PREGLED MOBILNIH REŠITEV ZA IZOBRAŽEVANJE UPRAVLJANJA INFORMATIKE

Transcription

1 Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Smetanova ulica Maribor, Slovenija Matija Pildek PREGLED MOBILNIH REŠITEV ZA IZOBRAŽEVANJE UPRAVLJANJA INFORMATIKE Diplomsko delo Maribor, april 2014

2

3 PREGLED MOBILNIH REŠITEV ZA IZOBRAŽEVANJE UPRAVLJANJA INFORMATIKE Diplomsko delo Študent: Študijski program: Smer: Mentor: Somentorica: Lektor(ica): Matija Pildek UN Informatika in tehnologije komuniciranja Tehnologije komuniciranja doc. dr. GREGOR POLANČIČ, univ. dipl. inž. rač. in inf. asist. KATJA KOUS, univ. dipl. inž. rač. in inf. mag. Nataša Koražija, prof. slov.

4 Pregled mobilnih rešitev za izobraževanje upravljanja informatike Ključne besede: Android, ios,itil,prince2, m-učenje, mobilne aplikacije. UDK: : (043.2) Povzetek Mobilne naprave lahko uporabljamo za vrsto opravil, ki se tičejo tako vsakdana kot tudi poslovnega sveta, športa, zdravja, izobraževanja in drugih dejavnosti. Ker so mobilne naprave vedno cenejše in tako bolj dostopne povprečnemu uporabniku in je v porastu uporaba mobilnih naprav med mladimi, ki se še zmeraj izobražujejo, mobilne naprave predstavljajo enkratno priložnost za realizacijo izobraževanja preko teh naprav, kar imenujemo m-učenje. M-učenje ima prednost pred ostalimi oblikami učenja, kot so e-učenje, mentorstvo, institucionalno izobraževanje, ker mobilne naprave z uporabo specifičnih aplikacij omogočajo učenje in izobraževanje, ki je popolnoma neodvisno od lokacije in trenutne razpoložljivosti udeleženca izobraževanja oz. uporabnika, kar je tudi smisel mobilnosti. S tem uporabnik pridobi agilnost izobraževanja, saj se lahko izobražuje kjerkoli in kadarkoli ima za to na voljo prosti čas. Zaradi prevelikega nabora aplikacij, ki so nam na voljo danes, se bomo osredotočili na operacijska sistema za mobilne naprave Android in ios, ki sta zaradi svoje popularnosti najprimernejša kandidata. Spremenljivke, ki bodo merjene, testirane, opazovane in ocenjevane, so povzete iz standarda ISO/IEC 9126[1], dokumenta AQuA [2], dobrih praks, smernice za razvoj Android aplikacij ter iz uporabniških izkušenj [3]. S primerjavo aplikacij smo pridobili podatke, ki so nam služili za ocenjevanje in točkovanje. Po pregledu elektronske tržnice smo identificirali 17 mobilnih rešitev za izobraževanje PRINCE2 (od tega 10 za android in 7 za ios mobilno platformo), 43 mobilnih rešitev za izobraževanje ITIL ogrodja (16 za android in 27 za ios mobilno platformo). Med seboj smo primerjali tri aplikacije za ogrodje ITIL in tri aplikacije za ogrodje Prince2. i

5 Overview of mobile solutions for IT management training Key words: Android, ios, ITIL, PRINCE2, m-learning, mobile applications UDK: : (043.2) Abstract Mobile devices can be used for a range of tasks that affect both everyday life as well as business, sports, health, education and other activities. As mobile devices are always cheaper and thus more accessible to the average user. Use of mobile devices is growing among young people who are still educating themselves. Mobile devices represent a unique opportunity for the realization of education through these devices, which is called m-learning. M-learning has the advantage over other forms of learning such as e-learning, mentoring, institutional education. Mobile devices through the use of specific applications enable learning and education, which is completely independent of location and current availability of participant of education, which is also the meaning of mobility. The user gains agility training because he can educate himself anywhere and anytime. Because of excessive range of applications that are available to us today, we will focus on operating systems for mobile devices Android and ios. Both of operating systems because of their popularity are the most appropriate candidates. Variables which will be measured, tested, observed and evaluated are summarized in ISO / IEC 9126 [1], AQuA document [2], best practices, guidelines for developing Android applications and user experiences[3]. By comparing the applications we obtain data that we serve for the evaluation and scoring. After reviewing marketplaces, we have identified 17 mobile solutions for PRINCE2 training (10 for android and 7 for ios mobile platform), 43 mobile solutions for education ITIL framework (16 for android and 27 for ios mobile platform). We have compared three applications for the ITIL framework and three applications for the PRINCE2 framework. ii

6 KAZALO 1 UVOD Cilji diplomske naloge Hipoteza diplomske naloge Omejitve diplomske naloge OGRODJA ZA UPRAVLJANJE INFORMATIKE Predstavitev ogrodij za upravljanje informatike MOBILNE INFORMACIJSKE REŠITVE Mobilne platforme ios Android Windows Phone Karakteristike mobilnih operacijskih sistemov MOBILNO UČENJE KAKOVOST PROGRAMSKE OPREME ISO/IEC AQuA - Best Practice Guidelines Elementi mobilnih uporabniških izkušenj IDENTIFIKACIJA MOBILNIH REŠITEV ZA PODPORO UPRAVLJANJA INFORMATIKE PREIZKUS IN PRIMERJALNA ANALIZA REŠITEV ZA PODPORO IZOBRAŽEVANJA UPRAVLJANJA INFORMATIKE Predstavitev aplikacij PRINCE PRINCE2 ExamBoost PRINCE2 & Project Mgt Resource istudy PRINCE iii

7 7.2 Predstavitev aplikacij ITIL ITIL Exam Prep Free ITIL Glossary and Acronyms My ITIL Karakteristike za pregled aplikacij Rezultati primerjalne analize ZAKLJUČEK Hipoteze Rezultati Priporočila VIRI iv

