (ang. signal) Večkratno (ang. multiple) Večkratno vzporedno (ang. parallel mutiple) Proženje (ang. throwing) Start (ang. general - type = none) Analitični, skupno izvedljivi Analitični Analitični Sporočilo (ang. message) Eskalacija (ang. escalation) Povezava (ang. link) Kompenzacija (ang. compensation) Analitični Signal (ang. signal) Večkratno (ang. multiple) Končni dogodki (ang. end events) Standardni (ang. standard) Opisni, analitični, skupno Standardni (ang. general - none) izvedljivi

73 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 61 Opisni, analitični, skupno izvedljivi Analitični Sporočilo (ang. message) Eskalacija (ang. escalation) Analitični Napaka (ang. error) Preklic (ang. cancel) Kompenzacija (ang. compensation) Analitični Signal (ang. signal) Večkratno (ang. multiple) Opisni, analitični, skupno Prekinitev (ang. terminate) izvedljivi Aktivnosti (ang. activities) Opisni, analitični Opravilo (ang. task) Tipi opravila (ang. Analitični Analitični task types) Pošiljanje (ang. send task) Prejemanje (ang. receive task)

74 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 62 Opisni, analitični, skupno izvedljivi Opisni, analitični, skupno izvedljivi Človeško opravilo (ang. user task) Ročno (ang. manual task) Poslovno pravilo (ang. business rule task) Storitev (ang. service task) Skripta (ang. script task) Transakcija (ang. transaction) Opisni, analitični, skupno izvedljivi Opisni, analitični, skupno izvedljivi Dogodkovni podproces (ang. event sub-process) Klic aktivnosti (ang. call activity) Pod-proces (razširjeni) (ang. expanded subprocess) Opisni, analitični Pod-proces (zaprti) (ang. collapsed subprocess) Oznake za aktivnosti (ang. activity markers)

75 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 63 Analitični Analitični Analitični Pod-proces (ang. sub-process marker) Ponovitev (ang. loop marker) Zaporedni (ang. sequential mi maker) Vzporedni (ang. parallel mi maker) Ad-hoc (ang. ad hoc maker) Kompenzacija (ang. compensation maker) Tok (ang. flow) Opisni, analitični, skupno Zaporedni tok (ang. sequence flow) izvedljivi Analitični, skupno izvedljivi Privzeti tok (ang. default flow) Analitični, skupno izvedljivi Opisni, analitični Pogojni tok (ang. conditional flow) Tok sporočila (ang. message flow) Opisni, analitični, skupno izvedljivi Podatkovna asociacija (ang. data association) Prehodi (ang. gateways)

76 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 64 Opisni, analitični, skupno izvedljivi Analitični, skupno izvedljivi Opisni, analitični, skupno izvedljivi Analitični Ekskluzivni (ang. exclusive) Dogodkovni (ang. event-based) Vzporedni (ang. parallel) Inkluzivni (ang. inclusive) Kompleksni (ang. complex) Analitični Dogodkovno ekskluzivni (ang. exclusive eventbased) Dogodkovno vzporedni (ang. parallel eventbased) Steze (ang. swimlanes) Opisni, analitični Bazen (ang. pool) Opisni, analitični Steza (ang. lane) Pogovori (ang. conversations)

77 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 65 Pogovor (ang. conversation) Klic pogovora (ang. call conversation) Pogovorna povezava (ang. conversation link) Podatki (ang. data) Opisni, analitični, skupno izvedljivi Podatkovni objekt (ang. data object) Zbirka podatkovnih objektov (ang. collection data object) Podatkovni vhod (ang. data input) Podatkovni izhod (ang. data output) Opisni, analitični Podatkovna shramba (ang. data store) Koreografije (ang. choreographies) Koreografija - opravilo (ang. choreography task) Pod-koreografija (ang. subchoreography)

78 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 66 Klic koreografije (ang. call choreography) Predmeti (ang. artifacts) Opisni, analitični Skupina (ang. group) Opisni, analitični, skupno izvedljivi Tekstovna pripomba (ang. text annotation) V nadaljevanju ugotovitve in rezultate, ki smo jih pridobili na podlagi analitičnega pregleda, predstavljamo nekoliko drugače. Gledalec oziroma bralec lažje razume informacije, če so slednje predstavljene v obliki sličic, grafik itd. Zaradi boljšega pregleda nad zbranimi informacijam, smo opravili statistično analizo in zbrane ugotovitve podali v grafični obliki. Graf 4.1 prikazuje, kako dobro so izbrana orodja nudila podporo elementov iz posamezne skupine. Pričnimo pri podpori dogodkovnim elementom. Začetne dogodke, vmesne dogodke in končni dogodke orodja podpirajo različno. Kot lahko razberemo iz podatkov, orodje Signavio nudi polno podporo. Omenjeno orodje ima najboljšo podporo, saj preostala dva določenih elementov ne podpirata. Orodje Signavio nudi 100% podporo vsem elementom, ki smo jih navedli v sklopu posamezne skupine. To pomeni, da se omenjeni elementi v orodju nahajajo in jih lahko uporabimo pri načrtovanju modelov. Glede na stopnjo podprtosti se na drugem mestu nahaja orodje YBE. Slednje sicer v skupini končni dogodki nudi podporo vsem elementom, ki se v skupini nahajajo. Do odstopanj pa je prišlo v preostalih dveh skupinah. Elemente iz skupine začetni dogodki podpira približno 60,87%, med tem ko elemente iz skupine vmesni dogodki podpira 96,78%. Najslabše se je

79 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 67 odrezalo orodje Activiti. Elemente iz skupine začetni dogodki podpira 13,04%, iz skupine vmesni dogodki 25,81% in elemente iz skupine končni dogodki 22,22%. Orodja so se v skupini aktivnosti odrezala bolje. Signavio omogoča uporabo vseh elementov, zato ima vrednost 100%. Orodje YBE uporabo enega elementa ni omogočalo in tako podpira 94,74% elementov glede na celotni nabor le teh. Activiti podpira 84,21% vseh elementov, kar pomeni da omogoča uporabo 16 elementov od 19. V Tabela 4.1 smo opredelili pet elementov iz skupine tok. Signavio podpira vseh pet elementov (100%), YBE štiri od petih (80%) in Activiti dva od petih (40%). Orodji Signavio in YBE sta nudili dobro podporo elementom, ki skrbijo za prehod oziroma predstavljajo odločitvene točke. Izmed sedmih elementov sta omogočali uporabo vseh sedmih. Activiti je nudil približno 57,14% podporo, kar pomeni, da je omogočil uporabo štirih elementov. Graf 4.1 prav tako prikazuje podporo elementov iz skupine steze. Med tem, ko sta Signavio in YBE podprla oba elementa iz skupine, orodje Activiti ni podprlo nobenega. Slednje je dokaj zanimivo, saj če bi razmišljali kot navadni uporabnik, bi najverjetneje pričakovali, da vsa orodja omogočajo elemente iz te skupine.

80 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 68 Podpora elementom določene skupine Predmeti Signavio YBE Activiti Skupaj Koreografija Podatki Pogovori Steze Prehodi Tok Aktivnosti Končni dogodki Vmesni dogodki Začetni dogodki Začetni Vmesni Končni Aktivnos Koreogr Predmet Tok Prehodi Steze Pogovori Podatki dogodki dogodki dogodki ti afija i Signavio YBE Activiti Skupaj Graf 4.1: Podpora izbranih orodij elementom določene skupine

81 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 69 Elemente iz skupine pogovori je omogočilo orodje YBE. Podprlo je nabor vseh elementov, ki smo jih v sklopu omenjene skupine zajeli. Nasprotne rezultate pa sta podala preostala dva orodja. Signavio in Activiti nista omogočila uporabe nobenega elementa iz te skupine. Skupina podatki vsebuje nabor elementov, ki omogočajo pretok in prenos različnih informacij, ter zapis le teh. Orodji Signavio in YBE sta omogočili uporabo vseh petih elementov. Activiti pa s svojim vmesnikom za modeliranje procesov, ni omogočil vključitve nobenega izmed elementov, ki se nahajajo v prej omenjeni skupini. Elemente, ki spadajo v skupino koreografija, je orodje YBE podprlo in omogočilo uporabo. Preostala dva orodja nista omogočila uporabo nobenega. Število elementov iz skupine predmeti je različno. Orodja lahko omogočajo uporabo in definiranje lastnih elementov. Na podlagi tega dejstva, ne moremo fiksno definirati nabora gradnikov, ki jih lahko uporabimo pri načrtovanju. Graf 4.1 ponazarja informacijo o podpori elementom, ki smo jih navedli v Tabela 4.1. Orodja so slednje podprla dobro. Signavio in YBE v celoti. Activiti ni omogočil uporabe enega elementa. Skozi grafe smo predstavili podporo elementom iz določene skupine. V nadaljevanju pa je prikazan splošni pregled. Slednji nam poda boljši pregled nad celoto. Lahko bi dejali, da na podporo elementom gledamo iz bolj oddaljene perspektive Signavio YBE Activiti Podpora orodja Skupaj elementov Graf 4.2: Podpora (število elementov) izbranih orodij glede na skupno število elementov

82 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 70 Graf 4.2 informacije poda v obliki število podprtih elementov glede na skupno število elementov. Graf 4.3 pa nam omenjene podatke prikaže v obliki deleža. Ugotovimo, da se je orodje Signavio, ob analitičnem pregledu izbranih orodij, izkazalo za najboljšega oziroma najuspešnejšega. Glede na nabor elementov, ki smo jih zajeli, je orodje podprlo 94,50% elementov glede na celotno število le teh. Ocenjujemo, da gre za kar dober rezultat. Preostala dva orodja sta se odrezala slabše. YBE je omogočal uporabo 88,99% elementov. Veliko slabše pa se je odrezalo orodje Activiti, ki je omogočalo uporabo približno 33% elementov. Slednje je bilo mogoče pričakovati, saj bi lahko dejali, da je orodje bolj primerno kadar je procese oziroma modele potrebno izvajati. 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% 94,50% 88,99% 33,03% 100,00% Signavio 94,50% YBE 88,99% Activiti 33,03% Graf 4.3: Podpora (delež glede na celoto) izbranih orodij glede na skupno število elementov 4.3 Predstavitev izhodiščnih modelov Za potrebe eksperimenta smo pripravili modele (v nadaljevanju poimenovani tudi kot diagrami). Ti se razlikujejo predvsem glede na izhodiščno stanje. Posledično to prinaša

83 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 71 razliko v obsežnosti in kompleksnosti elementov (število vključenih elementov v sam diagram). Diagrame smo poimenovali oziroma opredelili kot: Model 1 (M1) - nabor skupnih elementov, pri čemer model oblikujemo v orodju Signavio. Model 2 (M2) - nabor skupnih elementov, pri čemer model oblikujemo v orodju YBE. Model 3 (M3) - nabor skupnih elementov, pri čemer model oblikujemo v orodju Activiti. Za boljši pregled in lažje razumevanje, bomo opredelili oziroma določili še slednje: M1, M2 in M3 vedno predstavlja izhodiščni model oziroma model, ki smo ga ustvarili v orodju Signavio (M1), YBE (M2) in Activiti (M3). Novonastali model je tisti model, ki je nastal ob uvozu izhodiščnega modela v določeno orodje. Da se ne bomo ponavljali, ga bomo poimenovali tudi v povezavi z orodjem npr: M1 v YBE (model M1 smo uvozili v orodje YBE). Z omenjenimi modeli poskušamo pridobiti odgovore na vprašanja, ki smo si jih postavili v sklopu magistrskega dela. V nadaljevanju so prikazani in predstavljeni posamezni modeli. Predvidevamo različna izhodiščna stanja, saj smo ob analitičnem pregledu ugotovili različno podporo elementom. Z izvedbo eksperimenta bomo preverili ali je izmenjava slednjih mogoča in do kakšne mere. Diagrami M1, M2 in M3 zajemajo elemente, ki naj bi bili skupni vsem orodjem. Pomensko ne predstavljajo realnega procesa in ne predstavljajo semantične pravilnosti. Takšnim procesom ne prepisujemo praktične uporabne vloge, saj jih ni mogoče (smiselno) vpeljati v podjetje ali organizacijo Model 1 Slika 4.4 predstavlja diagram M1, ki smo ga ustvarili v orodju Signavio. M1 skupno vsebuje oziroma zajema:

84 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran elementov, 26 povezav, 31 poimenovanih elementov in 2 poimenovani povezavi. Slika 4.4: Model M1

85 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran Model 2 Slika 4.5 predstavlja diagram M2, ki smo ga ustvarili v orodju YBE. M2 skupno vsebuje oziroma zajema: 34 elementov, 22 povezav, 31 poimenovanih elementov in 1 poimenovano povezavo. Slika 4.5: Model M2

86 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran Model 3 Slika 4.6 predstavlja diagram M3, ki smo ga ustvarili v orodju Activiti. M3 skupno vsebuje oziroma zajema: 33 elementov, 23 povezav, 29 poimenovanih elementov in 1 poimenovano povezavo. Slika 4.6: Model M3

87 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran Definiranje postopka izvedbe Preden pričnemo opravljati delo, izvajati nalogo, ustvariti produkt itd. je smiselno narediti načrt. Slednji nam predstavlja proces dela oziroma postopek kako bomo nekaj opravili. V nadaljevanju je predstavljen načrt priprave in izvedbe eksperimenta za naše delo. Predstavljen je v obliki točk, ki smo jih poimenovali koraki eksperimenta. Namen je zabeležiti in definirati grobe korake, s katerim bomo prišli do ugotovitev, ki so tudi predstavljene v nadaljevanju. Koraki eksperimenta 1. Vzpostavitev delovnega okolja oziroma programskih orodij. Pregled literature, ki je pomembna za naše področje (poglavje 2). Namestitev in priprava programskih rešitev oziroma orodij, ki jih bomo uporabili (poglavje 4.1). 2. Definiranje izhodiščnega stanja in priprava začetnih podatkov. Opravimo različne preglede in analize, da dobimo nabor izhodiščnih podatkov oziroma prvo izhodiščno sliko (lahko rečemo prve ugotovitve) (poglavje 4.2). Na podlagi prvih ugotovitev ustvarimo procese oziroma modele, ki jih bomo uporabili pri eksperimentu (poglavje 4.3). 3. Uporaba programskega orodja, modeli procesov in obdelava. Uporaba izbranega programskega orodja. Načrtovanje oziroma vpeljava modela procesa v izbrano orodje. Shranjevanje (izvoz modela) v datoteko. 4. Analiza stanja. Ugotovitve do katerih smo prišli ob samem načrtovanju - vpeljavi modela v izbrano orodje.