8 KAZALO SLIK Slika 2.1 Upravljanje IT-a[7]... 3 Slika 2.2 Prikaz pokritosti določenih ogrodij[9]... 5 Slika 5.1 ISO Slika 5.2 Elementi mobilne uporabniške izkušnje[3]...23 Slika 7.1 PRINCE2 ExamBoost...30 Slika 7.2 PRINCE2 & Project Mgt Resource Slika 7.3 PRINCE2 & Project Mgt Resource Slika 7.4 istudy PRINCE Slika 7.5 istudy PRINCE Slika 7.6 ITIL Exam Prep Free Slika 7.7 ITIL Exam Prep Free Slika 7.8 ITIL Exam Prep Free Slika 7.9 ITIL Glossary and Acronyms Slika 7.10 ITIL Glossary and Acronyms Slika 7.11 My ITIL Slika 7.12 My ITIL Slika 7.13 Prikaz rezultatov Prince2 aplikacij glede na področja ocenevanja...52 Slika 7.14 Prikaz rezultatov ITIL aplikacij glede na področja ocenevanja...60 v

9 KAZALO TABEL Tabela 2.1 Ogrodja za upravljanje informatike[6]... 6 Tabela 2.2 Kategorizacija ogrodij za upravljanje inforamtike[8]...11 Tabela 3.1 Mobilne platforme...13 Tabela 3.2 Karakteristike mobilnih operacijskih sistemov[14]...15 Tabela 4.1 Razlike med e-učenjem in m-učenjem[15]...16 Tabela 5.1 Zunanja in notranja merila kakovosti[16]...19 Tabela 5.2 AQuA različice...22 Tabela 5.3 Elementi mobilne uporabniške izkušnje...23 Tabela 6.1 Predstavitev atributov...25 Tabela 6.2 PRINCE2 rešitve [13]...26 Tabela 6.3 ITIL rešitve...27 Tabela 7.1 Predstavitev aplikacij PRINCE Tabela 7.2 Predstavitev aplikacij ITIL...33 Tabela 7.3 Ocenitveni model 9126M...37 Tabela 7.4 Uporaba dovoljenj...46 Tabela 7.5 Prikaz rezultatov izbranih Prince2 aplikacij...47 Tabela 7.6 Procentualni prikaz rezultatov Prince Tabela 7.7 Prikaz rezultatov izbranih ITIL aplikacij...53 Tabela 7.8 Procentualni prikaz rezultatov ITIL...60 vi

10 SLOVAR KRATIC IN STROKOVNIH IZRAZOV Izvorni izraz IT - Information technology IT Governance Corporate Governance Risk Management Corporate Governance IT Management Umbrella framework framework metric methodology philosophy PDA -Personal digital assistant ROI-Return on Investment mobile OS smarthphone NFC-Near field communication SDK-software development kit ADT-Android Development Tools e-learning m-learning Acronyms Slovenski prevod informacijska tehnologija upravljanje informatike korporativno upravljanje upravljanje tveganj korporativno upravljanje vodenje informatike baza ogrodij ogrodje metrični metodologija filozofija dlančnik donosnost naložb mobilni operacijski sistem pametni telefon visokofrekvenčna komunikacijska tehnologija komplet za razvoj programske opreme Android razvojna orodja e-učenje m-učenje baza okrajšav vii

11 1 UVOD Zaradi vse večje prisotnosti mobilnih naprav je v zadnjem času pogostost uporabe naprav vse večja, s tem pa se veča tudi zahteva po kvalitetnih mobilnih aplikacijah. Področja uporabe mobilnih aplikacij so igre, orodja, dejavnosti, finance, fotografija, avdio in glasba, knjige, komunikacija, izobraževanje, šport, prevoz, vreme, zabava, zdravje ipd. Pri izdelavi diplomske naloge se bomo osredotočali na področje izobraževanja oziroma izobraževanja upravljanja informatike. Z uporabo aplikacij za izobraževanje na mobilnih napravah omogočamo mobilno učenje oziroma m-učenje. M-učenje nam med drugim omogoča tudi izobraževanje s področja upravljanja informatike. S tem namenom smo se odločili, da v sklopu diplomske naloge pregledamo mobilne aplikacije, ki so namenjene učenju in pridobivanju informacij o dobrih praksah za upravljane informatike. Težava, s katero se srečujejo uporabniki mobilnih naprav je, da, na tržišču obstaja preveč aplikacij za učenje, težava pa je v tem, da je, tako kot vedno, težko ločiti zrno od plevela. Ocene, podane s strani uporabnikov so velikokrat pomanjkljive in izhajajo iz uporabnikovega subjektivnega mnenja o uporabnosti aplikacije in velikokrat niso podane s strani strokovno ustrezno kvalificiranega ocenjevalca, zaradi česar so te ocene nerelavantne in lahko služijo le kot smernica ali opora pri izbiri. V tem diplomskem delu se bomo pretežno ukvarjali s to problematiko identificiranja mobilnih aplikacij za izobraževanje upravljanja informatike. V ta namen bomo preučili ogrodja ITIL in Prince2. Aplikacije so razvite in sestavljene iz različnih komponent, kot so testi, učno gradivo in grafi, na katerih lahko pridobimo ter preizkusimo svoje znanje. Aplikacije v svet izobraževanja doprinesejo interaktivnost, z uporabo katere se lažje in hitreje predela zahtevana snov, prav tako olajša brskanje in iskanje potrebnih informacij, saj se vsi podatki nahajajo na enem mestu. 1.1 Cilji diplomske naloge Pri izdelavi diplomske naloge smo si zastavili naslednje cilje, ki jih želimo doseči. Cilj 1: Pregled ogrodij in dobrih praks na področju upravljanja informatike. Cilj 2: Identifikacija mobilnih rešitev za izobraževanje upravljanja informatike na področju identificiranih ogrodij. Cilj 3: Analiza mobilnih rešitev na področju izobraževanja upravljanja informatike. Cilj 4: Preizkus in podrobna analiza izbranih mobilnih rešitev za izobraževanje upravljanja informatike. 1.2 Hipoteza diplomske naloge Pri izdelavi diplomske naloge smo si zastavili navedene hipoteze. H1: Za izbrana ogrodja obstaja več različnih mobilnih aplikacij za podporo njihovemu izobraževanju. 1