88 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 76 Analiza ustvarjene datoteke, ki je nastala ob shranjevanju modela. 5. Ugotovitve ob zaključku. Beleženje ugotovitev ob zaključku. Primerjava rezultatov na izhodu. Prednosti, slabosti, izgube itd. Če navedene točke, s katerimi smo opredelili korake eksperimenta, povzamemo in razložimo. Za potrebe eksperimenta je potrebno poznati področje v katerem delujemo. Da se srečamo s vsemi potrebnimi informacijami, moramo opraviti pregled literature in orodij, kar povzemamo s točko 1. To ni dovolj za pričetek izvedbe eksperimenta. Potrebno je definirati izhodiščno stanje (točka 2). Običajno že pred samim eksperimentom izvemo veliko informacij oziroma pridobimo veliko odgovorov. Slednje lahko potrdimo, saj smo tudi sami ob analitičnem pregledu dobili dobro predstavitev, kaj lahko pričakujemo pri izvajanju eksperimenta (poglavje 4.2). Lahko bi dejali, da v točki 3 pričnemo dejansko izvajati eksperiment. S pod koraki smo dodatno razdelili opravila oziroma postopek. Najprej izberemo začetno - izhodiščno programsko orodje. Izberemo takšnega, ki ima najboljšo podporo. V našem primeru je smiselno, saj slednji podpira vse (pomembne) elemente, ki jih tudi preostala izbrana orodja. Tako bomo lažje ujeli tiste elemente, ki jih določeno orodje ni podprlo. Vpeljani oziroma ustvarjeni model shranimo v datoteko, ki jo orodje podpira in jo lahko uvozimo v naslednjo orodje. Uspešnost uvoza in beleženje ugotovitev, smo zajeli v točki 4. V tem koraku tudi preverjamo zgradbo datoteke. Izpostavimo strukturo, določene značke in vrednosti. Ob zaključku eksperimenta (točka 5) pa opravimo splošen pregled oziroma interpretiramo rezultate in ugotovitve. Na tem mestu opravimo tudi različne primerjave, podamo kakšne predloge itd. Posebno obliko eksperimenta bomo izvedli tako, da bomo izvedli vse možne kombinacije in tako preverili možnost izvoza modela in možnost uvoza. Slika 4.7 prikazuje kateri modeli so povezani, s posameznimi izbranimi orodji. Tako na primer ugotovimo, da z modelom M1 in M2 delujemo znotraj orodij Signavio in YBE. Razlika pri omenjenih

89 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 77 modelih je ta, da smo prvega oblikovali v orodju Signavio, med tem, ko smo drugega v YBE. Tako imamo različno postavljena izhodišča oziroma izhodiščna okolja. 4.5 Ocenjevalni kriteriji Slika 4.7: Prikaz relacij uporabljenih modelov v izbranih orodij Poglavje navaja in opisuje kriterije oziroma postavke, po katerih bomo ocenjevali uspešnost uvoza modela v orodje. Pri določitvi le teh smo strmeli k objektivnosti. Ker subjektivni kriteriji nimajo takšne teže, smo jih izpustili oziroma smo jih poskušali minimalno vključiti. Pri analizi in preverjanju uspešnosti uvoza modela, bomo preverjali kriterije, ki smo jih opredelili v naslednjih točkah. 1. Število elementov Koliko izmed vseh elementov se je preneslo v orodje. Vrednost je predstavljena v obliki števila, ki predstavlja delež elementov, ki se pojavijo v modelu, ki je nastal ob uvozu, glede na izhodiščni model. Primer: 6 od 10-ih elementov se pojavi v novonastalem modelu. 2. Število povezav Koliko izmed vseh povezav med elementi se je preneslo v orodje. Vrednost je predstavljena v obliki števila, ki predstavlja delež elementov, ki se pojavijo v modelu, ki je nastal ob uvozu, glede na izhodiščni model. Primer: 6 od 10-ih povezav se pojavi v novonastalem modelu.

90 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran Oblika elementov Koliko izmed vseh elementov je ohranilo enako obliko. Preverja se ali je prišlo do pomanjšanja ali povečanja oblike elementa. Vrednost je predstavljena v obliki števila, ki predstavlja delež elementov, ki se pojavijo v modelu, ki je nastal ob uvozu, glede na izhodiščni model in so ohranili enako obliko. Primer: 6 od 10-ih elementov je ohranilo enako obliko v novonastalem modelu. 4. Oblika povezav Koliko izmed vseh povezav je ohranilo enako obliko. Preverja se ali je prišlo do razlik pri povezavi med elementi. Ali povezave vsebujejo enake lome, dolžino itd. Vrednost je predstavljena v obliki števila, ki predstavlja delež povezav, ki se pojavijo v modelu, ki je nastal ob uvozu, glede na izhodiščni model in so ohranile enako obliko. Primer: 6 od 10-ih povezav je ohranilo enako obliko v novonastalem modelu. 5. Poimenovanje elementov Koliko elementov je ohranilo enako poimenovanje (oznaka oz. label se mora nahajati zraven elementa). Preverja se ali je prišlo do napak ali razlik pri poimenovanju elementov. Ali je zapis oblikovan enako (mala oziroma velika tiskana pisava) ali so črke izpuščene itd. Vrednost je predstavljena v obliki števila, ki predstavlja delež elementov, ki se pojavijo v modelu, ki je nastal ob uvozu, glede na izhodiščni model in so ohranili enako poimenovanje. Primer: 6 od 10-ih elementov je ohranilo enako poimenovanje v novonastalem modelu. 6. Poimenovanje povezav Koliko povezav je ohranilo enako poimenovanje (oznaka oz. label se mora nahajati zraven povezave). Preverja se ali je prišlo do napak ali razlik pri poimenovanju povezav. Ali je zapis oblikovan enako (mala oziroma velika tiskana pisava) ali so črke izpuščene itd. Vrednost je predstavljena v obliki števila, ki predstavlja delež povezav, ki se pojavijo v modelu, ki je nastal ob uvozu, glede na izhodiščni model in so ohranili enako poimenovanje. Primer: 6 od 10-ih povezav je ohranilo enako poimenovanje v novonastalem modelu.

91 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran Indeks kakovosti uvoza diagrama Indeks kakovosti uvoza diagrama je vrednost, ki pove uspešnost prenosa informacij. Poda nam celostno predstavo, saj vključuje združitev vseh predhodno navedenih kriterijev. Na podlagi podanega indeksa, bomo lahko pridobili tudi odstotek uspešnosti uvoza. Primer: 27 od 30 elementov se je uspešno preneslo v orodje. Uspešnost uvoza je 90%. 4.6 Izvedba eksperimenta oziroma pridobivanje rezultatov V poglavju opisujemo izvedbo in analizo posebne oblike eksperimenta, s pomočjo katerega bomo prišli do odgovorov na zastavljena vprašanja. Do sedaj naveden teoretični pogled in opravljeno analitično in statistično analizo, smo preizkusili tudi praktično. Eksperiment pričnemo s modelom M1, ki smo ga že predstavili skozi poglavja do sedaj. Ugotovitev oziroma informacij, ki se bodo ponavljale ne bomo ponovno opisovali, da se izognemo podvajanju - na primer: ocenjujemo, da se struktura datotek ali poimenovanje značk v grobem ne bo spremenila, zato bomo navedli zgolj spremembe M1 - Izhodišče Signavio in analiza vsebine datoteke V poglavju 4.4 smo definirali eksperiment. Začeli smo z orodjem Signavio, ker je nudil najboljšo podporo. Ob analitičnem pregledu in statistični analizi smo to potrdili. V primerjavi s preostalimi izbranimi orodji, Signavio podpira enake kot YBE in Activiti, ter še nekatere druge elemente. Orodje omogoča izvoz in uvoz modela v in iz datotek s sledečimi končnicami: Izvoz Signavio archive (SGX) BPMN 2.0 XML XML PNG (pixel graphic) SVG (vector graphic) PDF Uvoz Signavio archive (SGX) BPMN 2.0 XML XPDL 2.1 ARIS markup language

92 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 80 Najbolj relevanten je zapis v datoteki s končnico.bpmn. Slednji temelji na XML obliki, za katero vemo, da je namenjena oziroma najpogosteje uporabljena pri izmenjavi informacij in podatkov. Ustvarjena datoteka vsebuje 648 vrstic. Če pogledamo vsebino informacij, ki so zajete, bi lahko dejali, da se slednje v grobem delijo na dva dela. V prvem delu imamo predvsem definicije in informacije o posameznih elementih in gradnikih. Slednje zajemajo podatke o ID vrednosti elementa, imenu ter meta podatkih. Približno na polovici vsebine se omenjene informacije zaključijo in prične se del, ki je namenjen grafičnem definiranju elementov. V drugi polovici tako zasledimo informacije o velikosti posameznega elementa in njegovi legi, ki je definirana v obliki koordinatnih vrednosti za X in Y. Struktura datoteke je sestavljena v obliki hierarhije značk, kar daje vsebini preglednost in lažje razumevanje. XML zapis omogoča delno neposredno razumevanje vsebine, saj slednja običajno ni zakodirana oziroma zapisana na "prikriti" način. To se pokaže tudi v tem primeru, saj že ob pogledu na značke in vrednosti, lahko razberemo kateri element je predstavljen in kako je poimenovan. V nadaljevanju bomo izpostavili določene dele vsebine in značke, ki se največkrat ponovijo in nekako zajemajo in oblikujejo posamezne elemente oziroma informacije. Koda 4.1: M1.bpmn - Značke zunanji nivo <?xml version="1.0" encoding="utf-8"?> <definitions xmlns=" xmlns:bpmndi=" xmlns:omgdc=" xmlns:omgdi=" xmlns:signavio=" xmlns:xsi=" exporter="signavio Process Editor, exporterversion="8.0.0" expressionlanguage=" id="sid-4725e70c-cd1b-4d49-b987-67b b" targetnamespace=" typelanguage=" xsi:schemalocation=" <error id="sid-fbf14695-b98a-4e27-bfe1-de9b45dddae3"/> <globalmanualtask id="sid-404ffcc f8e-a37b-d257bf134904" name="izvedi ročno"/> <process id="sid-0b5dbd31-d4f9-49c6-9bf2-740f9ac8a2b8" isclosed="false" isexecutable="false" processtype="none">..</process>

93 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 81 <bpmndi:bpmndiagram id="sid-3fe52b2e a0b-b80d-1bd76bf55c18">..</bpmndi:bpmndiagram> </definitions> Vidimo definiranje shem, imenskega prosta ter nekaterih drugih lastnosti (Koda 4.1). V poglavju Grafični model BPMNDI smo nekaj pomembnejših lastnosti izpostavili in razložili. Razberemo tudi katero orodje je sestavilo datoteko. Značka <definitions> predstavlja značko na najvišjem nivoju (tudi najbolj zunanjo značko), ki zajema vse ostale značke. Že samo poimenovanje značke opisuje pomen oziroma vlogo - vsebina znotraj značke bo definirala sam model. Na naslednjem nivoju se v našem primeru nahajajo štiri značke: <error> <globalmanualtask> <process> <bpmndi:bpmndiagram> V modelu M1 smo uporabili element končni dogodek, ki je tipa napaka. Slednji se sklicuje na prvo značko <error>, ki se nahaja na začetku našega nivoja in je namenjena definiranju napake. Sledi ji značka <globalmanualtask>, s katero definiramo elemente in gradnike na globalni ravni. Elementi definirani globalno so dosegljivi izven posameznega procesa. Znački <process> in <bpmndi:bpmndiagram> bomo označili kot najpomembnejši v tem sklopu. Omenjeni znački namreč zajemata informacije, ki definirajo proces oziroma ga grafično predstavijo. <process> s pomočjo pod-nivojskih značk predstavi nabor vseh elementov, ki se nahajajo v procesu modela. Informacije, ki so predstavljene so semantično naravnane. V tem delu so predvsem shranjene informacije o vrednostih id, name itd. Slednje so primarno shranjene, kot vrednosti atributov posamezne značke (elementa). Celotna vsebina datoteke je preobsežna za prikaz. Prav tako ni smiselno predstaviti vseh vrednosti in atributov, saj se v veliki meri ponavljajo, prav tako pa sama vrednost za nas ni relevantna. Na tem mestu lahko spomnimo, da smo ob pregledu literature v poglavju 2.3.5

94 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 82 v obliki pod-razredov, zajeli elemente in njihove atribute. Določene informacije in znanje se lahko pridobi tudi iz specifikacij. Za lažje razumevanje in prikaz povezav med elementi, smo pripravili primer. V model M1 smo vključili element začetni dogodek tipa časovnik. Poimenovali smo ga kar začetek časovnik. Slika 4.4, ki prikazuje M1, potrjuje navedeno. Vidimo tudi, da je omenjeni element povezan z elementom tipa opravilo. V slednjega prihaja še en tok zaporedja, ki pa ima izvor v elementu tipa sporočilo, ki smo ga poimenovali začetno sporočilo. Koda 4.2 prikazuje kako je element začetek časovnik zapisan v datoteko. Koda 4.2: M1.bpmn - Začetni dogodek tipa časovnik - definiranje elementa <startevent id="sid-20f9d041-a2b4-4fe5-990f b92" isinterrupting="true" name="začetek časovnik"> <extensionelements> <signavio:signaviometadata metakey="bgcolor" metavalue="#ffffff"/> <signavio:signaviometadata metakey="preceedingprocesses" metavalue=""/> </extensionelements> <outgoing>sid-654b0dea b-80d9-aebb5bde0a82</outgoing> <timereventdefinition id="sid-e1836ae5-de60-470f-9926-c0332f4e9c2f"/> </startevent> Potem, ko smo izvedli analizo vsebine datoteke, lahko trdimo skladnost poimenovanja značk, s poimenovanjem posameznega elementa BPMN notacije. Na primeru vidimo, da Koda 4.2 prikazuje definiranje začetnega dogodka. Slednje ugotovimo že iz poimenovanja same značke - <startevent>. Omenjena značka ima določene lastnosti shranjene z definiranjem atributov. Ima podano identifikacijsko vrednosti, ki mora biti unikatna (id), ime (name) in podatek, ki pove ali gre za prekinitveni tip elementa (isinterrupting). Dodatne informacije so definirane tudi z uvedbo notranjih značk oziroma pod-nivojskih značk. Najprej zasledimo dodatne elemente (<extensionelements>), kot vidimo hranijo meta podatke. Sledita dve znački, ki ju moramo izpostaviti, saj igrata pomembno vlogo. Prva značka <outgoing> nam poda informacijo, da iz elementa teče tok. Vrednost značke predstavlja identifikacijsko vrednost toka. V našem primeru je id vrednost omenjenega

95 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 83 toka sid-654b0dea b-80d9-aebb5bde0a82. Kje se navedena vrednost še pojavi, bomo prestavili v nadaljevanju. Druga značka (<timereventdefinition>) nam pove, da gre za element, ki vsebuje časovnik. Kot smo že omenili, elementi niso definirani in predstavljeni samo na enem mestu v vsebini datoteke. V prvem delu, ki smo ga pravkar povzeli, so zajeti predvsem semantični podatki elementa. Element začetek časovnik z identifikacijsko vrednostjo sid-20f9d041- A2B4-4FE5-990F B92 pa se še pojavi na več mestih. Najprej ga zasledimo na mestu, kjer so definirani toki zaporedja (<sequenceflow>). Koda 4.3 prikazuje primer v katerem je definiran tok. Omenjeni tok predstavlja povezavo med elementoma začetek časovnik in opravilo predstavlja storitev. Razložimo. Da res gre za začetni element, ki smo ga vzeli za primer, vidimo po sourceref vrednosti, ki je enaka id vrednosti našega začetek časovnik elementa. Atributa sourceref in targetref vsebujeta identifikacijske vrednosti elementov, kjer ima tok izvor (source) in cilj (target). Na podlagi tega dejstva bi dejali, da bo povezava oziroma tok tekel iz elementa poimenovanega začetek časovnik (sid- 20F9D041-A2B4-4FE5-990F B92) proti elementu opravilo predstavlja storitev (sid-3dbc623e-7ee5-4c85-9cca d432c). Trditev je pravilna in se ujema tudi z grafično predstavitvijo modela M1. Koda 4.3: M1.bpmn - Definiranje zaporednega toka <sequenceflow id="sid-654b0dea b-80d9-aebb5bde0a82" name="" sourceref="sid-20f9d041- A2B4-4FE5-990F B92" targetref="sid-3dbc623e-7ee5-4c85-9cca d432c"/> Dejali smo, da se približno na polovici vsebine dokumenta, pričnejo definicije elementov, ki ponazarjajo njihovo grafično predstavitev. Koda 4.4 prikazuje kako je definiran element začetek časovnik, ki smo za vzeli za primer. Zunanja značka <bpmndi:bpmnshape> je tista, ki zajema vse informacije o grafični predstavitvi elementa. Vsebuje dva atributa. Vrednost bpmnelement je enaka id vrednosti elementa, ki mu definiramo grafično obliko oziroma lastnosti, ki vplivajo na vizualni del elementa v modelu procesa. Na ta način je ustvarjena tudi povezava med definicijami, ki se

96 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 84 navezujejo na enak element, vendar so definicije porazdeljene na več mestih v dokumentu. Značka ima tudi lastno identifikacijsko vrednost, za katero ugotovimo, da je enaka prejšnji (vrednosti bpmnelement), le da ima na koncu še dodano "_gui". Ponovno lahko hitro vidimo povezave. Dodatek "_gui" pa v tem primeru predstavlja okrajšavo za graphical user interface, kar pomeni, da gre za grafično predstavitev vmesnika - v našem primeru elementa. Koda 4.4: M1.bpmn - Primer: Začetni dogodek tipa časovnik - definiranje oblike elementa <bpmndi:bpmnshape bpmnelement="sid-20f9d041-a2b4-4fe5-990f b92" id="sid-20f9d041- A2B4-4FE5-990F B92_gui"> <omgdc:bounds height="30.0" width="30.0" x=" " y="609.0"/> <bpmndi:bpmnlabel labelstyle="sid-66dc7a d1a-85ef-ac1ff826be81"> <omgdc:bounds height="11.0" width=" " x=" " y="641.0"/> </bpmndi:bpmnlabel> </bpmndi:bpmnshape> Ugnezdene značke, torej značke na nižjem nivoju, opisujejo višino in širino gradnika oz. elementa, ter njegovo lego, ki je podana v obliki koordinat x, y (omgdc:bounds). Z enakimi atributi pa znotraj značke <bpmndi:bpmnlabel> definiramo lastnosti za oznako oziroma napis elementa (ang. label). Poglejmo še tok z id vrednostjo sid-654b0dea b-80d9-aebb5bde0a82, ki smo ga omenili prej. Koda 4.2 prikazuje element iz katerega omenjeni tok teče ven. To pomeni, da element predstavlja izvor toka. Slednje potrdimo na podlagi definirane značke, <outgoing>, ki določa da obstaja tok (povezava) do drugega elementa. Slika 4.4 prikazuje povezavo med elementoma in potrjuje prejšnjo trditev. Tok gre do elementa poimenovanega Opravilo predstavlja storitev. Koda 4.5 predstavlja definiranje omenjenega elementa. Skladno z modelom in po naših pričakovanjih se tok, ki smo ga vzeli za primer, nahaja v znački <incoming>. Značka določa oziroma opredeljuje vse toke, ki prihajajo v element. Zraven že omenjenega toka pa v element prihaja še eden, katerega identifikacijska vrednost je sid-55a9d1dc-cac3-4f81-87fe-8680f41c66f6.

97 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 85 Koda 4.5: M1.bpmn - Primer: Opravilo tipa storitev - definiranje elementa <servicetask completionquantity="1" id="sid-3dbc623e-7ee5-4c85-9cca d432c" implementation="webservice" isforcompensation="false" name="opravilo predstavlja storitev" startquantity="1"> <extensionelements> <signavio:signaviometadata metakey="bgcolor" metavalue="#ffffcc"/> <signavio:signaviometadata metakey="risklevel" metavalue=""/> <signavio:signaviometadata metakey="externaldocuments" metavalue=""/> </extensionelements> <incoming>sid-55a9d1dc-cac3-4f81-87fe-8680f41c66f6</incoming> <incoming>sid-654b0dea b-80d9-aebb5bde0a82</incoming> <multiinstanceloopcharacteristics behavior="all" id="sid-e5dd9a0b-1a bf b7478e97" issequential="false"/> </servicetask> Kot smo omenili bi lahko dejali, da so elementi definirani v dveh delih. V prvem so definirani semantični podatki, v drugem so definirane vrednosti, ki poskrbijo za vizualni ali grafični del. Podobno je tudi pri tokovi (povezavah). Če smo prej analizirali kako je tok definiran iz semantičnega vidika, si še poglejmo kako je so informacije zapisane in predstavljene za grafični del. Koda 4.6 prikazuje zapis informacij, ki se nanašajo na vizualni del oziroma grafično predstavitev povezave v modelu. V modelu M1 vidimo, da analizirani tok ni predstavljen z direktno povezavo oziroma linijo med elementoma. Tok se na več mestih lomi - spreminja smer. Značka <bpmndi:bpmnedge> poskrbi za definiranje tovrstnih zadev oziroma stanj. Omenjena značka vsebuje atributa, ki identificirata značko (id) oziroma element (bpmnelement). Na pod-nivoju pa imamo nabor značk, ki definirajo točke, kjer pride do loma toka oziroma spremembe smeri. Omenjene <omgdi:waypoint> značke vsebujejo atributa x in y, ki vsebujeta vrednost, ki ponazarja mesto loma.

98 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 86 Koda 4.6: M1.bpmn - Primer: Definiranje toka - grafični del <bpmndi:bpmnedge bpmnelement="sid-654b0dea b-80d9-aebb5bde0a82" id="sid- 654B0DEA B-80D9-AEBB5BDE0A82_gui"> <omgdi:waypoint x=" " y="624.0"/> <omgdi:waypoint x=" " y="624.0"/> <omgdi:waypoint x=" " y="524.0"/> <omgdi:waypoint x=" " y="524.0"/> </bpmndi:bpmnedge> Pomembnejše značke in vsebino smo izpostavili skozi navedene primere. Elementi so definirani s približno enako strukturo in načinom. Na podlagi tega dejstva ni smiselno, da na takšen način analiziramo vsak element. Ker bi se v osnovi precej ponavljali, smo ta del izpustili M1 - Uvoz v YBE in ugotovitve Ob pregledu literature in specifikacij orodja YBE, smo zaznali trditev, da orodje podpira standard BPMN 2.0. Ugotovili smo, da trditev ne drži v celoti. V poglavju 4.2 smo opravili analitični pregled podprtosti elementov glede na posamezno orodje in ugotovili pomanjkanje podpore določenim elementom v orodju YBE. Ker nas zanima kaj se zgodi v praksi, bomo model M1, poskusili prenesti v orodje YBE. Datoteko, katera definira M1 in je bila ustvarjena z orodjem Signavio, bomo poskušali odpreti v orodju YBE. Pri nalaganju modela nam orodje ni javilo napak ali opozoril. Slika 4.8 prikazuje dobljen zaslon, ob koncu uvoza modela v orodje YBE. Predstavlja prvi vpogled v uspešnost prenosa modela med uporabljenima orodjema. Novonastali model lahko primerjamo z modelom M1 (Slika 4.4) in tako dobimo že prvi vtis o uspešnosti prenosa informacij. Če smo pogledali modela bi na prvi pogled dejali, da sta si modela precej podobna. Ali je temu res tako pa v nadaljevanju, kjer smo opravili analizo novonastalega modela. Pobližje smo pogledali model, saj nas zanima če in kje prihaja do odstopanj. Ugotovitve in

99 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 87 morebitne spremembe zapisane v nadaljevanju. Prav tako smo podali odgovore in vrednosti na točke, ki smo jih definirali v poglavju 4.5. Slika 4.8: Model M1 v orodju YBE (M1 v YBE)

100 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 88 Kot smo že dejali sta modela precej podobna, vendar je pri prenosu informacij prišlo do nekaterih odstopanj in napak. V praksi to predstavlja določene težave in morebitno dodatno delo in stroške. Slednje pa je lahko za nekatera podjetja ključnega pomena in nedopustno. Spet druga bi tolerirala takšna stanja oziroma odstopanja. Vendar vse to je v domeni podjetja ali podjetij, ki bi si v izbranih orodjih izmenjevala ustvarjene modele. V poglavju 4.5 smo navedli določene kriterija (lahko rečemo tudi postavke), po katerih bomo lahko modela primerjali oziroma zabeležili spremembe. V poglavju smo navedli, da model M1, ki je bil ustvarjen v orodju Signavio in predstavlja izhodiščno stanje oziroma izhodiščni model, vsebuje določeni število elementov in povezav. Navedenih oziroma povsem enakih vrednosti ne moremo potrditi tudi za model, ki je nastal ob uvozu v orodje YBE. Izhodiščni model je zajemal nabor 35 elementov, ki se razlikujejo glede na vlogo oziroma tip, ter nekatere druge lastnosti (na primer: poimenovanje, pozicijo v modelu itd). Pri uvozu ni prišlo do izgube informacij na tem nivoju. Tako se jih v M1 v YBE tudi nahaja 35. Slednje bi lahko označili za dobro, saj elementi predstavljajo najbolj pomembni del modela. Pri prenosu povezav med elementi oziroma gradniki smo zaznali težave. Pri prenosu se je izgubila ena povezava. V orodje YBE se je preneslo 25 povezav med tem, ko jih M1 vsebuje 26. Če primerjamo vizualno ali grafično predstavitev, se prejšnji rezultati ponovijo oziroma poslabšajo. Na področju elementov se je orodje YBE dobro izkazalo, saj so vsi elementi ohranili enako obliko (35 od 35). Med tem, ko pri elementih ni prišlo do odstopanj in sprememb, ki bi elemente oblikovno popačile ali spremenile, pa so slednjih bile deležne povezave. Enako obliko je ohranilo 15 od 26 povezav. Sprememba, ki se najpogosteje in v večini primerov pojavi je pojavitev dodatnih lomov povezave. Do slednjih pride tudi zaradi različne predstavitve gradnikov, ki jo posamezno orodje nudi. Če povemo drugače. Ne smiselno bi bilo pričakovati popolnoma enak videz ali predstavitev modela, saj imajo različna orodja, različno oblikovane knjižnice, ki vsebujejo predstavitev posameznih elementov. Čeprav so ikone in groba oblika elementov definirane v standardu, slednji ne definira podrobnosti, kot je na primer fiksna določitev debeline obrobe, skupen nabor ikon,

101 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 89 točno določeno točko od katere se izriše element glede na podane vrednosti za širino in višino itd. Zasledili smo tudi napačen prikaz povezave med elementoma. Mejni element Meja - signal, ki se nahaja na elementu Primer opravila, je povezan s komentarjem. Povezava med omenjenima elementoma je sicer pravilno definirana in opredeljena, vendar njena ponazoritev ni točna. Kot lahko vidimo na Slika 4.8, ima povezava puščico na strani komentarja, kar ni pravilno. Preverili smo tudi kako so se elementi in povezave prenesle iz vidika poimenovanja. Trdimo lahko, da so elementi ostali enako poimenovani in pri samem poimenovanju ni prišlo do napak (na primer: manjkajočih črk, preimenovanja, dodajanja posebnih znakov itd). Izpostavljamo pa sledeče: prvo je lociranje oznak (label). V enem primeru (mejni element Meja - pogoj) se slednja nahaja nad elementom, med tem ko se pri izhodiščnem modelu nahaja pod elementom. Kot drugo pa izpostavljamo način oziroma obliko zapisa v posameznih elementih. V nekaterih je upoštevan prelom besed (na primer: besedilo v komentarju je razdeljeno v dve vrstici), med tem ko pri drugih ni. Omenjeno označujemo kot odstopanja in ne kot neposredni napaki, saj ni prišlo do izgub informacij. Vrednosti in vsebina ostaja definirana in navedena. Ker pa smo pri primerjavi opazili razlike, jih v sklopu analize in ugotovitev, navajamo v vednost. Model M1 vsebuje dve poimenovani povezavi. Povezava, ki je tipa tok zaporedja je svoje poimenovanje ohranila tudi v novonastalem modelu M1 v YBE. Podatkovna asociacija, ki povezuje podatkovni objekt To je podatkovni objekt in element Pošlji sporočilo, svojega poimenovanja ni ohranila. Analizirali smo prenos modela v orodje YBE. Skozi vsebino smo odgovorili na točke, ki smo jih opredelili kot ocenjevalne kriterije v poglavju 4.5. Ostala nam je še točka, ki podaja indeks kakovosti uvoza diagrama. Če združimo do sedaj opisane vrednosti in ugotovitve, dobimo vrednost 142. Ker je izhodiščni model imel indeks 155, vidimo, da je prišlo do izgub. Odstotek uspešnosti prenosa je 91,6%. Graf 4.4 prikazuje povzetek ugotovitev. Vrednosti se delijo v dva dela. Prvi predstavlja statistične podatke na strani orodja Signavio (izhodiščni model oziroma stanje). Drugi predstavlja orodje YBE oziroma statistično stanje po uvozu modela. Vrednosti so napisane

102 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 90 glede na posamezno postavko (ocenjevalni kriterij) in omogočajo takojšnje primerjanje in vpogled, kje se pojavijo odstopanja Število elementov Število povezav Oblika elementov Oblika povezav Poimenovanje elementov Poimenovanje povezav Signavio YBE Graf 4.4: Ocenjevalni kriteriji za M1 v YBE Zanimala nas je tudi zgradba in struktura datoteke, ki jo sestavi oziroma pripravi orodje YBE. Ker smo že analizirali datoteko, ki jo je sestavilo orodje Signavio in v kateri je zapisan model M1, smo enako storili za model M1 v YBE. Prvi vpogled v izvorno kodo datoteke M1_v_YBE.bpmn nam je dal vtis podobnosti z datoteko M1.bpmn. Kod ne moramo primerjati neposredno, saj smo ugotovili, da je pri prenosu informacij prišlo do določenih izgub. Posledično bi bila na primer primerjava števila vrstic oziroma količine zapisov ne točna oziroma ne relevantna. Kot zanimivost pa lahko navedemo, da datoteka v kateri se nahaja M1 v YBE, kljub določenim pomanjkljivostim vsebuje več zapisov. Slednja jih ima 728, med tem ko jih izvorna vsebuje 648. Vsebino datoteke bi lahko razdelili podobno in na enake sekcije, kot smo to storili pri izvorni BPMN datoteki. Na začetku imamo definicijo jezika, shem itd., kateri sledili vsebina, ki definira model. Slednja je v grobem razdeljena na dva dela. Najprej so opredeljeni elementi in njihov semantični opis, ter tokovi in povezave. V drugem delu se

103 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 91 nahajajo definicije za grafično ali oblikovno predstavitev omenjenih elementov. Pričakovano so značke poimenovane enako oziroma glede na smernice standarda. V večini primerov nam že samo poimenovanje značke pove za kakšen tip elementa ali povezave gre. Ker smo izvorno datoteko pripravili v orodju Signavio, se kot del poimenovanja značk uporablja predpona signavio. YBE omenjene predpone ni preimenoval ali spreminjal. Zasledili pa smo nekatere lastne predpone orodja YBE, ki pa se pojavljajo v tistih značkah, ki jih orodje Signavio ni definiralo. Koda 4.7 prikazuje zapis v datoteki, ki definira stran, ki predstavlja delovno površino - polje kjer modeliramo. Vidimo, da je orodje YBE uporabilo svojo predpono yaoqiang, v povezavi z pageformat in page. Definiranje strani oziroma formata strani, je podano skozi atribute omenjenih značk. Opredeljene so različne lastnosti, ko je na primer: višina, širina, barva ozadja, orientacija itd. Koda 4.7: M1_v_YBE.bpmn - Definiranje strani zapis v datoteki <yaoqiang:pageformat height="842.4" imageableheight="832.4" imageablewidth="587.6" imageablex="5.0" imageabley="5.0" orientation="0" width="597.6"/> <yaoqiang:page background="#ffffff" horizontalcount="1" verticalcount="2"/> Oznako yaoqiang smo zasledili še na začetku nekaterih vrednosti, ki so zapisane pod atributom ID. Opazili smo, da je orodje YBE na mestih, kjer je Signavio na koncu vrednosti dodal "_gui", vrednosti spremenilo. Medtem, ko je glavna identifikacijska vrednost (po kateri lahko iščemo relacije med elementi v dokumentu) ostala enaka, je YBE omenjeni dodatek odstranil in pred vrednostjo dodal "Yaoqiang-". Koda 4.8 prikazuje del vsebine datoteke, kjer je definiran grafični del elementa. Slednja tudi prikazuje preimenovano ID vrednost elementa. Koda 4.8: M1_v_YBE.bpmn - Preimenovanje identifikacijskih vrednosti <bpmndi:bpmnshape bpmnelement="sid-3f5245e4-89e2-43c7-94d3-fca99b05a446" id="yaoqiang-sid- 3F5245E4-89E2-43C7-94D3-FCA99B05A446"> <omgdc:bounds height="80.0" width="100.0" x="190.0" y="95.0"/> <bpmndi:bpmnlabel>