12 H2: Med mobilnimi aplikacijami obstajajo razlike v kakovosti in v področjih ocenjevanja obstajajo razlike v številu pridobljenih točk. 1.3 Omejitve diplomske naloge Pri izdelavi diplomske naloge smo si zastavili naslednje omejitve: Omejili se bomo na vir ITSM LIBRARY, Frameworks for IT Management. Omejili se bomo na aplikacije, razvite za platforme ios in Android. Pri ocenjevanju aplikacij smo se omejili na sledeče standarde: ISO/IEC 9126, AQuA dobre prakse za android aplikacije in mobilne uporabniške izkušnje. 2 OGRODJA ZA UPRAVLJANJE INFORMATIKE Upravljanje informatike organizaciji prinaša številne koristi tako znotraj organizacije, kot tudi izven nje. Upravljanje informatike je eden izmed ključnih procesov pri vodenju celotne organizacije. Lahko rečemo, da je upravljanje informatike proces, ki danes podjetjem omogoča poslovne uspehe oziroma je vzrok za neuspehe. Za kakovostno poslovanje v organizaciji je potrebna usklajenost poslovne strategije celotne organizacije s strategijo informatike, ustrezna infrastruktura ter ustrezna opredelitev funkcij vodje informatike. Zaradi vseh teh dejavnikov mora biti ena izmed pomembnih nalog najvišjega vodstva tudi iskanje ustrezne usklajenosti informatike s poslovanjem celotne organizacije [4]. Deli upravljanja informatike so: načini sprejemanja odločitev, kdo sprejema odločitve, kdo je odgovoren in kako so rezultati odločitev merjeni in spremljani. Na podlagi teh opredelitev vsaka organizacija uporabi ogrodje za upravljanja informatike. Žal je za mnoga podjetja upravljanje informatike le priložnostno in neformalno [4]. Uporaba IT-ja (ang. Information technology) ima ogromen vpliv na to, ali bo podjetje doseglo svojo vizijo, poslanstvo in strateške cilje. Upravljanje informatike (ang. IT Governance) je izraz, ki opisuje, kako bodo osebe, ki so pooblaščene za vodenje podjetja, razmišljale o nadzoru in spremljanju informatike. Upravljanje informatike je podskupina korporativnega upravljanja (ang. Corporate Governance), osredotočena na področje sistemov informacijskih tehnologij (IT) in njihovo izvajanje in upravljanje tveganj (ang. Risk Management) [5]. Korporativno upravljanje (ang. Corporate Governance) je niz procesov, navad, politik, zakonov, praks upravljanja in institucij, ki vplivajo na način, kako podjetje nadzorovati in upravljati. Učinkovita strategija korporativnega upravljanja omogoča organizaciji, da upravlja vse vidike svojega poslovanja, da bi dosegli svoje cilje [5]. Vodenje informatike (ang. IT Management) je disciplina, pri čemer se vsa tehnološka sredstva podjetja upravljajo v skladu s svojimi potrebami in prednostnimi nalogami. Ta sredstva lahko vključujejo materialne investicije, kot so računalniška strojna oprema, programska oprema, podatkovna omrežja in naprave podatkovnega centra, kot tudi osebje, ki je zaposleno za njihovo vzdrževanje. Upravljanje te odgovornosti v podjetju pomeni veliko osnovnih vodstvenih funkcij, kot so proračuni, osebje, organiziranje in nadzor, skupaj z drugimi vidiki, ki so edinstveni za tehnologijo, kot so upravljanje sprememb, načrtovanje programske opreme, načrtovanje omrežij in tehnična podpora. Vodenje informatike je ena od najhitreje rastočih področij strokovnega znanja v vseh disciplinah upravljanja. Od leta

13 se povečuje poznavanje ključne vloge IT storitve na področju upravljanja informatike [6]. Visoke zahteve kupcev, zelo kratki cikli razvoja in ogromni stroški so naredili IT eno izmed najpomembnejših področij upravljanja. Upravljanje IT se osredotoča na področja informacijskih tehnologij, njihovega delovanja in upravljanja s tveganji [5]. Izvedba dobrega upravljanja IT potrebuje ogrodje, ki temelji na treh glavnih elementih: Struktura: kdo sprejema odločitve, katera strukturna organizacije bo ustvarjena, kdo bo sodeloval v teh organizacijah in katere odgovornosti bodo prevzete. Proces: kako se odločajo investicije v IT, kakšni so procesi odločanja za predlaganje investicij, pregled investicij, odobritev investicij in prioriteto razvrščanje investicij. Komunikacija: kako se bodo rezultati teh procesov in odločitev spremljali, izmerili in sporočali, kateri mehanizmi se bodo uporabljali za komunikacijo med odločitvami investiranja v IT in upravo podjetja, izvršilnega menedžmenta, upravljalnega menedžmenta, IT menedžmenta, zaposlenih in delničarjev. Obstajajo štirje cilji, ki poganjajo upravljanje IT: IT vrednost in usklajenost, odgovornost, merjenje uspešnosti, in upravljanje s tveganji. Vsak od teh ciljev je treba obravnavati kot del postopka upravljanja IT [7]. Cilji so prikazani na sliki (2.1) spodaj [7]. Slika 2.1 Upravljanje IT-ja [7] IT vrednost in usklajenost: eden od osnovnih ciljev upravljanju IT je zagotoviti usklajenost med poslovnimi enotami in IT. Z ustvarjanjem potrebnih struktur in procesov okoli IT investicij lahko menedžment omogoči, da bodo le tisti IT projekti, ki so usklajeni s strateškimi poslovnimi cilji, odobreni, se financirali in bili prioritetno razvrščeni. 3