104 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 92 <omgdc:bounds height=" " width="77.0" x="201.5" y=" "/> </bpmndi:bpmnlabel> </bpmndi:bpmnshape> Po izvedbi primerjalne analize smo ugotovili, da je prišlo do določenih odstopanj. Prav tako je prišlo, da do izgube informacij. Navedli smo, da se v novonastalem modelu ne nahaja ena izmed povezav. Preverili smo vsebino datoteke. Glede na to, da model M1 v YBE ni prikazal povezave med elementoma, smo logično sklepali, da v vsebini datoteke, ne bomo zasledili nobenih informacij. Ob izvedbi analize vsebine datoteke smo ugotovili, da temu ni tako in da ni prišlo do večjih sprememb. Na podlagi te ugotovitve in ustreznega zapisa v datoteki, bi povezava v grafični predstavitvi modela morala obstajati. Ker se pa slednja je zapisala v datoteko, ocenjujemo, da je prišlo do napake pri tolmaču orodja YBE, ki ni zagotovil ustrezne in pravilne predstavitve modela M1 - Uvoz v Activiti in ugotovitve V poglavju so zapisane ugotovitve, do katerih smo prišli na podlagi izvedbe eksperimenta - prenos M1 v Activiti. Ker smo predhodno opravili analitični pregled orodja (poglavje 4.2), že imamo določene informacije. Na podlagi le teh smo si že ustvarili določeno sliko oziroma si postavili pričakovanja. Analiza je pokazala, da se je orodje Activiti predstavilo v najslabši luči. Rezultati in ugotovitve so namreč pokazale, da orodje nudi najslabšo podporo elementom. Kljub temu, da M1 predstavlja skupen nabor elementov, ocenjujemo, da bo izmed izbranih orodij Activiti imel največ težav. Ugotovitve so zapisane v nadaljevanju. Platforma omogoča tako izvajanje modelov oziroma procesov, kot tudi načrtovanje. Vmesnik omenjenega orodje je temu primerno nekoliko razdeljen. Zanima nas predvsem načrtovalski del (Activiti Modeler), ki omogoča izmenjavo modelov. Orodje ni javilo napak pri uvozu modela M1. Ob koncu postopka prenosa informacij, smo na seznamu, ki zajema načrtovane modele, zagledali identifikacijsko vrednost našega

105 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 93 modela - tj. sid-0b5dbd31-d4f9-49c6-9bf2-740f9ac8a2b8. Podobno kot smo storili pri prejšnjem orodju, bomo novonastali model poimenovali po enakem vzorcu - M1 v Activiti. Slika 4.9: Model M1 v orodju Activiti (M1 v Activiti)

106 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 94 Ob urejanju modela M1 v Activiti opazimo, da ima orodje podobni vmesnik, kot Signavio. Slika 4.9 prikazuje stanje modela M1 po uvozu v orodje Activiti. Takoj lahko opazimo odstopanje od izvornega modela (Slika 4.4). Po prvem vtisu pa bi dejali tudi večje odstopanje od tistega, ki smo ga zaznali pri orodju YBE (Slika 4.8). Poglejmo si model pobližje in skozi ocenjevalne kriterije, ki smo jih navedli v poglavju 4.5. Izhodiščni model M1 predstavlja nabor 35 elementov. V M1 v Activiti nam najprej pade v oči neurejenost povezav, na vrhu modela. Vzrok slednjega je manjkanje elementa Pošlji sporočilo. Omenjeni element pa ni edini, ki se ni uspešno prenesel v orodje. Zasledili smo tudi pomanjkanje na področju komentarjev oziroma opomb. Nobeden element takšnega tipa se ni prenesel. Po opravljeni statistični analizi oziramo pregledu, smo ugotovili, da se je uspešno preneslo (zgolj) 29 elementov. Posledično, ker se v novonastalem modelu ne nahajajo vsi elementi, je prišlo do odstopanj tudi na področju povezav. Activiti ni uspešno prenesel in določil vseh povezav. Manjkajoče povezave so predvsem na mestih, kjer je obstajala relacija med komentarjem in enim izmed drugih elementov. Prav tako se povezava tipa asociacija ni uspešno prenesla. Zanimivo in nepričakovano pa je Activiti prenesel povezave, ki vodijo do elementa Pošlji sporočilo, med tem, ko slednjega kot smo že omenili ni. Izhodiščni model vsebuje 26 povezav. Uspešno prenesenih je bilo 20 povezav. Zanima nas tudi grafična predstavitev prenesenih informacij. V tem koraku smo ocenjevali obliko elementov in povezav, ki so se prenesle. Orodje ni imelo težav s predstavitvijo elementov. Gradniki so brez večjih odstopanj oblikovani enako, kot ponazarja izhodiščni model. Izmed 35 elementov izhodiščnega modela, je ohranilo obliko 29 elementov. To pomeni, da so vsi elementi, ki so bili preneseni ohranili obliko. Pri povezavah je prišlo do odstopanj. M1 vsebuje 26 povezav. Activiti je uspešno prenesel 20 povezav, med tem, ko jih je uspešno predstavil 16. Štiri povezave, ki ustvarijo razliko predstavljajo tisti del, v katerem smo navedli, da je prišlo do prenosa povezav do elementa, med tem ko se sam element ni prenesel. Izhodiščni model ima 31 poimenovanih elementov. To pomeni, da je posameznemu elementu določena vrednost pod atributom name. Prišteli pa smo tudi tiste elemente, ki

107 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 95 predstavljajo komentarje oziroma vrednost predstavlja opombo. Ob pregledu smo ugotovili ujemanje v poimenovanju v 25 primerih. M1 zajema dva tipa povezav med elementi. Najpogosteje uporabljeno povezavo tipa tok zaporedja in povezavo asociacije. Obe smo v izhodiščnem modelu poimenovali. Activiti ni prenesel elementa, ki predstavlja podatkovni objekt in povezav do le tega. Ker je orodje imelo že predhodno težave pri prenosu informacij, določitve pravilnega poimenovanja ni bilo mogoče preveriti. Na Slika 4.9 lahko vidimo, da je zaporedni tok poimenovan. Opazili smo odstopanje, ko smo povezavo oziroma tok želeli spremenit. V tem primeru je oznaka, ki predstavlja del povezave in vsebuje vrednost poimenovanja povezave, izginila. Ob kliku na povezavo smo med atributi zaznali pravilo poimenovanje in ohranjanje vrednost, napaka se pojavi zgolj pri ponovnem prikazu oznak (label). Ocenjujemo, da je uspešno poimenovanje ohranila samo 1 povezava, med tem ko M1 vsebuje 2. Izpostavljamo pa dejstvo, da kljub prenosu poimenovanja povezave toka zaporedja, je potrebno biti pozoren, saj se je orodje odzvalo nekoliko nenavadno. Sedma točka ocenjevalnih kriterijev določa podajanje indeksa kakovosti uvoza diagrama. Od izhodiščne vrednosti 155 je Activiti dosegel indeks 120. Na podlagi tega lahko določimo odstotek uspešnosti, ki znaša 77,4%. Omenimo še dejstvo, ne samo, da Activiti ni informacije predstavil pravilno, prišlo je izgub informacij. Izmenjava modelov med izbranima orodjema v praksi ne bi prinašala 100% rezultatov. Graf 4.5 ponazarja vizualno predstavitev rezultatov, ki jih prinaša prenos modela M1 v orodje Activiti.

108 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran Število elementov Število povezav Oblika elementov Oblika povezav Poimenovan je elementov Poimenovan je povezav Signavio Activiti Graf 4.5: Ocenjevalni kriteriji za M1 v Activiti Orodje omogoča uvoz modelov, kot tudi izvoz oziroma shranjevanje. Ustvarjeni model, ki je nastal na podlagi prenosa M1, M1 v Activiti smo shranili in informacije zapisal v datoteko s formatom.bpmn20.xml. V nadaljevanju smo zapisali naše ugotovitve, do katerih smo prišli na podlagi analize in pregleda izvorne kode omenjene datoteke (v nadaljevanju tudi M1_v_Activiti.bpmn20.xml). Vsebina datoteke ima podobno strukturo, ki smo jo omenjali že v prejšnjih primerih. Na začetku so navedene definicije jezika, shem, imenskega prostora itd. Sledi zapis informacij, ki v glavnem poskrbijo za semantično predstavitev modela. V približno drugi polovici vsebine, pa se nahajajo značke s katerimi definiramo grafično predstavitev. Na začetku analize smo preverili dolžino datoteke oziroma količino zapisa informacij. Opazili smo, da M1_v_Activiti.bpmn20.xml vsebuje občutno manj zapisov, kot jih imata datoteki M1.bpmn (Signavio) in M1_v_YBE.bpmn Vzrok pripisujemo številnim napakam na strani orodja Activiti, ki niso omogočile (pravilnega) prenosa vseh informacij. Kot smo ugotovili in zapisali določeni elementi manjkajo. Slednjih posledično ni potrebno zapisati v datoteko, kar načeloma pomeni manj vsebine - manjša datoteka. Značke so poimenovane na enak način, kot smo opazili pri prejšnjih primerih. V večini primerov ime ponazarja tip

109 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 97 elementa. Takšno prednost omogoča XML, ki nudi možnost poimenovanja lastnih značk. V tem primeru pa smernice oziroma pogoje določa tudi sam standard BPMN. Na splošno pa smo opazili okrnjeno strukturo. Med tem, ko je datoteka z izvornim modelom M1, vsebovala še kar nekaj dodatnih značk in atributov, ki so podajale vrednosti za določene meta podatke (npr.: metakey, metavalue itd), slednjih v datoteki M1_v_Activiti.bpmn20.xml ni moč zaslediti. Prav tako je ob shranjevanju prišlo do določenih izgub informacij oziroma do zapisa posplošenih informacij. Koda 4.9 prikazuje primer, ki kaže kako so se trije začetniki dogodki, ki se razlikujejo glede na tip, zapisali v datoteko. Koda 4.9: M1_v_Activiti.bpmn20.xml - Definiranje začetnih dogodkov <startevent id="sid-53f e74-47e d73383bc2fae" name="začetni dogodek navadni"></startevent> <startevent id="sid-a87ead52-e bcdc-df826eb8cdcd" name="začetno sporočilo"></startevent> <startevent id="sid-20f9d041-a2b4-4fe5-990f b92" name="začetek časovnik"></startevent> Ugotovimo, da so se vsi dogodki zapisali enako, brez posebej določenega oziroma podanega tipa. Natančneje - v tem primeru se je vsem določil tip brez. Izvorni model pa vsebuje začetne dogodke tipa: brez določila, sporočilo in časovnik. Koda 4.10 prikazuje kako so omenjeni dogodki definirani v izvorni datoteki. Koda 4.10: M1.bpmn - Definiranje začetnih dogodkov <startevent id="sid-53f e74-47e d73383bc2fae" name="začetni dogodek navadni"> <extensionelements> <signavio:signaviometadata metakey="bgcolor" metavalue="#ffffff"/> <signavio:signaviometadata metakey="preceedingprocesses" metavalue=""/> <signavio:signaviolabel ref="text_name" valign="middle" x="17.0" y="-21.0"/> </extensionelements> <outgoing>sid-db3c97bb-6b52-4a7e-810a-29f0c6b62817</outgoing> </startevent>

110 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 98 <startevent id="sid-a87ead52-e bcdc-df826eb8cdcd" isinterrupting="true" name="začetno sporočilo"> <extensionelements> <signavio:signaviometadata metakey="bgcolor" metavalue="#ffffff"/> <signavio:signaviometadata metakey="viaitsystem" metavalue=""/> <signavio:signaviometadata metakey="preceedingprocesses" metavalue=""/> <signavio:signaviolabel bottom="false" left="false" ref="text_name" right="false" top="true" valign="bottom" x="15.0" y="-8.0"/> </extensionelements> <outgoing>sid-55a9d1dc-cac3-4f81-87fe-8680f41c66f6</outgoing> <messageeventdefinition id="sid-46c3473a-0b7b-40a4-853a a7e85"/> </startevent> <startevent id="sid-20f9d041-a2b4-4fe5-990f b92" isinterrupting="true" name="začetek časovnik"> <extensionelements> <signavio:signaviometadata metakey="bgcolor" metavalue="#ffffff"/> <signavio:signaviometadata metakey="preceedingprocesses" metavalue=""/> </extensionelements> <outgoing>sid-654b0dea b-80d9-aebb5bde0a82</outgoing> <timereventdefinition id="sid-e1836ae5-de60-470f-9926-c0332f4e9c2f"/> </startevent> Enako oziroma podobno se zgodi z vmesnimi dogodki. Ali orodje ni določilo tipa elementa, ali pa je določilo napačnega (na primer: v izvornem modelu je določen vmesni dogodek tipa sporočilo, shranil pa se je tip časovnik). Prav tako smo opazili, da določenim elementom manjka vrednost za atribut name, ki predstavlja poimenovanje oziroma ime posameznega elementa. V vsebini datoteke tudi nismo zasledili določenih povezav. Izpuščene so bile povezave, ki so vodile do manjkajočega elementa, vendar jih je načrtovalec modelov prikazal. Kot tudi tiste, ki smo jih definirali v pod-procesu. V delu, kjer se nahajajo definicije za grafično predstavitev elementov, ni prišlo do večjih odstopanj. Navedemo lahko opazko pri definiranju vrednosti. Na mestih, kjer je Signavio uporabil na koncu identifikacijske vrednosti končnico "_gui", je orodje Activiti slednjo odstranilo in na začetek vrednosti dodalo predpono "BPMNShape_" (Koda 4.11).

111 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 99 Koda 4.11: M1_v_Activiti.bpmn20.xml - Primer definiranja grafične predstavitve <bpmndi:bpmnshape bpmnelement="sid-20f9d041-a2b4-4fe5-990f b92" id="bpmnshape_sid-20f9d041-a2b4-4fe5-990f b92"> <omgdc:bounds height="30.0" width="30.0" x=" " y="609.0"></omgdc:bounds> </bpmndi:bpmnshape> Activiti se je odrezal najslabše. Iz vidika načrtovanja in izmenjave modelov predstavlja najmanj ugodno in primerno rešitev. Pokazala so se večja odstopanja, ki otežujejo takojšnje nadaljnje delo. V obzir pa navajamo dejstvo, da je orodje primerno tudi za področje izvajanja modelov in procesov. Ali se na omenjenem področju orodje bolje izkaže ne moremo trditi, saj bi v tem primeru morali opraviti podrobnejšo analizo samo te platforme. Ob koncu poglavja smo pripravili graf, ki zajema in združuje do sedaj navedeno. Graf 4.6 ponazarja vizualno predstavitev rezultatov, ki smo jih dobili z izvedbo eksperimenta, pri katerem smo uporabili model M1 in izbrana orodja. Omogoča hitro prepoznavanje odstopanj od izhodišča (Signavio). Prav tako pa imamo takojšnjo primerjavo med rezultati iz posameznih orodij.

112 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran Število elementov Število povezav Oblika elementov Oblika povezav Poimenovanje elementov Poimenovanje povezav Signavio YBE Activiti Graf 4.6: Uspešnost prenosa M1 v YBE in Activiti M2 - Izhodišče YBE in analiza vsebine datoteke Model M2 smo načrtovali v orodju YBE. Slednjega, na podlagi rezultatov analitičnega pregleda, uvršamo na drugo mesto, glede na podporo elementov. Orodje omogoča izvoz in uvoz modela v in iz datotek s sledečimi končnicami: Izvoz.bpmn.pdf.png.sgx.svg Uvoz.bpmn,.bpmn20.xml ali.xml.

113 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 101 Pri izmenjavi modela smo uporabili.bpmn. Na podlagi tega smo diagram shranili v datoteko, ki ima prej omenjeno končnico. Nastala datoteka vsebuje 581 zapisov oziroma vrstic. Če se za trenutek vrnemo na začetek. Pri načrtovanju izhodiščnih modelov, smo se poskušali čim bolj izenačit. Želimo doseči kar se da podobna izhodiščna stanja. Pri samem načrtovanju smo opazili, da je prišlo do razlik od med načrtovanjem M1 in načrtovanjem M2. Kljub temu, da bi naj modeli M1, M2 in M3 si bili enaki, saj vsi vsebujejo skupne elemente, prihaja do odstopanj. Izpostavimo določena odstopanja in razlike, ki jih pri načrtovanju M1 nismo zasledili: Onemogočen je tok zaporedja iz opravila, ki ima podan tip oziroma lastnost kompenzacija. M2 vsebuje element "Opravilo1", ki ima omenjeno lastnost in ga ni bilo mogoče povezati z elementom vmesnega dogodka tipa časovnik. Signavio je to omogočil. YBE ni dovolil pripeti element opombe na povezave. Vnesena vsebina v element tipa opombe je prikazana v eni vrstici, razen če vsebine ne prelomimo sami (shift+enter). YBE se ne ozira na velikost elementa. Na ta način je vsebina prikazana tudi čez podlago elementa, torej izven meje elementa. Ob načrtovanju dogodkovnega pod-procesa (ang. event subprocess), smo prejeli obvestilo, ki nas je opozorilo, da element ne sme vsebovati vhodne ali izhodne toke zaporedja. Prav tako pa je bilo onemogočeno vstavljanje povezave. Razlika se pojavi pri definiranju elementa klic aktivnosti. Pri načrtovanju v orodju Signavio se slednje definira tako, da izberemo element tipa opravilo in obkljukamo lastnost call activity. Orodje YBE ima v naboru elementov posebej definiran element call activity, ki mu lahko tudi določimo različni tip (npr. človek - human). Pri mejnih elementih je Signavio dopuščal možnost poljubne pozicije oznake (ang label) elementa. Pri orodju YBE je slednje onemogočeno. Razlika se pojav tudi pri načinu prikaza povezav med elementi. Orodje YBE ponuja drugačno lomljenje povezav. Na voljo imamo direktne linije, krivulje itd. YBE ne omogoča poimenovanje povezave tipa asociacija.

114 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 102 Ker je struktura in vsebina datoteke, ki vsebuje diagram v veliki meri enaka oziroma podobna tisti, ki hrani model M1, o slednji ne bomo veliko navajali. Kot smo že navedli, se na začetku vsebine nahajajo definicije datoteke, jezika, imenskega prostora itd. Sledijo definicije elementov (ponekod se ob definiranju elementa, definira pozicija napisa (label)). Primer definicije elementa prikazuje Koda Koda 4.12: Primer definiranja elementa tipa opravilo - skripta <scripttask completionquantity="1" id="_3" isforcompensation="false" name="primer opravila" startquantity="1"> <incoming>_4</incoming> <outgoing>_11</outgoing> </scripttask> V drugi polovici se nahajajo definicije za prikaz posameznega elementa. Tako na primer zasledimo informacije o poziciji in legi elementa. Koda 4.13 prikazuje definiranje slednjega, za prej uporabljen element. Koda 4.13: Primer definiranja lastnosti za pozicijo in obliko elementa tipa opravilo - skripta <bpmndi:bpmnshape bpmnelement="_3" id="yaoqiang-_3"> <dc:bounds height="65.0" width="95.0" x=" " y=" "/> <bpmndi:bpmnlabel> <dc:bounds height=" " width="77.0" x=" " y=" "/> </bpmndi:bpmnlabel> </bpmndi:bpmnshape> V nadaljevanju smo predstavljeno datoteko poskušali uvoziti v preostala izbrana orodja. Rezultate in ugotovitve smo zapisali v nadaljevanju M2 - Uvoz v Signavio in ugotovitve Signavio predstavlja orodje, ki je do sedaj podalo najboljši vtis. Na podlagi tega dejstva sklepamo, da se bo orodje pri uvozu dobro odrezalo. Ker Signavio ob uvozu ni javil nobene napake, smo zagledali diagram, ki ga prikazuje Slika Poimenovali smo ga M2

115 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 103 v Signavio. Na prvi pogled lahko rečemo, da gre za dokaj dobro porazdelitev in postavitev gradnikov glede na izvorni model. Vendar lahko tudi kar hitro opazimo, da povsem natančno oziroma enako niso postavljeni. Slika 4.10: Model M2 v orodju Signavio (M2 v Signavio) Poglejmo diagram pobližje in ga primerjamo z izvornim stanjem. Izvorni model M2 vsebuje 34 elementov. Signavio je uspešno prenesel 33 elementov, kar pomeni skoraj vse. Zataknilo se je pri elementu dogodkovni podproces, ki je izvorno razširjeni pod-proces, ki vsebuje začetni dogodek pod1_zacetek, opravilo pod1_opravilo1 in končni dogodek pod1_konec. Orodje je omenjene tri elemente uspešno preneslo. Prav tako je preneslo tudi element dogodkovni podproces, vendar je pri slednjem uporabilo zaprti tip definiranja podprocesa. Element je sicer enako poimenovan in naravnan v pravo smer, če gledamo

116 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 104 skupino gradnikov, vendar je pri uvozu prišlo do drugačne predstavitve in to moramo upoštevati in izpostaviti. M2 zajema 22 povezav med gradniki. Če sodimo po številu, lahko rečemo, da je prenos informacij bil dober, saj je orodje Signavio uspešno preneslo vseh 22 povezav. Ocenjevalni kriteriji, ki so bolj zanimivi pa podajajo rezultate na področju primerjave prenosa oblike gradnikov in povezav med slednjimi. Navedli smo, da M2 vsebuje 34 elementov in 22 povezav. M2 v Signavio je prikazal 33 elementov, za katere lahko rečemo, da so ohranili obliko. Pri tem moramo upoštevati, da lastne knjižnice za grafiko vplivajo na prikaz gradnika. V kolikor ne gre za drastične spremembe prikaza elementa, lahko slednje zanemarimo. Slika 4.10 prikazuje določene primere odstopanja. Tako zasledimo na primer spremembe, ki prikažejo, da je tekst prikazan preko robov gradnika - primer elementa: to je podatkovni objekt. V tem primeru je izbira elementa pravilna, prav tako je je vsebina (napis) elementa pravilna. V kolikor bomo element povečali, bomo dosegli lepši prikaz. Razen stilske izboljšave nismo spreminjali ali popravljali ničesar. Podobno stanje smo opazili pri povezavah. Povezave so urejene zadovoljivo, če ponovno upoštevamo različne definicije gradnikov in povezav v stilskih knjižnica orodja. V podrobnem pregledu in primerjavi smo zasledili, da se je povsem enako preneslo 11 povezav. Signavio se je tudi pri poimenovanju elementov in povezav dobro odrezal. V M2 smo poimenovali 31 elementov in 1 povezavo. Če ne upoštevamo napačno izbiro elementa dogodkovni podproces opazimo, da so vsi elementi ohranili enako poimenovanje. Prav tako je poimenovanje ohranila povezava.

117 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran Število elementov Število povezav Oblika elementov Oblika povezav Poimenovanje elementov Poimenovanje povezav YBE Signavio Graf 4.7: Ocenjevalni kriteriji za M2 v Signavio Graf 4.7 prikazuje zbrane vrednosti, pridobljene na podlagi ocenjevalnih kriterijev, v grafični predstavitvi. Na podlagi navedenih vrednosti ugotovimo indeks oziroma zadnji ocenjevalni kriterij. Izhodiščni model M2 ima indeks 144. Preneseni model M2 v Signavio je dosegel indeks 131, kar pomeni, da gre za 90,97% uspešnost. Izgube so bile predvsem na področju oblike povezav, za kateri pa smo navedli, da niso bile drastične in bi jih bilo mogoče zanemariti. S tem bi se indeks kakovosti uvoza diagrama povišal. Ustvarjen model smo tudi izvozili v datoteko s končnico bpmn. Opravili smo pregled strukture in vsebine datoteke. Slednji ni prinesel novih ugotovitev. Orodje Signavio je pripravilo podobno datoteko, kot v prvem primeru, kjer smo uporabili M1. Omenimo, da datoteka, ki vsebuje M2 v Signavio vsebuje 512 zapisov oziroma vrstic. Datoteka, ki je nastala na podlagi izvoza izvornega modela M2 iz orodja YBE, pa 581. Do razlik prihaja v definiranju lastnih atributov orodja ali pa je orodje YBE vključilo kakšno značko (ali atribut) brez vrednosti, med tem, ko ga je Signavio izpustil.

118 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran M2 - Uvoz v Activiti in ugotovitve Izbran model M2 smo uvozili tudi v orodje Activiti. Do sedaj je orodje podalo nekoliko slabši vtis. Zasluga slednjega je predvsem v ne dobri podpori elementom BPMN 2.0. Slika 4.11 prikazuje dobljen model, po tem, ko smo M2 uvozili v orodje Activiti. Skladno z dogovorom bomo slednjega poimenovali M2 v Activiti. Hitro vidno je odstopanje, ki ga zasledimo na vrhu diagrama. Do takšnega popačenja modela je prišlo zaradi napake, ki je posledica izgube informacij. Če primerjamo izvorni model in M2 v Activiti vidimo, da manjka element Pošlji sporočilo, kar je tudi razvidno na Slika Zanimivo je, da so se povezave na element ohranile. Med drugim lahko vidimo tudi, da manjkajo vsi elementi tipa opombe. Preverimo sedaj vrednosti podane skozi ocenjevalne kriterije. Izhodiščni M2 model vsebuje 34 elementov. Že pogled na prej omenjeno sliko nam da vedeti, da je prišlo do izgub podatkov. M2 v Activiti je prenesel 29 elementov od 34. Vendar omenjenih 29 ni povsem točnih in pravilnih. Pravilno se je preneslo 23 elementov. Prišlo je tudi do odstopanj na področju povezav. Od izhodiščnih 22 se je preneslo 17 povezav. Oblikovne informacije (govorimo o grafični predstavitvi) so slabo zajete in predstavljene. Če bi opredelili pozitivno usmerjenost za področje elementov, je področje povezav v nasprotju. Navedli smo, da se je uspešno preneslo 23 elementov. Omenjeni elementi so tudi ohranili obliko. Če enako analizo opravimo nad povezavami ugotovimo, da prihaja do večjega odstopanja. Izmed 17 povezav sta enako obliko ohranili zgolj dve povezavi. Del razloga, zakaj je takšna vrednost, se nahaja v različnih definicijah oziroma predstavitvah v grafičnih knjižnicah predstavitve gradnikov v orodju. Del pa pripisujemo izgubi informacij. Vidimo lahko, da manjkajo določeni elementi - na primer: Pošlji sporočilo in To je podatkovni element.

119 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 107 Slika 4.11: Model M2 v orodju Activiti (M2 v Activiti) Tako kot pri uvozu M2 v Signavio smo, na področju poimenovanja elementov in povezav, prišli do podobnih ugotovitev. Navedli smo, da je orodje uspešno preneslo 23 elementov. Vseh poimenovanih elementov je 31. M2 v Activiti jih ima 24. Razlog zakaj jih omenjen model ima 24 in ne 23, je v elementu Dogodkovni podproces. Navedeni element je sicer pravilno poimenovan, vendar se ni prenesel pravilno. Slika 4.11 prikazuje, kako se trije elementi, ki so del pod-procesa, nahajajo izven le tega. Tok zaporedja, ki je poimenovan, je ohranil poimenovanje tudi v novonastalem modelu. Graf 4.8 prikazuje navedene ugotovitve v grafični obliki. Ugotovili smo, da se je orodje najslabše odrezalo in temu primerno je dosežena vrednost indeksa uspešnosti prenosa, ki znaša 90. Glede na izhodiščni model, ki ima vrednost 144, to pomeni 62,5% uspešnost.

120 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran Število elementov Število povezav Oblika elementov Oblika povezav Poimenova nje elementov Poimenova nje povezav YBE Activiti Graf 4.8: Ocenjevalni kriteriji za M2 v Activiti V naslednji fazi smo poskušali izvoziti novonastali model v datoteko. Naleteli smo na težave, saj orodje Activiti ni omogočilo oziroma ni izvedlo shranitve modela. Pojavil se je napis "Create of BPMN XML failed", ki sporoča, da ni bilo mogoče kreirati datoteke. Po več poskusih nam je vendarle uspelo, vendar smo pred tem morali preveriti celotni diagram in vsak element prestaviti in povezavam ponovno določiti vhodne in izhodne točke. Ugotovili smo, da po uvozu modela slednjega ne moremo direktno shraniti. Potrebno je vložiti čas in vsak element ponovno preveriti, kar na nek način pove, da orodje ni primerno za izmenjavo datotek. Graf 4.9 ponazarja vizualno predstavitev rezultatov, ki smo jih dobili z izvedbo eksperimenta, pri katerem smo uporabili model M2 in izbrana orodja. Omogoča hitro prepoznavanje odstopanj od izhodišča (YBE). Prav tako pa imamo takojšnjo primerjavo med rezultati iz posameznih orodij.

121 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran Število elementov Število povezav Oblika elementov 2 Oblika povezav Poimenovanje elementov Poimenovanje povezav YBE Signavio Activiti Graf 4.9: Uspešnost prenosa M2 v Signavio in Activiti M3 - Izhodišče Activiti in analiza vsebine datoteke Zadnji v fazi načrtovanih modelov, ki zajemajo skupne elemente, je M3. Omenjeni model smo načrtovali v orodju Activiti. Analitični pregled je pokazal smernico, ki nakazuje, da bo orodje povzročajo največ težav, saj ima slabšo podporo, kot preostala izbrana orodja. V tem primeru pa smo Activiti uporabili za načrtovanje izhodiščnega modela. Načrtovan diagram smo izvozili v format s končnico bpmn. Orodje omogoča izvoz in uvoz modela v in iz datotek s sledečimi končnicami: Izvoz.bpmn.pdf.png.sgx.svg Uvoz.bpmn20.xml ali.bpmn.

122 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 110 Pri samem načrtovanju smo zaznali kar nekaj pomanjkljivosti, ki jih pri prejšnjih orodjih nismo. V nekaterih situacijah smo izvedli prilagoditev, med tem, ko pri nekaterih tudi ta ni bila mogoča, saj orodje ni nudilo podporo elementu. V nadaljevanju so navedene zabeležene prilagoditve oziroma ugotovitve: Orodje ne omogoča definiranje elementa tip opravilo brez, da bi slednjemu določili tip. Na podlagi te ugotovitve smo elementu Zaporedno izvajanje opravila določili tip človek - human ali človeško opravilo. Ker orodje med naborom elementov ni ponujalo mejnega elementa tipa pravilo, elementa Meja - pogoj ni bilo mogoče vključiti. Opazili smo drugačno poimenovanje opravila tipa pošiljanje, ki je izvorno poimenovan kot Send task, Activiti pa slednjega ponuja pod oznako Mail task. Nabor ne zajema podatkovnih elementov, zato slednjega ni bilo mogoče vključiti v diagram. V navezi na prejšnji element, ni bilo mogoče vključiti povezave tipa asociacija. Slednjo smo lahko uporabili za povezavo do elementa, ki je tipa opombe. Onemogočeno je poljubno premikanje oznak (label) elementa. Podobno kot v primeru na začetku, smo elementu Opravilo1 določiti tip človek - human. Element tipa klic aktivnosti se nahaja kot ločen gradnik, zato opravilu Izvedi ročno nismo morali določiti omenjene lastnosti. V diagram smo vključili ločen element, ki smo ga poimenovali Klic aktivnosti in predstavlja opravilo z istoimenskim tipom. Element tipa opomba, ne moremo povezati s tokom zaporedja. Ustvarjeni diagram smo shranili v datoteko s končnico bpmn20.xml. Slednja vsebuje 237 zapisov oziroma vrstic. Slednje je, če posplošimo, za polovico manj od M1 in M2. Razlog je predvsem v načinu zapisa oziroma količini hranjenih informacij. Lahko bi dejali, da gre

123 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 111 za minimalističen stil hranitve informacij. Koda 4.14 prikazuje primer kako so elementi in povezave definirane oziroma predstavljene v datoteki. Koda 4.14: Primer definiranja elementov in povezav v M3 <startevent id="sid-3147b292-85dc-41ec-8a68-d1627cfd68c8" name="začetni dogodek navadni"></startevent> <sequenceflow id="sid-0b45d3df-30a5-4f21-96ab-b0f484ac2501" sourceref="sid-3147b292-85dc- 41EC-8A68-D1627CFD68C8" targetref="sid-27767d28-ad84-4f80-a14b- 65C475B118C1"></sequenceFlow> <scripttask id="sid-27767d28-ad84-4f80-a14b-65c475b118c1" name="primer opravila" activiti:autostorevariables="false"></scripttask> <usertask id="sid-780d116f-a8ce-4a96-825b-b9f6dfb33f88" name="zaporedno izvajanje opravila"></usertask> Koda 4.15: Primer definiranja grafičnih prikaza elementov in povezav v M3 <bpmndi:bpmnshape bpmnelement="sid-26a1074b-c712-43f1-990c-483c93fa4c64" id="bpmnshape_sid-26a1074b-c712-43f1-990c-483c93fa4c64"> <omgdc:bounds height="30.0" width="30.0" x=" " y=" "></omgdc:bounds> </bpmndi:bpmnshape> <bpmndi:bpmnedge bpmnelement="sid-6d288ebb-b388-42d8-b123-d3134d54f9c4" id="bpmnedge_sid- 6D288EBB-B388-42D8-B123-D3134D54F9C4"> <omgdi:waypoint x="730.0" y="165.0"></omgdi:waypoint> <omgdi:waypoint x="885.0" y="165.0"></omgdi:waypoint> </bpmndi:bpmnedge> Koda 4.15 prikazuje primer definiranja grafične predstavitve elementa in povezave. Omenjene definicije zasledimo v drugi polovici vsebine datoteke. Opazili smo, da kljub okrnjeni hranitvi informacij, se sama struktura v grobem ni spremenila. Na začetku se nahajajo informacije o datoteki, jeziku, imenskemu prostoru itd., sledijo definicije elementov in povezav, ter v drugi polovici in v zadnjem delu še informacije o grafični predstavitvi elementov in povezav. Omenimo lahko vrstni red zapisa, ki je nekoliko drugačen. Do sedaj so se definicije elementov in povezav v grobem ločile - najprej