14 Upravljanje s tveganji: tveganja, povezana z IT, so pogosto enaka kot tveganja za podjetja, zato je najpomembneje upravljanje tveganj v IT. Odgovornost: upravljanje je odgovornost. Cilj upravljanja IT-ja je donosnost naložbe, kot tudi verodostojnost IT-jevih lastnih podatkov in kontrole. Merjenje zmogljivosti: odgovornost pri upravljanju IT zahteva, da se shranijo rezultati (običajno z implementacijo posebne točkovalne preglednice). Shranjujemo IT vrednost, uporabnika, operativne uspešnosti in usmeritev v prihodnost, in sicer zato, ker dva od teh vidikov vsebujeta ukrepe za upravljanje dveh ključnih ciljev: IT vrednosti in upravljanja s tveganji. Perspektiva IT vrednosti vsebuje posebne ukrepe za prilagoditev poslovanja vrednosti IT, medtem ko operativna uspešnost vsebuje posebne ukrepe za upravljanje tveganj v IT-ju [7]. Vsa podjetja, ki imajo v podjetju IT cilj izvajati podporo poslovnega procesa, potrebujejo strukturo za doseganje rezultatov, zato želijo IT organizacije sprejeti ogrodja in standarde, ki obljubljajo, da je mogoče doseči želene cilje. Primeri ogrodij: TQM za usmerjanje procesa in nenehno izboljševanje, COBIT za povečan nadzor, CMMI za nadzor procesa v razvoju programske opreme, ITIL za nadzor procesa v operativnih in taktičnih storitvah oskrbovanja. Z uporabo in implementiranjem teh ogrodij IT organizacije upajo, da bodo lahko zajemale in upravljale kompleksnost poslovanja IT-ja v prihodnosti ter izpolnjevale zakonske zahteve. Obstaja majhno število primerov, ko ogrodje združi vse želene vidike. Dostop do ogrodja je v celoti omogočen strankam določene svetovalne družbe in je ali samo delno objavljen ali pa sploh ne. Učinkovitost upravljanja informatike je lahko dosežena le, ko so povezani procesi v domeni in ko so odvisnosti znotraj domene razumljive. Da omogočimo učinkovito upravljanje s storitvami, moramo razumeti ustreznost in medsebojne odvisnosti vseh vključenih domen [8]. Obstajajo številna ogrodja, ki so na voljo in služijo kot koristno izhodišče za razvoj modela upravljanja, zato veliko IT organizacij uvaja prilagojen model upravljanja, pri čemer izposojajo procese iz različnih ogrodij za upravljanje informatike. Večina ogrodij ima prednost samo v nekaterih področjih upravljanja IT-ja, kar vidimo na sliki (2.2), zato se pogosto uporablja več ogrodij za upravljanje informatike na enem IT projektu [7]. 4

15 Slika 2.2 Prikaz pokritosti določenih ogrodij [9] Kljub prizadevanjem industrije programske opreme za prepoznavanje in sprejetje dobrih praks na področju razvoja informacijskih projektov je še vedno visoka stopnja napak in zgrešenih ciljev pri razvoju IT projektov. 5

16 2.1 Predstavitev ogrodij za upravljanje informatike Obstaja več virov praktičnih smernic za upravljanje informatike in veliko uporabnih ogrodij in dobrih praks. Tabela spodaj predstavlja ogrodja za upravljanje informatike, lastnike avtorskih pravic in namen uporabe [6]. Tabela 2.1 Ogrodja za upravljanje informatike [6] Ogrodje Ime ogrodja Lastnik avtorskih pravic Namen uporabe AS 8015 The Australian Standard for Governance of IT. Standards Australia Je okvir, ki ga lahko direktorji katere koli organizacije uporabijo za učinkovito upravljanje uporabe informatike v njihovi organizaciji. Uporablja se kot podpora poslovnemu odločanju. BiSL The Application Services Library ASL Foundation Je mogoče aplicirati na strateški, taktični in operativni stopnji informacijskega področja, saj upravlja funkcionalnosti obdelave podatkov za poslovne procese. CobiT Control Objectives in IT and related Technology ISACA s IT Governance Institute (ITGI) Omogoča jasno politiko razvoja in dobre prakse za nadzor informatike v celotni organizacij. Ker CobiT zajema tako informacijsko kot tehnološko področje, se lahko uporablja na strateški in taktični ravni teh področij. escm The esourcing Capability Model of Carnegie Mellon University Carnegie Mellon University, through its IT Services Qualification Center (ITSqc) Je namenjen storitvenim organizacijam. Poskuša oceniti, razviti in izboljšati njihove sposobnosti pri oblikovanju, uvajanju in dobavi podprtih IT storitev ter pomaga pri upravljanju tveganj. Zato ga je mogoče uporabiti na taktični ravni informacijskega in tehnološkega področja. 6

17 Ogrodje Ime ogrodja Lastnik avtorskih pravic Namen uporabe etom The enhanced Telecom Operations Map; the most widely used and accepted standard for business process in the telecom industry TeleManagement Forum (TM Forum) Je najbolj razširjeno in sprejeto ogrodje za poslovne procese v telekomunikacijski industriji. To je mogoče aplicirati na taktični in operativni ravni vseh treh področjih v bazi ogrodij (ang. umbrella framework). Generic Framework for Information Management The framework produced in PrimaVera: the Program for Research in Information Management at the University of Amsterdam University of Amsterdam Ogrodje sestavljajo tri domene, preko katerih se obravnavajo informacijski problemi in to so : poslovanje, podatki in tehnologija. Obstajajo tudi trije nivoji: strateški, taktični in operativni. To je model za medsebojno povezovanje različnih elementov informacijskega upravljanja. Ta model služi kot baza ogrodij (ang. umbrella framework). ISO/IEC (formerly BS15000) Standard on IT service management International Standards Organization (ISO) Ogrodje se uporablja na taktični in operativni ravni tehnološkega področja in delno na informacijskem področju. ISO (ISO 17799/ BS7799) Standard on Information Security International Standards Organization (ISO) Upravljanje z informacijami je del varovanja informacij. Določitev ustrezne ravni informacijske varnosti, planiranje izvajanja in doseganje ustrezne ravni varovanja informacij so pomembna vprašanja na področju upravljanja informacij. Uporablja se za upravljanje informacijske varnosti. ISO 9000 (GB/T 19000) Standard on Total Quality Management International Standards Organization (ISO) Ni omejen na nobeno posebno raven upravljanja, zato se lahko uporablja na vseh ravneh in področjih baze ogrodij (ang.umbrella framework). ISPL The Information Services Procurement Library ISPL Consortium, presided by EXIN Je praktičen pristop za nabavo IT storitev v najširšem pomenu besede. To ogrodje se lahko uporablja na taktični ravni informacijskih in tehnoloških področij. 7

18 Ogrodje Ime ogrodja Lastnik avtorskih pravic Namen uporabe IT Balanced Scorecard The management system for strategic performance and results None Je ogrodje ki lahko vpliva na merjenje in upravljanje uspešnosti informatike ter da se omogoči usklajevanje med poslovanjem in IT-jem. Zato se lahko namesti na taktični ravni informacijskih in tehnoloških področij. ITIL The IT Infrastructure Library Office of Government Commerce (OGC), United Kingdom ITIL določa smernice dobrih praks za skoraj vsa IT področja in pokriva celoten spekter od zaposlenih, procesov, produktov in uporabo partnerjev. ITIL je zajet in razvit znotraj splošnega ogrodja (ang. framework) in pripada tehnološkem področju. Obstajata dve temeljni knjigi: ITIL Service Delivery, v glavnem pozicionirana na taktični ravni, in ITIL Service Support v glavnem na operativni ravni. ITS-CMM The IT Service Capability Maturity Model Vrije Universiteit Amsterdam CIBIT Se osredotoča na razvoj programske opreme in vzdrževanje procesov in pokriva taktični in operativni nivo tehnološkega področja. PMBoK The Project Management Body of Knowledge Project Management Institute (PMI ) PMBoK sprejema sodoben izobraževalni model za vodenje projektov. Organiziran je kot zbirka izrazov (ang. body of knowledge) in vsebuje devet znanstvenih področij. Vsako področje znanja vsebuje procese in ima definiranih 44 procesov, porazdeljenih v področja znanja. Vsak proces opisuje cilje, aktivnosti, vhode, izhode in povezave. Dobra karakteristika PMBoK-a je razdelitev v pet skupin po kronološkem vrstnem redu projektnega cikla: začetek, načrtovanje, izvajanje, nadzor in zaključek projekta. 8

19 Ogrodje Ime ogrodja Lastnik avtorskih pravic Namen uporabe PRINCE2 Projects in Changing Environments Office of Government Commerce (OGC), United Kingdom Je razširljiva, fleksibilna metoda za vodene projektov. Primerna je za uporabo na kakršnem koli tipu in velični projekta. PRINCE2 temelji na izdelkih: Prince2 se osredotoča na produkte (dokumente), ki bodo narejeni v okviru projekta, ne pa na aktivnosti za njihovo proizvodnjo. Ključni pristop močno razlikuje upravljanje razvojnega procesa od tehnik, ki sodelujejo v razvojnem procesu. Metodo sestavlja osem procesov, osem komponent in tri tehnike. M_o_R Management of Risk Office of GovernmentCommerce (OGC), UnitedKingdom Management of Risk vključuje vse dejavnosti, potrebne za odkrivanje in nadzor izpostavljenega tveganja, ki lahko vpliva na poslovanje. Strateške, taktične in operativne dejavnosti so zahtevane v informacijskih in tehnoloških področjih. Opisuje način izvajanja programov.. Gre za instrument, ki se lahko uporablja na taktični ravni vseh treh področjih baze ogrodij (ang. umbrella framework). MSP Managing Successful Programmes Office of Government Commerce (OGC), United Kingdom Six Sigma The Six Sigma Model for Quality Management None Temeljni cilj SixSigma metodologije je implementacija, ki temelji na podlagi meritev in se osredotoča na proces izboljšav in zmanjšanje variacije z uporabo SixSigma projektov za izboljšanje. Praktični cilj tega je, da se zviša profit z eliminacijo variabilnosti, napak in odpadkov, ki spodkopavajo zvestobo stranke. SixSigmo je mogoče razumeti na treh nivojih: metričnem (ang. metric), metodološkem (ang. methodology) in filozofskem (ang. philosophy. TickIT Quality management for IT Joint TickIT Industry Steering Committee (JTISC) Uporabi se lahko za podporo razvoja vseh vrst programske opreme in se namesti na operativni ravni tehnološkega področja. 9

20 Ogrodje Ime ogrodja Lastnik avtorskih pravic Namen uporabe TQM Total Quality Management: the Fourteen Points of Management of Dr. W. Edwards Deming None Je celovita vizija upravljanja vodenja kakovosti. TQM se lahko namesti na strateški, taktični in operativni ravni poslovnega, Informacijskega in tehnološkega področja. 10

21 Trenutno je dostopnih več načinov za kategorizacijo ogrodij za upravljanje informatike. Tabela 2.2 prikazuje kategorizacijo ogrodij glede na njihovo najmočnejše področje, ki temelji na tem, kako in kje se ogrodja uporabljajo [8]. Tabela vključuje naslednje podatke: kategorijo, tip in ogrodja. Kategorija se nanaša na področje uporabe, tip opisuje, na katera IT področja se ogrodja osredotočajo. Tabela 2.2 Kategorizacija ogrodij za upravljanje inforamtike[8] Kategorija Tip Ogrodja Vodenje kakovosti (ang.quality management) Izboljšanje kakovosti (ang. Quality improvement) Upravljanje inforamtike (ang. IT governance) Vodenje informatike (ang. Information management) Vodenje projektov (ang. Project management) Ogrodja, ki se osredotočajo na kakovost standardov, ki se uporabljajo na posebnih IT področjih (storitve, varnost, razvoj, splošno). Ogrodja, ki se osredotočajo na izboljševanje procesov, drugih zmogljivosti in ne na vidike delovanja IT-ja. Ogrodja, ki se osredotočajo na to, kako organizirati IT funkcije v smislu odgovornosti, nadzora in organizacije. Ogrodja, ki se osredotočajo na to, kako opravljati in organizirati nekatere vidike upravljanja IT, kot so javna naročila, zagotavljanje storitev, zahteve. Ogrodja, ki se osredotočajo na projekt, program in upravljanje portfelja, ki niso izrecno IT. TQM ISO 9000 TickIT ISO 27001/BS17799 ISO/IEC ITS-CMM Six Sigma escm-sp IT Balanced Scorecard AS 8015 CobiT M_o_R Generic Framework for Information Management BiSL ISPL ITIL etom ASL MSP PRINCE2 PMBoK IPMA Competence Baseline 11