124 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 112 elementi, nato povezave. V tem primeru smo zasledili, več zapisov, kjer je najprej definiran element, ter nato še takoj tokovi (povezave), ki so del omenjenega elementa. V nadaljevanju smo omenjeno datoteko in model, poskušali prenesti v preostala izbrana orodja. Rezultati in ugotovitve so navedene v nadaljevanju M3 - Uvoz v Signavio in ugotovitve Tokrat smo v Signavio uvozili model M3, ki je bil načrtovan v orodju Activiti. Pri izvedbi uvoza nismo imeli težav, saj orodje ni javilo nobene napake ali opozorila. Slika 4.12 prikazuje prenesen model M3 v orodje Signavio. Poimenovali smo ga M3 v Signavio. Že na prvi pogled, lahko opazimo določene pomanjkljivosti. Najbolj izstopajo dogodki. Ne glede na skupino - tj. začetni, vmesni (mejni) ali končni dogodki - večini manjka ustrezno definiranje tipa. Signavio je tako vsem navedenim elementom definiral tip brez (ang. none). V tem primeru vidimo, da ni prišlo zgolj do pomanjkanja informacij med prenosu podatkov. Opazimo lahko drugačno interpretiranje in prilagajanje elementov. Menimo, da je slednja situacija bolj ne zaželena, kot sama izguba elementa. Ta namreč sporoča, da kljub temu, da so elementi preneseni, slednji v veliki meri niso pravilni. Od načrtovalca oziroma uporabnika to zahteva dodatni čas in trud, saj je potrebno preveriti vsak element in ga ustrezno popraviti in dopolniti. V tem primeru se ne moremo zanašati na pravilen prenos elementov in izvesti zgolj dopolnjevanje z tistimi, ki niso preneseni.

125 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 113 Slika 4.12: Model M3 v orodju Signavio (M3 v Signavio) Primer nepopolnega prenosa oziroma prilagajanja smo zasledili pri naslednji elementih: Meja - čas - določen tip je brez, pravilni tip je čas. Meja - signal - določen tip je brez, pravilni tip je signal. Pošlji sporočilo - določen tip je storitev, pravilni tip je pošiljanje. Prišlo je do napake - določen tip je brez, pravilni tip je napaka.

126 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 114 Zaporedno izvajanje opravili - manjka oznaka (ikona) za zaporedno izvajanje. Opravilo predstavlja storitev - manjka oznaka (ikona) za vzporedno izvajanje. Začetno sporočilo - določen tip je brez, pravilni tip je sporočilo. Začetek časovnik - določen tip je brez, pravilni tip je časovnik. Element Izvedi ročno ima določen tip brez, pravilni tip je človek. Prav tako omenjeni element ne vsebuje lastnosti ponavljaje. Element Opravilo1 ima pravilno določen tip, vendar nima definirane lastnosti kompenzacija. Vmesni dogodek ima določen tip brez. Pravilni tip je signal. Elementi Tukaj lahko napišemo opombo, Vmesni dogodek - proženje tipa signal in Vmesni dogodki (lovljenje), predstavljajo manjkajoče elemente, ki se niso prenesli in so tipa opombe. Vmesni dogodek (lovljenje) - določen tip je brez, pravilni tip je sporočilo. Vmesni dogodek (lovljenje) - določen tip je brez, pravilni tip je časovnik. Vmesni dogodek (lovljenje) - določen tip je brez, pravilni tip je signal. Element Dogodkovni vzporedni, ki predstavlja prehod, je definiran s tipom dogodkovni prehod. Pravilni tip je dogodkovni vzporedni prehod. Izvedli smo tudi pregled skozi ocenjevalne kriterije. Izvorni model M3 vsebuje 33 elementov in 23 povezav. Pravilno se je preneslo zgolj 15 elementov, kar je manj kot polovica. Pri tem smo vključili tudi tiste elemente, ki jim je manjkala kakšna lastnost (npr. opravilo ni vključevalo in označilo, da se izvajanje slednjega ponavlja). Na področju povezav je bil prenos uspešnejši. Izmed 23 definiranih povezav, je orodje Signavio prikazalo 20 povezav. Prav tako so rezultati bili zadovoljivi za področje oblike elementov in povezav. V splošnem so vsi preneseni gradniki ohranili svojo obliko. V kolikor upoštevamo vredno pravilno prenesenih elementov, lahko podamo vrednost 15. Izkupiček na področju oblike povezav je sto odstoten, saj pri nobeni povezavi nismo opazili odstopanja, če gledamo iz grafičnega oziroma vizualnega vidika. Dosežena vrednost je 20. Dobre rezultate na področju oblike elementov in povezav, pripisujemo podobnosti grafičnih knjižnic orodij. Že iz primerjave slik modelov lahko opazimo, enak izbor barv in način prikaza elementov. Podobno kot navedli pri obliki elementov, lahko navedemo pri

127 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 115 poimenovanju slednjih. Izmed 29 poimenovanih elementov izhodiščnega modela, jih ima M3 v Signavio poimenovanih 26. Trije elementi, ki so bili poimenovani in se niso prenesli predstavljajo tri elemente tipa opombe. V kolikor ponovno upoštevamo pravilnost elementa kot celote, lahko v tem primeru gledamo zgolj 15 elementov, ki so pravilno preneseni. Na podlagi te omejitve, lahko trdimo, da je pravilno poimenovanih 15 elementov. Izhodiščni M3 vsebuje eno poimenovano povezavo. Poimenovanje slednje se je uspešno preneslo tudi v M3 v Signavio. Izhodiščni indeks kakovosti modela znaša 142. Ob upoštevanju prej navedenih omejitev, tj. upoštevanja zgolj nabora pravilno prenesenih elementov, M3 v Signavio doseže vrednost 86. To pomeni, da gre za 60,56% uspešnost. Zbrane ugotovitve in zabeležene rezultate, na podlagi ocenjevalnih kriterijev, prikazuje Graf Število elementov Število povezav Oblika elementov Oblika povezav Poimenova nje elementov Poimenova nje povezav Activiti Signavio Graf 4.10: Ocenjevalni kriteriji za M3 v Signavio Dobljen model M3 v Signavio smo poskušali shraniti oziroma izvoziti v datoteko. Orodje s shranjevanjem ni imelo težav. Po izvedbi omenjenega procesa, nismo dobili obvestil o napakah. Novonastala datoteka vsebuje 397 zapisov oziroma vrstic. Slednje je dokaj zanimivo, saj jih ima izvorna datoteka 237. Odgovor zakaj je temu tako se skriva v uporabi in vključevanju dodatnih atributov in informacij iz strani orodja Signavio. Tako že na

128 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 116 začetku vsebine, kjer se nahajajo posamezne definicije dokumenta, zasledimo nekaj dodatnih atributov. Na primer: podatke o orodju, verziji orodja, povezavo do XML shem itd. Nekaj dodatnih atributov je tudi v sekciji, kjer je definirana grafična predstavitev elementov. V tem delu smo na primer zaznali atribute, ki definirajo predstavitev napisa elementa. Sama struktura in oblika vsebine datoteke je podobna kot v prejšnjih primerih, zato se tukaj ne bomo podvajali M3 - Uvoz v YBE in ugotovitve V zaključni fazi eksperimenta, nam je ostala še ena kombinacija. V tem koraku smo model M3 uvozili v orodje YBE. Pri uvozu nismo naleteli na obvestila o napakah ali na kakršnakoli druga obvestila. Slika 4.13 prikazuje dobljen zaslon oziroma uvoženi model, ki smo ga poimenovali M3 v YBE. Na prvi pogled opazimo podoben prikaz, kot smo ga videli pri M3 v Signavio. Zaznati je moč odstopanja in napake. Prav tako je ponekod popačena oblika povezav, s čemer orodje Signavio, ki smo ga uporabili v prejšnjem koraku, ni imelo težav. Ugotovili smo, da je prišlo do kar nekaj napak in odstopanj pri prenosu, ki smo jih navedli v nadaljevanju. Meja - čas - določen tip je brez, pravilni tip je čas. Meja - signal - določen tip je brez, pravilni tip je signal. Pošlji sporočilo - določen tip je storitev, pravilni tip je pošiljanje. Prišlo je do napake - določen tip je brez, pravilni tip je napaka. Zaporedno izvajanje opravili - manjka oznaka (ikona) za zaporedno izvajanje. Opravilo predstavlja storitev - manjka oznaka (ikona) za vzporedno izvajanje. Začetno sporočilo - določen tip je brez, pravilni tip je sporočilo. Začetek časovnik - določen tip je brez, pravilni tip je časovnik. Element Izvedi ročno ima določen tip brez, pravilni tip je človek. Prav tako omenjeni element ne vsebuje lastnosti ponavljaje. Element Opravilo1 ima pravilno določen tip, vendar nima definirane lastnosti kompenzacija.

129 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 117 Vmesni dogodek ima določen tip brez. Pravilni tip je signal. Elementi Tukaj lahko napišemo opombo, Vmesni dogodek - proženje tipa signal in Vmesni dogodki (lovljenje), predstavljajo manjkajoče elemente, ki se niso prenesli in so tipa opombe. Vmesni dogodek (lovljenje) - določen tip je brez, pravilni tip je sporočilo. Vmesni dogodek (lovljenje) - določen tip je brez, pravilni tip je časovnik. Vmesni dogodek (lovljenje) - določen tip je brez, pravilni tip je signal. Element Dogodkovni vzporedni, ki predstavlja prehod, je definiran s tipom dogodkovni prehod. Pravilni tip je dogodkovni vzporedni prehod. Element Klic aktivnosti ima tip podproces, pravilno tip je brez.

130 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 118 Slika 4.13: Model M3 v orodju YBE (M3 v YBE) Ob upoštevanju naštetega se je pravilno preneslo 14 elementov, medtem, ko jih izhodiščni model M3 vsebuje 33. Situacija in ugotovitve so na tem področju precej podobne prejšnjemu koraku, kjer smo uvažali v Signavio. Razlika je v enem elementu tj. Klic aktivnosti, ki je v Signavio pravilno definiran, med tem, ko v YBE ni. Na področju povezav

131 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 119 je orodje uspešno prikazalo 20 povezav. Manjkajoče tri so posledica, ne prikazovanja elementov tipa opombe. Če primerjamo elemente in povezave iz vidika grafične predstavitve ugotovimo, da je prišlo do razlik. Vsi pravilno preneseni elementi, so primerno oblikovani, kar pomeni doseganje vrednosti 14. Zaznali pa smo manj natančno prikazovanje povezav. Slednje je posledica tega, da orodje YBE uporablja drugačno grafično knjižnico. Spremembe v definiranju oblike, vplivajo na detajle v prikazu. Na podlagi ocenjevalnih kriterijev je M3 v YBE v omenjeni točki dosegel vrednost 12. Omenimo, da tukaj govorimo predvsem o manjših odstopanjih od prikaza enake povezave - na primer: povezava nima ravne linije, ko jo ima na izhodiščnem modelu. Slednje bo za nekatere uporabnike zanemarljivo. Pri poimenovanju naletimo na enako stanje kot v prejšnjem koraku. Tako kot Signavio je orodje YBE sicer pravilno poimenovalo vse elemente, ki jih je uspešno preneslo - tj. 30. Vendar če upoštevamo zgolj tiste, ki pravilni kot celota, lahko podamo vrednost oziroma oceno 14. Uspešno se je poimenovala tudi ena povezava Število elementov Število povezav Oblika elementov Oblika povezav Poimenovanj e elementov Poimenovanj e povezav Activiti YBE Graf 4.11: Ocenjevalni kriteriji za M3 v YBE Graf 4.11 prikazuje grafični prikaz ugotovitev in vrednosti. Na podlagi slednjega lahko podamo tudi zadnji ocenjevalni kriterij, ki podaja indeks uspešnosti. Indeks izhodiščnega modela znaša 142. Pri izvedbi prenosa M3 v orodje YBE smo naleteli na največ

132 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 120 pomanjkljivosti. Zaradi večjega števila zaznanih odstopanj, je model M3 v YBE dosegel indeks 75. Slednji pove, da gre za 52,81% uspešnost Število elementov Število povezav Oblika elementov Oblika povezav Poimenovanje elementov Poimenovanje povezav Activiti Signavio YBE Graf 4.12: Uspešnost prenosa M3 v Signavio in YBE Graf 4.12 ponazarja vizualno predstavitev rezultatov, ki smo jih dobili z izvedbo eksperimenta, pri katerem smo uporabili model M2 in izbrana orodja. Omogoča hitro prepoznavanje odstopanj od izhodišča (Activiti). Prav tako pa imamo takojšnjo primerjavo med rezultati iz posameznih orodij.

133 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran ZAKLJUČEK Poglavje vsebuje zapisane končne ugotovitve. Podani so odgovori in sklici do informacij v dokumentu. V zadnjem delu poglavja je zaključno besedilo oziroma sklep, ter predlogi in smernice za nadaljnjo delo. 5.1 Analiza predpostavk in omejitev Področje poslovnih procesov, modelov in diagramov je zelo široko in obsežno. V takšnem primeru so omejitve potrebne in pogosta praksa pri delu na področju raziskovanja ali opravljanja analiz. V poglavju 1.3 smo omejitve omenili in razložili. Če slednje na kratko povzamemo in spomnimo kje je bilo potrebno ustvariti meje. Omejitve smo sprejeli na področju: Standardov - zanimal nas je standard oziroma notacija BPMN 2.0 (področje smo opisali v poglavju 2.3). Orodij - orodja so morala nuditi podporo izbranemu standardu, biti v slovenskem ali angleškem jeziku in biti dosegljiva (npr: odprtokodna, možnost testiranja itd). Izbrana orodja smo predstavili v poglavju 4.1. Modelov (diagramov) - nemogoče je testirati vse možne kombinacije oz. vse modele (diagrame), ki jih je moč sestaviti v izbranih orodjih. Ustvarili smo modele, ki so nam zadostovali za izvedbo posebne oblike eksperimenta (opisani v poglavju 4.3). Merjenja uspešnosti prenosa - postavk ali točk, ki jih bomo spremljali pri prenosu informacij je veliko. Potrebno se je bilo omejiti. V ta namen smo tudi predstavili ocenjevalne kriterije, ki smo jih predstavili v poglavju 4.5. V poglavju 1.3 smo navedli tudi predpostavki. Lahko bi jih poimenovali tudi hipotezi.