22 3 MOBILNE INFORMACIJSKE REŠITVE Mobilne rešitve za svoje delovanje in trajno hranjenje podatkov uporabljajo tudi oddaljeno podatkovno bazo in aplikacijo, ki deluje na strani strežnika. Na tovrsten način se uporabniku zagotovi mobilnost in razpoložljivost virov, ne glede na napravo, preko katere dostopa do njih. Tako kot je internet povzročil revolucijo na področju uporabe računalnika in programske opreme, so tudi mobilne naprave, kot so pametni telefoni, tablice in druge prenosne digitalne naprave, povzročile revolucijo v načinu uporabe internetnih tehnologij in konceptov. Internet je kot komunikacijski medij bistvenega pomena za večino mobilnih naprav, ki so sočasno tudi komunikacijske naprave, saj uporabnika ne omejuje več zgolj na uporabo naprave kot telefona, ampak mu omogoča tudi širšo komunikacijsko mrežo z uporabo interneta ter zagotavlja storitve, ki delujejo na internetu. Informacijsko rešitev, v našem primeru mobilno, lahko tipično razdelimo na dve samostojni enoti, ki delujeta vsaka zase in načeloma ena za drugo ne vesta klienta, ki deluje na mobilni napravi, in aplikacijo, ki deluje na strani strežnika. Mobilne naprave nikakor po svoji uporabnosti ne morejo izriniti osebnega oz. prenosnega računalnika, saj je njihov namen uporabe drugačen. Pametni mobilni telefoni so le dodatek in nikakor zamenjava za prenosni računalnik, medtem ko je dlančnik (ang. Personal digital assistant PDA) naprava, ki je po dimenzijah in funkcionalnosti le podskupina vsega, kar ponuja namizni ali prenosni računalnik [10]. Današnje mobilne naprave imajo po večini tipične module, kot so WiFi, Bluetooth, GPRS, UMTS... Ti moduli napravi omogočajo razpoznavo geografske lokacije, komunikacijo z internetom, lokalnim omrežjem in drugimi napravami. V nadaljevanju predstavimo primer, ki prikazuje prednosti uporabe moderne mobilne naprave [10]. Zamislimo si podjetje, ki se ukvarja z montažo. Podjetje svoje montažerje pošilja na delo k strankam na različne lokacije. Montažer, ki dela na terenu in vsak dan ne prihaja v bazo podjetja, saj po navadi za to ni tehtnega razloga, lahko mobilno napravo uporablja za prijavo prihoda na delovno mesto, za komunikacijo z bazo v podjetju, za pregled zalog materiala, razdelitev nalog idr. Brez uporabe mobilne naprave bi bilo delo montažerjev oteženo, njihova produktivnost pa nižja. Poleg tega tudi podjetju daje možnost nadzora poteka montaže na daljavo in pregled nad delom svojih montažerjev v realnem času. Odvisno od ciljev in potreb se lahko organizacija odloči med tem, ali bo na mobilnih napravah uporabljala spletne ali mobilne aplikacije. Kot mobilno aplikacijo mislimo aplikacijo, ki deluje v mobilnem operacijskem sistemu na napravi. Ali se bo organizacija odločila za uporabo prilagojene spletne rešitve ali pa za uporabo mobilne rešitve, je odvisno od samega namena aplikacije. Kdaj se odločiti za mobilno in kdaj za spletno aplikacijo, je velikokrat odvisno od tega, ali aplikacija zahteva neprekinjeno izmenjavo podatkov s centralno bazo podatkov ali pa je dovolj le zgolj občasna osvežitev podatkov, kakšen bo uporabniški vmesnik aplikacije, ali aplikacijo razvijamo samo za en tip mobilnega operacijskega sistema ali za več. Slednje vprašanje je zagotovo najbolj ključnega pomena, saj je izdelava aplikacije, ki bi lahko delovala na več različnih mobilnih operacijskih sistemih, draga in je zato primernejša izdelava spletne aplikacije. Če pa nam je bistvenega pomena zmogljivost aplikacije, bomo razvili aplikacijo, ki bo delovala direktno nad napravo. 12

23 Podjetja z uvedbo mobilnih rešitev v poslovno okolje ustvarjajo nove poslovne prednosti in priložnosti ter možnosti nadaljnjega razvoja poslovnih procesov, tako za interno uporabo kot tudi poslovno. Če podjetja na pravilen in pameten način izkoriščajo informacijske rešitve, se to kaj hitro odraža na njihovih poslovnih rezultatih (angl. Return on Investment v ROI), saj je res, da je strošek izdelave informacijske rešitve relativno visok, je pa zato strošek vzdrževanja mnogo nižji kot pri drugih investicijah. Tipičen primer pametne izrabe informacijskih rešitev je uvedba pametnih blagajn v trgovinah, ki so sicer predstavljale veliko začetno investicijo, vendar pa so zmanjšale druge stroške podjetja, kot npr. potrebno število blagajničark in blagajn. Seveda pa v tej diplomski nalogi ne bomo razpravljali o moralnosti in etiki tovrstnih poslovnih odločitev, ampak se bomo zgolj osredotočali na prednosti, ki jih prinaša informacijska tehnologija v svojem bistvu. Z mobilnimi napravami je mogoče avtomatizirati procese, ki jih je nekoč bilo potrebno opravljati ročno, ali pa obstoječe procese izboljšati. Merjenje poslovnih rezultatov pred in po uvedbi mobilne rešitve nam postreže z realno sliko o uspešnosti in učinkovitosti v primerjavi s pričakovanimi rezultati. Če podjetje nima potrebnih kompetenc, uporablja storitve, rešitve in znanje drugih podjetij. Če pa kompetence ima, si lahko znotraj podjetja (ang. in-house) razvije specifične rešitve po svoji meri in poveča možnosti za uspešno izvedbo in dejansko korist mobilnih rešitev. 3.1 Mobilne platforme Mobilna platforma ali mobilni operacijski sistem (ang. mobile OS) je operacijski sistem, ki upravlja s pametnim telefonom (ang. smarthphone), tablico in ostalimi digitalnimi mobilnimi napravami [11]. Novejši mobilni operacijski sistemi kombinirajo značilnosti osebnega računalnika z lastnostmi mobilne naprave, kot so: zaslon na dotik, GSM, Bluetooth, WiFi, GPS, fotoaparat, NFC (ang. Near field communication). Obstaja več pomembnih mobilnih platform, in te so prikazane v tabeli 3.1. Tabela 3.1 Mobilne platforme Ime OS Lastnik Tip licence Android Google Inc. Free and open source ios Apple Inc. closed source Windows Phone Microsoft closed source Bada Samsung Electronics closed source BlackBerry OS BlackBerry closed source Symbian OS Nokia & Accenture open public license 13

24 V nadaljevanju bomo predstavili tri pomembnejše operacijske sisteme, ki smo jih izbrali na osnovi njihove prisotnosti na trgu, števila mobilnih aplikacij na elektronskih tržnicah in glede podpore za razvoj istih: ios, Android, Windows Phone. 3.2 ios ios (iphone OS) je mobilni operacijski sistem, razvit in distribuiran s strani Apple Inc. Predstavljen je bil leta 2007 za iphone in ipod Touch, kasneje pa je bil predstavljen tudi za ostale Applove izdelke, kot sta ipad in Apple TV. ios je mobilna verzija OS X, ki se uporablja na Apple računalnikih. Razvojno okolje za ios (angl. software development kit; SDK) je Xcode 3.1. Vse aplikacije, razvite za iphone, ios in OS X, se razvijajo v programskem jeziku Objective C. Razvijalci lahko razvijajo aplikacije brezplačno. Testiranje in objava aplikacij v App Store ni mogoča, dokler se ne plača licenca iphone Developer ali Mac Developer Program Fee. Cena licence je 99 USD. Da razvijalci zadržijo licenco, je treba licenco plačevati vsako leto. Od izdane aplikacije razvijalec dobi 70 % postavljene cene, med tem ko ostalih 30 % zadrži Apple. Distribucija aplikacij poteka preko App Store [12]. 3.3 Android Android je operacijski sistem, ki temelji na Linux OS. Dizajniran je predvsem za mobilne naprave z zaslonom na dotik, kot so: pametni telefoni in tablice. Razvit je bil s strani Android Inc., finančno ga je podprlo podjetje Google. Leta 2005 je Google kupil Android Inc. Razvojno okolje za Android je Eclipse, ki uporablja Android Development Tools (ADT) vtičnik. Večina aplikacij se razvija v programskem jeziku Java. Obstajajo tudi druga orodja za razvoj: C, C++ in C#. Distribucija aplikacij poteka preko Google play elektronske tržnice [13]. 3.4 Windows Phone Windows Phone je serija lastniških mobilnih operacijskih sistemov korporacije Microsoft in je naslednik platforme Windows Mobile. Predstavljen je bil oktobra Zadnja verzija je Windows Phone 8, izdan 29. oktobra Razvojno okolje je Visual Studio 2010 ali Visual Studio 2010 Express edition. Najavljeno je razvojno okolje Visual Basic.NET. Aplikacije temeljijo na knjižnici XNA in na specifični verziji Microsoft Silverlite. Uporabljajo se tudi C in C++ knjižnice. Distribucija aplikacij poteka preko Windows Phone elektronske tržnice. 14

25 3.5 Karakteristike mobilnih operacijskih sistemov V nadaljevanju (tabela 3.2) smo predstavili glavne karakteristike mobilnih operacijskih sistemov. Kot vidimo, operacijski sistem Android podpira največje število karakteristik, sledi mu operacijski sistem ios in šele za tem operacijski sistemi Windows phone. Po številu mobilnih aplikacij na elektronskih tržnicah ima ios prednost pred Androidom, medtem ko Windows phone vidno zaostaja. Tabela 3.2 Karakteristike mobilnih operacijskih sistemov [14] ios 6.0 Android 4.1 Windows Phone 8 Windows Phone 7.8 Aplikacije Multitasking Gradniki Razširljiva memorija Več jedrni procesorji Zaslon visoke resolucije Upravitelj datotek Primi in Potegni upravitelj datotek Inteligentni glasovni asistent Centraliziran sistem obvestil Podpora za flash?? Posnetek zaslona Pregledovanje map offline Jedro Darwin Linux Windows NT Windows CE7 USB gostitelj omejeno?? 15

26 4 MOBILNO UČENJE Iz e-učenja (ang. E-learning) se je razvilo mobilno učenje (m-učenje). E-učenje se opredeli kot vsako deljenje izobraževane vsebine preko interneta. To pomeni, da je e-učenje podmnožica šolanja s tehnologijo. Prav tako vključuje vrsto učnih dejavnosti, ki se izvajajo na internetu, m-učenje pa je le en del. M-učenje je podmnožica e-učenja [15]. M-učenje se pogosto opisuje kot podprostor v e-učnem prostoru, ki je poddel digitalnega učenja. E-učenje je lahko v realnem času ali samoorganizirano, znano tudi kot "sinhrono" ali "asinhrono" učenje. Poleg tega se e-učenje obravnava na formalen in strukturiran način. Spodaj je prikazan tabelarični prikaz pomembnih razlik med e-učenjem in m-učenjem [15]. Tabela 4.1 Razlike med e-učenjem in m-učenjem [15] E-učenje Predavanja v razredu ali internetnih laboratorijih. Komunikacija poteka preko elektronskih sporočil. Odvija se na privatni lokaciji. Čas potovanja do želenih internetnih strani. M-učenje Učenje poteka kadarkoli in kjerkoli. Komunikacija poteka preko trenutnih sporočil. Odvija se brez geografskih mej. Ni časa potovanja z brezžično internetno povezavo. M-učenje je rastoča paradigma v stanju intenzivnega razvoja, ki ga spodbujajo sotočja treh tehnoloških tokov: računalniška moč okolice, komunikacija v okolici in razvoj pametnih uporabniških vmesnikov. Posledica hitrega razvoja je, da pedagogika mobilnega učenja še vedno ni jasno določena. Viden je napredek v računalniški tehnologiji: pametni uporabniški vmesniki, kontekstno modeliranje aplikacij in razvoj na področju brezžične komunikacije, vključno z WiFi, Bluetooth in globalnimi brezžičnimi tehnologijami, kot so GPS, GSM, GPRS, 3G. Ustvarjen je širok nabor novih možnosti za uporabnike tehnologij. Ko so se te tehnologije začele uporabljati na mobilnih napravah, se je pojavilo m-učenje. Leta 2006 se je pričel raziskovalni projekt za raziskavo virov informacij za m-učenje (ang. m- learning) in za razvoj priporočil o tehniških standardih za podporo oblikovanja, skladiščenja, raziskovanja, dobave in uporabe mobilnih vsebin. Rezultat je bil sklop tehničnih standardov za mobilne naprave ter svetovanje učiteljem, trenerjem in razvijalcem. M-učenje na splošno vključuje v svoje področje široko paleto dejavnosti, ki učencem zagotovijo prikladno ali vsebinsko možnost za dostop in sodelovanje v izobraževanju, ki lahko vključuje uporabo mobilnih tehnologij. Veliko pristopov k m-učenju izkoristi mobilnost učenca v kombinaciji z mobilnimi napravami za snemanje in predvajanje. M-učenje se osredotoča na digitalne mobilne naprave, ki se lahko prenašajo kjerkoli in kadar koli. Če želimo določiti ustrezne standarde in najboljše prakse za m-učenje, je prvi korak identifikacija učne dejavnosti, povezane s prakso m-učenja. S tem lahko razvijemo model, ki je osredotočen na učenca. Pri razvoju standardov in dobrih praks za m-učenje je treba obravnavati vprašanja, ki vplivajo na ustvarjalnost, dobavo, interoperabilnost in odkritje sredstev za m-učenje. M-učenje je sposobnost, da se pridobi ali zagotovi izobraževalna vsebina na mobilnih napravah, kot so dlančniki, pametni telefoni, tablice in prenosni računalniki. Izobraževalna 16