134 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 122 Kompleksnost poslovnega procesa negativno vpliva na uspešnost uvoza poslovnega procesa. Na podlagi ugotovitev se s trditvijo delno strinjamo. V poglavju 4.6 opisujemo izvedbo eksperimenta oziroma pridobivanja podatkov. S slednjim smo prišli do ugotovitve, da imajo izbrana orodja že težave s prenosom in prikazom tistih gradnikov, kateri so jim skupni. Na podlagi zbranih ugotovitev smo mnenja, da višja kompleksnost modela negativno vpliva na prenos. Vendar, ker tega neposredno nismo preverjali, slednjega ne moremo zagotovo trditi. Navajamo zgolj iz izkušenj in znanja, ki smo ga pridobili v času izvajanja eksperimenta, ter uporabe izbranih orodij. Struktura/zgradba datoteke (ki nastane ob izvozu poslovnega procesa) nima vpliva na uspešnost prenosa informacij. Poglavja do opisujejo in navajajo zbrane ugotovitve o uspešnosti prenosa izhodiščih modelov (poglavje 4.3) med izbranimi orodji (poglavje 4.1). V sklopu analize, smo pregledali tudi sestavo na novo ustvarjenih datotek. Ugotovili smo, da ni prišlo do večjih razlik v sami strukturi, kljub temu, da so različna orodja ustvarjala datoteko, ki je hranila ustvarjen model (diagram). V primerih kjer je bilo moč opaziti razlike, so bila odstopanja zanemarljiva. Na podlagi teh dejstev se strinjamo s predpostavko in ocenjujemo, da struktura datoteke nima neposrednega vpliva na uspešnost prenosa informacij. Opomba: struktura predstavlja obliko sintakse oziroma izvorne kode datoteke. Število značk in atributov vpliva na uspešnost prenosa. 5.2 Doseganje ciljev in pridobitev odgovorov na raziskovalna vprašanja V izhodišču definiranja magistrske naloge smo si zadali cilje, ki jih z omenjeno nalogo poskušamo doseči. Cilje smo opredelili v poglavju 1.2. Tabela 5.1 predstavlja obrazložitev, kje v dokumentu se nahaja relevantna vsebina za posamezni cilj. Prav tako je ob posameznem cilju naveden krajši komentar.

135 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 123 Tabela 5.1: Analiza ciljev magistrskega dela Cilj Sklic (poglavje) Komentar C1 2 Preučitev teorije, ki je relevantna za celotno magistrsko nalogo, smo opravili v poglavju 2. V sklopu podpoglavij smo podrobneje predstavili določene segmente. Tako se informacije o modeliranju procesov nahajajo v poglavju 2.1, medobratovalnosti 2.2, BPMN 2.3 in tako naprej. Ker je vsebina povezana in se informacije prepletajo, izpostavljamo celotno poglavje 2. C2 3 Poglavje 3 izpolnjuje cilj. V slednjem smo opravili pregled obstoječih raziskav. Pridobili smo vpogled v trenutno stanje in zbrali informacije, ki so se nanašale na naše področje. C3 2.4 V navedenem poglavju izpostavljamo datotečne formate, ki jih najpogosteje zasledimo na področju medobratovalnosti modelov procesov. Vsak format smo v podpoglavjih na kratko predstavili. V fazi kjer smo izvajali posebno obliko eksperimenta, smo podali informacije o uspešnosti preslikav oziroma prenosa informacij iz enega orodja v drugega, preko ustvarjenih datotek. C4 Predstavili smo kateri elementi so se uspešno 4.6 C5 prenesli in kateri ne. Analizirali smo tudi vsebino datoteke, ter izpostavili ugotovitve za katere smo ocenili, da so vredne omembe. Omenili smo postavke, ki vplivajo na kvaliteto prenosa informacij.

136 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 124 Cilj Sklic (poglavje) Komentar C6 4.5 V poglavju opisujemo in navajamo ocenjevalne kriterije, na podlagi katerih smo podajali oceno uspešnosti prenosa informacij. Prav tako pa so nam slednji omogočili prikaz ugotovitev v obliki statističnih grafov itd. V poglavju 1.4 smo zapisali in predstavili raziskovalna vprašanja. V sklopu raziskave in pisanja magistrskega dela, smo poskušali priti do odgovorov. Tabela 5.2 navaja, kje v dokumentu se nahaja relevantna vsebina, glede na raziskovalno vprašanje. Ob vsaki vrednosti smo zapisali tudi krajši komentar. Tabela 5.2: Analiza raziskovalnih vprašanj magistrskega dela Raz. vpr. Sklic (poglavje) Komentar RV1 2.4 Odgovor na vprašanje smo pridobili delno ob pričetku dela in raziskav. Ker nas je že na izhodišču zanimala notacija in standard BPMN, smo se omejili znotraj te domene. Ob pregledu literature smo vključili tiste standarde in datotečne formate, ki smo jih zasledili najpogosteje. Poglavje 2.4 opisuje omenjene standarde in formate. RV2 4.1 Ob pregledu orodij in selekciji le teh, smo izbrali tri orodja, ki so nam bila dosegljiva. Med izvedbo eksperimenta smo navajali tudi možnosti izvoza modela oziroma smo navedli v kakšne datotečne formate lahko izvozimo ustvarjen model (poglavje 4.6).

137 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 125 Raz. vpr. Sklic (poglavje) Komentar RV3 4.6 Z izvedbo posebne oblike eksperimenta smo ugotovili, kateri elemente se uspešno prenesejo in kateri ne. Predhodno opravljen analitični pregled orodij (poglavje 4.2) nam je že podal nekaj informacij o podrtosti, med tem, ko smo z eksperimentom podali praktični primer. Prav tako omenili različne dejavnike, ki najbolj vplivajo na spremembe prenosa informacij. Na tem mestu lahko izpostavimo predvsem dva. Prvi je različen nabor značk in atributov posameznih značk, ki hranijo informacije (več pomeni natančnejše definiranje). Na drugi strani pa imamo razlike v grafičnih knjižnicah orodij, ki poskrbijo za nekatera odstopanja pri prikazu. RV4 4.5 Stopnjo prenosljivosti smo izmerili na podlagi lastno ustvarjene lestvice, ki smo jo poimenovali ocenjevalni kriteriji. S slednjo smo pridobili vrednosti, s katerimi smo lahko opravili primerjavo.

138 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 126 Raz. vpr. Sklic (poglavje) Komentar RV5 4.6 Z izvedbo eksperimenta smo ugotovili kako se elementi prenesejo, če jih uporabimo v različnih izhodiščnih orodjih. Ugotovili smo, da je bil prenos bolj uspešen, če je izhodiščni diagram bil ustvarjen v orodju Signavio. Zaradi različne podpore orodij, so izhodiščni modeli oziroma diagrami bili različno kompleksni oziroma so vsebovali različni nabor elementov. Bolj kot vpliv kompleksnost, izpostavljamo omejen nabor posameznih orodij. Ocenjujemo, da je omenjena postavka glavni razlog, ki je vplival na uspešen prenos ali prikaz modela. RV6 4.2, 4.6 Ob sami izvedbi analitičnega pregleda podprtosti elementov izbranega orodja (poglavje 4.2) smo dobili vpogled kateri gradniki in elementi so bolje podprti, kateri manj. Tudi sam eksperiment je podal dodatne informacije in vpogled o nivoju podpore elementov oziroma iz drugega vidika, izgubah elementov (poglavje 4.6). 5.3 Predlogi za nadaljnjo delo Ker je področje obsežno ocenjujemo, da so določena področja dokaj neraziskana in manj bogata z viri literature. Navedeno je prednost, saj je tako mogoče odkrivati nove stvari in je moč priti do novi spoznanj. Področje je zanimivo, zato je smiselno raziskovati in analizirati tudi v prihodnje. Sami smo bili primorani sprejeti določene omejitve. Te so bile na področju verzij standarda, orodij, diagramov in ocenjevalnih kriterijev (poglavje 1.3). Omenjeno pa se lahko z nadaljnjimi raziskavami in delom dopolni ali spremeni.

139 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 127 Smernic in predlogov za nadaljnjo delo je več, mi pa bomo navedli slednje. 1. Novejše različice orodij Kot vemo se tehnologije in svet na splošno razvija. Vsi strmimo k izboljšanju in k napredku. Na podlagi tega smo deležni novih različic orodij, ki bodo bolj izpopolnjene oziroma bodo prinašale boljše rezultate. 2. Druga orodja Tržišče omogoča uporabo produktov in rešitev različnih proizvajalcev. Imamo možnost izbire različnih orodij, ki nam lahko za enako stvar nudijo različne informacije. 3. Novejši standard Ne razvijajo se samo tehnologije in orodja. Tudi pravila in standardi se dopolnjujejo. Vpeljujejo se novosti in dodatne definicije, kar (običajno) pripelje do izboljšanja. 4. Analiza nad izbranim orodjem Uporaba izbranega orodja. Opravi se podrobnejši pregled in raziskava na področju orodja. Izvede se analiza slednjega, ter posebna oblika eksperimenta, kjer se pripravi določen nabor modelov (diagramov), ki bodo podali ugotovitve in odgovore na vsa zastavljena vprašanja. 5. Druga smer Raziskovalno delo pa lahko usmerimo v drugo smer. V našem primeru bi lahko na primer opravili raziskavo na področju, kjer bi uporabili elemente, ki so pomembni na primer za izvajanje procesov. 5.4 Sklep Z raziskavo in pripravo magistrskega dela smo: spoznali in preučili področje modeliranja ob uporabi standarda BPMN, spoznali in preučili področje izmenjave modelov (diagramov) nastalih ob upoštevanju standarda BPMN, spoznali in preučili vrste zapisov informacij,

140 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 128 analizirali izbrana orodja in njihovo podporo elementov standarda BPMN 2.0, izvedli eksperiment, ter praktično preverili uporabo orodij, modeliranje diagrama in prenos le tega. Ocenjujemo, da bo magistrsko delo v pomoč (predvsem): osebam, ki iščejo primerno orodje za delo - modeliranje diagramov v BPMN, osebam, ki bodo opravili analizo orodja, ki smo ga uporabili pri delu mi, osebam, ki jih zanima področje izmenjave diagramov, razvijalcem posameznih orodij namenjenih modeliranju v BPMN, osebam, ki jih v splošnem zanima standard BPMN. Ob koncu izpostavimo. V času pisanja magistrskega dela, smo naleteli na uporaben vir, ki je namenjen področju izmenjave diagramov oziroma modelov. Vir prihaja iz strani organizacije OMG in je nastal na podlagi ustanovitve MIWG. Omenjeni vir smo analizirali in predstavili v poglavju 3, kjer smo navedli rezultate pregleda literature. Vir želimo izpostaviti saj menimo, da zna biti v veliko pomoč pri nadaljnjih raziskavah. Uporaben bo predvsem strokovnjakom, ki skrbijo za razvoj posameznih orodij (skupina MIWG na svoji spletni strani navaja seznam orodij), raziskovalcem, ki jih zanima sintaktično in semantično pravilen zapis informacij v datoteke, ki hranijo ustvarjene modele, ter ne nazadnje osebam, ki sestavljajo modele, diagrame, poslovne procese itd. z namenom izvajanja le teh. Z izvedbo analitičnega pregleda izbranih orodij (poglavje 4.2) in izvedbo posebne oblike eksperimenta (poglavje 4.6), smo ugotovili, da orodja, kljub navedbi upoštevanja standarda, ne nudijo popolne podpore. Ugotovitve kažejo prednost orodju Signavio (poglavje 4.1.1), ki se je odrezalo najboljše. Vendar mu popolnosti ne pripisujemo, saj rezultati niso bili sto-odstotni. Z nekoliko več odstopanja mu sledi orodje YBE (poglavje 4.1.2). Medtem, ko se je orodje Activiti (poglavje 4.1.3) odrezalo precej slabše. Menimo, da bi se situacija ponovila tudi na drugih orodjih in uporabi drugih testnih primerov - torej, če bi izbrali druga orodja in spremenjen testni model. Navedeno je tudi lahko morebiten predlog za možnost izvedbe nadaljnjega dela in raziskav.

141 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 129 Če poskušamo naše ugotovitve posplošiti na trenutno stanje in preostala orodja, bi dejali, da orodje s popolno podporo ne obstaja. Če povemo drugače, menimo, da na tržišču še ni orodij za načrtovanje diagramov v BPMN, ki bi bile zmožne medsebojno izmenjati informacije, brez dodatnega dela in sredstev, ter omogočiti nemoteno nadaljevanje dela. Trdimo, da bo prilagajanje še vedno potrebno in prisotno. V kakšni meri bo slednje potrebno, je seveda odvisno od uporabljenih orodij. Odvisno pa je tudi od subjektivne ocene. Pomembno bo tudi dejstvo, kje postaviti mejo, da je določen prenos še sprejemljiv oziroma ne. Omenjene meje pa bodo uporabniki določili sami.

142 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran LITERATURA [1] Kompatibilnost. [Online]. Available: [Accessed: 28-Oct-2014]. [2] Computer compatibility. [Online]. Available: [Accessed: 28-Oct-2014]. [3] Forward compatibility. [Online]. Available: [Accessed: 28-Oct-2014]. [4] Backward compatibility. [Online]. Available: [Accessed: 28-Oct-2014]. [5] IEEE Standard Computer Dictionary: A Compilation of IEEE Standard Computer Glossaries, [6] G. Polančič, COBIT 4.1. [Online]. Available: [Accessed: 03-Jun-2013]. [7] Polančič Gregor; Živkovič Aleš, Modeliranje poslovnih procesov z notacijo BPMN, [8] G. Polančič, Modeliranje poslovnih procesov z notacijo BPMN 1.2, [9] S. Kolmanič, Modeliranje in simulacija. [Online]. Available: in simulacija.pdf. [Accessed: 21-Feb-2014]. [10] Business Process Modelling - Business Process Models examples, diagrams, history, development and explanation. [Online]. Available: [Accessed: 03-Jun- 2013]. [11] What is interoperability? [Online]. Available: [Accessed: 31- Jan-2014]. [12] Interoperabilnost Interoperabilna hrbtenica. [Online]. Available: [Accessed: 31-Jan-2014].

143 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 131 [13] OMG, Business Process Model and Notation (BPMN), [14] OMG, BPMN 2.0 Specifiacations. [Online]. Available: [Accessed: 21-Feb-2014]. [15] B. Silver, BPMN Method and Style, 2nd Edition, with BPMN Implementer s Guide. Cody-Cassidy Press (October 17, 2011), 2011, p [16] D. Gagne, BPM Standards - What is new in BPMN 2.0 and XPDL 2.2 (BBC 2011). [Online]. Available: [Accessed: 12-Nov-2014]. [17] B. D.o.o., BPMN. [Online]. Available: ption=com_content&view=article. [Accessed: 05-Jun-2013]. [18] XML Schema (W3C). [Online]. Available: [Accessed: 24-Feb-2014]. [19] OMG: BPMN BPMN20.xsd. [Online]. Available: [Accessed: 24-Feb- 2014]. [20] K. Mertins, F. Bénaben, R. Poler, and J.-P. Bourrières, Enterprise Interoperability VI: Interoperability for Agility, Resilience and Plasticity of Collaborations. Springer Science & Business Media, 2014, p [21] Datoteka. [Online]. Available: [Accessed: 20-Jun-2013]. [22] XML - Wikipedija, prosta enciklopedija. [Online]. Available: [Accessed: 24-Feb-2014]. [23] Extensible Markup Language (XML). [Online]. Available: [Accessed: 24-Feb-2014]. [24] XPDL. [Online]. Available: [Accessed: 25- Jun-2013]. [25] XPDL.org. [Online]. Available: [Accessed: 25- Jun-2013]. [26] XPDL BPMN Example 1. [Online]. Available: [Accessed: 25-Jun- 2013].

144 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 132 [27].VSD (Microsoft Visio). [Online]. Available: [Accessed: 26-Jun-2013]. [28] Podatke, informacija, znanje. [Online]. Available: [Accessed: 28-Jun-2013]. [29] Informacija. [Online]. Available: [Accessed: 28-Jun-2013]. [30] S. Košti, Interoperabilna prihodnost, [Online]. Available: [31] R. Ben Salem, R. Grangel, and J. P. Bourey, A comparison of model transformation tools: Application for Transforming GRAI Extended Actigrams into UML Activity Diagrams, Computers in Industry, vol. 59, no. 7, pp , [32] S. N. Pawar, BPMN tools---a comparative analysis to improve interoperability, Purdue University, [33] B. Silver, Executable BPMN. BPMN method & style [34] R. M. Shapiro, XPDL Integrating Process Interchange & BPMN, [35] BPMN Tools tested for Model Interchange. [Online]. Available: [Accessed: 12-Sep-2014]. [36] Signavio, Wikipedia, the free encyclopedia.. [37] SaaS vs. On-Premise Signavio. [Online]. Available: [Accessed: 29-Jan-2014]. [38] User:Blenta/Yaoqiang BPMN Editor - Wikipedia, the free encyclopedia. [Online]. Available: [Accessed: 30-Jan-2014]. [39] Yaoqiang BPMN Editor Free software downloads at SourceForge.net. [Online]. Available: [Accessed: 30-Jan-2014]. [40] Activiti. [Online]. Available: [Accessed: 06-Feb-2014]. [41] Activiti (software) - Wikipedia, the free encyclopedia. [Online]. Available: [Accessed: 06-Feb-2014].

145 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 133 [42] BPMNPoster [Online]. Available: [Accessed: 06-Feb-2014]. [43] Z-order. [Online]. Available: [Accessed: 24- Feb-2014].

146 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran PRILOGE A. BPMN 2.0 elementi Priloga vsebuje nabor elementov, ki jih najpogosteje zasledimo in uporabimo pri modeliranju modelov oziroma načrtovanju diagramov. Najprej so navedeni osnovni elementi (Tabela 7.1), nato sledi še razširjen nabor (Tabela 7.2). Tabela 7.1: Seznam osnovnih elementov namenjenih modeliranju Element Opis Notacija Dogodek (ang. event) Je nekaj kar se zgodi v času izvajanja poslovnega procesa. Dogodki vplivajo na tok izvajanja in imajo po navadi vzrok - prožilec (ang. cause - trigger) in vpliv - posledico ali rezultat (ang. impact - result). BPMN definira tri tipe dogodkov, katere ločimo glede na mesto v poslovnem procesu - začetni (ang. start), vmesni (ang. intermediate) in končni (ang. end). Aktivnost (ang. activity) Aktivnost je generični izraz za delo, ki se zgodi oziroma izvede v procesu. Tipi aktivnosti, ki so del procesa modela sta: pod-proces (ang.

147 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 135 Element Opis Notacija sub-process) in opravilo (ang. task), ki predstavljena z zaobljenim pravokotnikom. Aktivnosti se uporabljajo pri standardnih procesih in koreografijah. Prehod Uporablja se za nadzor (ang. gateway) divergence in konvergence toka zaporedja v procesu in koreografiji. Določa vejitev (ang. branching), razcepitev (ang. forking), združevanje (ang. merging) in pridruževanje (ang. joining) poti. Tok zaporedja (ang. sequence flow) Tok zaporedja se uporablja za prikaz zaporedja aktivnosti, ki se bodo izvedla v procesu. Tok sporočila (ang. message flow) Uporabimo, da toku sporočimo, da je sporočilo med dvema udeležencema (ang. participants) pripravljeno na pošiljanje (ang. send) ali sprejem (ang. receive). Tok asociacije / Namenjena je ustvarjanju asociacija (ang. association) povezave med predmeti in BPMN elementi. Na primeri element opomba lahko povežemo k določenemu grafičnemu elementu. Puščica

148 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 136 Element Opis Notacija na asociaciji pove smer toka. Bazen Pri sodelovanju (ang. (ang. pool) collaboration) predstavlja grafično upodobitev udeleženca. V procesu ima tudi vlogo "steze" in grafičnega zabojnika, ki vsebuje niz aktivnosti. Steza (ang. lane) Steza je pod-razdelek (ang. sub-partition) znotraj bazena v procesu ali kot ločeno grupiranje elementov v preprostem procesu. Steze organizirajo in kategorizirajo aktivnosti. Pogosto se uporabljajo za določitev notranjih vlog (na primer: vodja, partner), sistemov (na primer: določena programska aplikacija, ki je del informacijskega sistema v podjetju) ali zunanjih oddelkov (na primer: finance, oddelek za odpremo). Podatkovni objekt Podatkovni objekti nimajo (ang. data object) neposrednega vpliva na tok zaporedja ali tok sporočila v procesu. V procesu zagotavljajo informacije na

149 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 137 Element Opis Notacija primer kako so dokumenti, podatki ali drugi objekti uporabljeni ali kako so se spremenili v času izvajanja procesa. Podatkovni objekti lahko zagotovijo informacije, ki so potrebne ali pa so izhodni rezultat procesa. Predstavljajo lahko različen tip objekta - lahko je v elektronski ali fizični obliki. Prav tako lahko predstavljajo samostojni objekt ali zbirko objektov. Sporočilo (ang. message) Uporablja se za preslikavo vsebine komunikacije, ki je med dvema udeležencema. Skupina (ang. group) Opomba / beležka (ang. text annotation) Skupina predstavlja grupiranje grafičnih elementov, ki pripadajo skupni kategoriji oziroma zbirki. Omenjena zbirka ne vpliva na tok zaporedja. Grupiranje elementov se lahko uporabi za potrebe dokumentacije ali analize. Predstavljajo mehanizem, ki ga uporablja načrtovalec procesa, ko hoče priskrbeti dodatne

150 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 138 Element Opis Notacija informacije v obliki teksta. Opombe ali beležke, kot lahko poimenujemo mehanizem, so v veliko pomoč bralcu poslovnega procesa, saj pripomorejo k boljšemu razumevanju le tega. Tabela 7.2 vsebuje razširjeni nabor elementov. Za potrebe modeliranja vseh zahtevnosti procesov, osnovni nabor ni zadostoval. V omenjeno tabelo smo vključili dodatne elemente, ter dodatne različice elementov, ki se že nahajajo v Tabela 7.1. Tabela 7.2: Razširjeni seznam elementov namenjenih modeliranju Element Opis Notacija Dimenzije toka (ang. flow dimension) Začetna Navaja kje se bo specifični Začetni proces ali koreografija Začetna (ang. start), začela. vmesna (ang. Vmesna intermediate), končna Se nahaja med začetnim in Vmesni (and. end). končnim elementom. Vpliva na tok izvajanja, vendar ga ne more pričeti oziroma končati. Končni Končni Navaja kje se bo proces ali koreografija končala oziroma zaključila.

151 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 139 Element Opis Notacija Dimenzije tipa (ang. type dimension) Začetni in nekateri vmesni dogodki imajo "prožilce", ki podajo namen dogodka. Brez (ang. none), sporočilo (ang. Obstajajo številne možnosti kako se ti dogodki sprožijo. message), časovnik Končni dogodki lahko (ang. timer), napaka definirajo "rezultat", ki je (ang. error), preklic posledica konca toka (ang. cancel), kompenzacija (ang. zaporedja. Začetni dogodki lahko reagirajo samo na compensation), lovljenje (ang. catch) pravilo/pogoj (ang. conditional), povezava prožilca. Končni dogodki lahko ustvarijo (ang. throw) (ang. link), signal samo rezultat. Vmesni (ang. signal), dogodki lahko prožijo in večkratno (ang. lovijo prožilce. Gradniki multiple), prekinitev bodo prazni kadar gre za (ang. terminate). lovljenje, ter polno pobarvani, kadar gre za proženje. Obroba nekaterih dogodkov je črtkana, kar pomeni, da omenjeni element ne bo prekini aktivnosti. Opravilo (ang. task) Opravilo je vrsta aktivnosti v procesu. Uporabi se takrat, kadar "dela" ni mogoče razbiti na manjše dele.

152 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 140 Element Opis Notacija Opravilo koreografije Predstavlja eno ali več (ang. choreography izmenjav sporočila. Vsako task) opravilo vključuje dva udeleženca. Proces/pod-proces (ang. proces/subprocess) Zaprti pod-proces (ang. collapsed subprocess) Odprt (tudi razširjeni) pod-proces (ang. expanded subprocess) Pod-proces je sestavljena aktivnost, ki je lahko del procesa ali koreografije. Aktivnost je sestavljene tako, da jo je mogoče razčleniti na več aktivnosti. Podrobnosti pod-procesa niso vidne v diagramu. Gradnik vsebuje simbol "plus", kar pomeni, da je aktivnost pod-proces in da vsebuje oziroma združuje niz aktivnosti. Obroba (tudi meja) podprocesa je razširljiva. Znotraj meje so navedeni vsi elementi in podrobnosti pod-procesa. Opomba: tok zaporedja ne more pričkati obrobe pod-procesa. Naslednji štirje elementi predstavljajo posamezne tipe pod-procesov.

153 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 141 Element Opis Notacija Zaprta pod-kategorija Podrobnosti, ki jih (ang. collapsed subchoreograaphy) opredeljuje pod-kategorija, niso vidne v diagramu. Znak "plus", ki je naveden pod imenom opravila, simbolizira pomen podprocesa. Prav tako opozarja, da element združuje določen niz aktivnosti. Odprta (tudi Obroba (tudi meja) je razširjena) podkategorija (ang. expanded subchoreography) razširljiva. Znotraj meje se nahajajo elementi, ki jih pod-koreografija vsebuje, ki so vidni. Opomba: tok zaporedja ne more prečkati meje pod-kategorije. Kontrolni tipi prehoda (ang. gateway control types) Ikona (simbol), ki se nahaja v elementu prehoda, določa tip. Slednji definira potek toka. Na voljo so naslednji tipi: Ekskluzivni (ang. exclusive) prehod je lahko predstavljen z ali brez simbola "X". Dogodkovni (ang. eventbased) in vzporedno dogodkovni (ang. parallel event-based) prehod lahko ustvari novo instanco

154 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 142 Element Opis Notacija procesa. Vključitveni (ang. inclusive) prehod in združevanje. Kompleksni (ang. complex) prehod za kompleksne pogoje in situacije. Vzporedni (ang. parallel) prehod za vejitve in združevanje toka. Normalni tok Označuje tisti tok toka (ang. normal flow) zaporedja, ki se ne prične na vmesnem dogodku, ki je pritrjen na obrobo aktivnosti. Nekontroliran tok (ang. uncontrolled Označuje tisti tok, ki ni bil označen z nobenimi pogoji flow) ali ni šel skozi noben prehod. Najpreprostejši primer je tok zaporedja med dvema aktivnostma. Kontroliran/pogojni tok (ang. conditional flow) Tok zaporedja lahko ima pogojni izraz, ki se ga skozi proces preverja. V kolikor bo kontroliran tok prišel iz aktivnosti, bo imel na začetku povezave simbol "diamanta". V kolikor bo prišel iz prehoda, omenjenega simbola ne bo.

155 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 143 Element Opis Notacija Privzeti tok (ang. default flow) Za podatkovne ekskluzivne prehode (ang. data-based exclusive gateway) ali vključitvene prehode, je en kontroliran tok označen kot privzeti tok. Slednji se uporabi kadar noben pogoj ni izpolnjen. Tok izjeme (ang. exception flow) Se pojavi izven normalnega toka, ki se nahaja v procesu. Izhodišče toka izjeme je vmesni element (ang. intermediate event), ki je pritrjen na mejo (obrobo) aktivnosti. Kompenzacijska asociacija Se pojavi izven normalnega toka, ki se nahaja v procesu. (ang. compensation Izhodišče toka association) kompenzacijske asociacije je vmesni element kompenzacije (ang. compensation intermediate event). Slednji je prožen z napako transakcije ali pa ga proži dogodek kompenzacije (ang. compensation event)

156 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 144 Element Opis Notacija Podatkovni objekt Podatkovni objekti (ang. data object) zagotavljajo informacije o tem, kar aktivnosti potrebujejo za izvajanje in/ali kar ustvarjajo. Podatkovni objekt lahko predstavlja en objekt ali zbirko objektov (ang. collection). Vhodni podatki (ang. data input) in izhodni podatki (ang. data output) zagotavljajo enake informacije za proces. Razcep BPMN uporablja izraz (ang. fork) razcep za delitev poti na dva ali več vzporednih poti. Zasledimo tudi izraz: Razcep-IN (ang. AND-Split) Uporabi se v delu procesa, kjer je vzporedno izvajanje aktivnosti bolj primerno kot zaporedno. Na voljo sta dve opciji: Številni izhodni toki zaporedja (ang. multiple outgoing sequence flows) - zgornja notacija. Predstavlja, da je "nekontrolirani" tok najbolj primeren za večino situacij.

157 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 145 Element Opis Notacija Pridružitev (ang. join) Zasledimo tudi izraza: Pridružitev-AND ali sinhronizacija (ang. AND-Join or synchronization) Odločitev, točka vejitve (ang. decision, branching point) Ekskluzivni (ang. exclusive) Vzporedni prehod (ang. parallel gateway) - spodnja notacija. Uporablja se redkeje. Običajno v kombinaciji z drugimi prehodi. BPMN uporablja izraz pridružitev za združevanje dveh ali več vzporednih poti, v eno pot. Vzporedni prehod (ang. parallel gateway) je uporabljen za ponazoritev pridruževanja številnih tokov zaporedja. Odločitve so prehodi, ki nahajajo v procesu ali koreografiji. Tok lahko v takšni točki izbere eno ali več alternativnih poti. Odločitev predstavlja točko vejitve, kjer alternative temeljijo na pogojnem izrazu, ki ga vsebuje izhodni tok zaporedja. Izbrana bo samo ena izmed alternativ. Predstavljeno v naslednjih petih elementih.

158 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 146 Element Opis Notacija Dogodkovni Odločitev predstavlja točko (ang. event-based) vejitve, ker alternative temeljijo na dogodku, ki se pojavi v tisti točki procesa ali koreografije. Specifični dogodek (običajno sprejemnik sporočila) določa katera pot bo izbrana. Na voljo so različni tipi dogodka, ki jih lahko uporabimo (npr. časovnik). Izbrana bo samo ena izmed alternativ, ki so na voljo. Na voljo sta dve možnosti za sprejem sporočila: Uporabi se opravilo tipa sprejem (ang. receive) - zgornja notacija. Uporabi se vmesni dogodek tipa sporočilo - spodnja notacija. Vključitveni Odločitev točko vejitve, kjer (ang. inclusive) alternative temeljijo na pogojnem izrazu, ki ga vsebuje izhodni tok zaporedja. Na nek način predstavlja grupiranje povezanih samostojnih binarnih (da/ne) odločitev.

159 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 147 Element Opis Notacija Ker je vsaka pot neodvisna, je možna uporaba vseh poti ali nobene. Pravilno načrtovanje predvideva uporabo vsaj ene poti. Da dosežemo omenjeni pogoj, lahko nastavimo privzeti pogoj. Obstajata dve možnosti za tovrstni tip odločitve: Prva uporablja zbirko pogojnih tokov zaporedja - zgornja notacija. Druga uporablja vključitveni prehod - spodnja notacija. Združevanje BPMN uporablja izraz (ang. merging) združevanje za ekskluzivno združevanje dveh ali več Zasledimo tudi izraz: Združevanje-ALI poti v eno. Prehod ekskluzivnega (ang. OR-Join) združevanja se uporablja za prikaz združevanja številnih tokov zaporedja - zgornja notacija. Če so vsi vhodni toki alternativni, potem prehod ni potreben - nekontroliran

160 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 148 Element Opis Notacija tok se obnaša enako (notacija spodaj). Ponavljanje BPMN omogoča dva Opisano v naslednjih dveh (ang. looping) mehanizma za izvedbo vrsticah tabele. ponavljanja v procesu. Ponavljanje aktivnosti (ang. activity looping) Atribut v opravilu ali podprocesu bo opredelil, ali se slednji izvede enkrat ali večkrat. Obstajata dve različici ponavljanja: standardna ali večkratna. Notacija vsebuje simbol, ki označuje da se element izvede večkrat. Ponavljanje toka zaporedja (ang. sequence flow looping) Ponavljanje in zanke lahko dosežemo, z povezovanjem toka zaporedja na prejšnji element (ang. "upstream" object).

161 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 149 Element Opis Notacija Večkratne instance (ang. multiple instances) Atribut v opravilu ali podprocesu bo opredelil, ali se slednji izvede enkrat ali večkrat. Niz treh horizontalnih črt določa zaporedne (ang. sequential) večkratne instance, med tem ko niz treh vertikalnih črt določa vzporedne (ang. parallel) večkratne instance. Procesna prekinitev (ang. proces break) Transakcija (ang. transacition) Procesna prekinitev je mesto v procesu, kjer je opredeljena zakasnitev. Vmesni dogodek bo prikazoval dejansko obnašanje. Transakcija je pod-proces s posebnim protokolom. Slednji določa, da se vsi vključeni strinjajo z odločitvijo izvajanja aktivnosti (npr. aktivnost je prekinjena). Atribut aktivnosti opredeljuje ali aktivnost predstavlja transakcijo. Dvojna polna obroba elementa ponazarja, da je pod-proces transakcija.

162 Medobratovalnost rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN Stran 150 Element Opis Notacija Povezava izven strani (ang. off-page connector) Objekt prikazuje kje tok zaporedja zapusti stran in kje se nahaja na drugi. Vmesni dogodek povezava lahko služi kot povezava izven strani.

163

164

165