27 vsebina se nanaša na digitalna učna sredstva, ki vključujejo kakršno koli obliko vsebine ali medija dostopnih za mobilne naprave. M-učenje je opredeljeno kot učenje preko mobilne naprave. V različnih definicijah, ki jih srečujemo v literaturi, opisujejo m-učenje kot zaposlovanje posebnih vrst tehnologij, preko katerih se m-učenje razlikuje od drugih vrst učenja. Mobilne naprave imajo moč, da učenje postane dosegljivejše in dostopnejše. Pomembno je pogledati tehnologije in razvoj, ki omogočajo učenje dostopno za ljudi na poti (angl. on the move). Ta konvergenca mobilnih informacij in tehnologij je pomembno vplivala na način, kako uporabniki vsakodnevno komunicirajo z informacijami [15]. Iz spodaj navedenega časovnega okvira vidimo, da je tehnološko prekrivanje, ki se je zgodilo v zadnjem desetletju, dalo potreben zagon za naraščanje potenciala mobilnega učenja. Kot je razvidno iz slike 4.1. je prikazan razvoj računalništva, mobilnih tehnologij in avdio opreme. Razvoj računalništva je prikazan od 70. let pa do danes. Prikazuje se razvoj strojne in programske opreme skozi čas ter razvoj komunikacijskih standardov. Prikazan je razvoj avdio strojne opreme in formatov zapisa od leta 1960 do leta Mobilne tehnologije so se začele razvijati v 80. letih prejšnjega stoletja; na sliki 4.1 vidimo razvoj telefonije skozi čas, generacije mobilnih komunikacij in razvoj mobilnega omrežja od leta 1980 do leta Iz časovnega okvira je razvidno, da so bila 90. leta ključna za razvoj m-učenja. Seveda je od leta 2000 porasla uporaba mobilnih tehnologij, s čimer se je tudi povečala uporaba m-učenja. 17

28 Slika 4.1 Razvoj računalništva, mobilnih tehnologij in avdio opreme [15] 18

29 5 KAKOVOST PROGRAMSKE OPREME Kakovost programske opreme je področje raziskave in praks, ki opisujejo želene lastnosti izdelkov programske opreme. Ocenjuje se z več dejavniki, ki jih lahko razdelimo na zunanja in notranja merila kakovosti. Zunanje preverjanje kakovosti je tisto, kar uporabnik izkusi pri uporabi programske opreme v svojem operativnem načinu. Notranja kakovost se nanaša na vidike, ki so odvisni od same kode programske opreme in niso vidni končnemu uporabniku. Nekatera merila kakovosti so objektivna in jih je mogoče ustrezno izmeriti, medtem ko so nekatera subjektivna in so zajeta z več poljubnimi meritvami. V tabeli spodaj so prikazani kriteriji zunanjih in notranjih meril kakovosti [16]. Tabela 5.1 Zunanja in notranja merila kakovosti [16] Zunanja merila kakovosti Značilnosti (angl. features) Hitrost (angl. speed) Poraba resursov (angl. Space) Uporaba omrežja (angl. network usage) Stabilnost (angl. Stability) Robustnost (angl. Robustness) Enostavnost uporabe (angl. ease of use) Doslednost rezultatov (angl. determinism) Ponovna združljivost (angl. back compatibilit) Zaščita (angl. Security) Poraba energije (angl. power consumption) Notranja merila kakovosti Test pokritosti (angl. test coverage) Zmožnost testiranja (angl. Testability) Prenosljivost (angl. Portability) Sigurnost niti (angl. thread safeness) Jedrnatost (angl. Conciseness) Vzdrževalnost (angl. Maintainability) Dokumentacija(angl. Documentation) Čitljivost kode(angl. Legibility) Razširljivost (angl. Scalability) Pri zagotavljanju kakovosti programske opreme se uporabljajo različne mere in ukrepi [17]. Le-ti so naslednji: Konstruktivne mere o Dosledna uporaba metod v vseh fazah razvojnega procesa. o Uporaba ustreznega razvojnega orodja. o Razvoj programske opreme na osnovi visoko kakovostnih pol-produktov. o Dosledno pisanje in vzdrževanje razvojne dokumentacije. Analitične mere o Statična analiza programa. o Dinamična analiza programa. o Sistematično izbiranje testnih primerov. o Konsistentno beleženje rezultatov analiz. Organizacijske mere o Nenehno (permanentno) izobraževanje razvijalcev. o Institucionalizacija zagotavljanja kakovosti (uvedba standardov ISO, ANSI, IEEE ). o Cilj programskega inženirstva je ponuditi metodologijo, ki bo zagotavljala visoko stopnjo kakovosti končnega programskega izdelka. 19

30 V nadaljevanju obravnavamo različne standarde, smernice, dobre prakse in uporabniške izkušnje za ocenjevanje kakovosti programske opreme. Osredotočili smo se na tri izbrane, in sicer: standard ISO/IEC 9126, ki se uporablja za ocenjevanje izdelkov programske opreme; smernice in dobre prakse za razvoj android aplikacij, ki vsebujejo napotke, kako razviti visokokakovostno mobilno aplikacijo; elemente mobilnih uporabniških izkušenj, katere uporabljamo pri prilagoditvi mobilne rešitve uporabniku. 5.1 ISO/IEC 9126 V programerskih krogih se termin uporabnosti pogosto tesno povezuje z načrtovanjem uporabniškega vmesnika. Standard ISO/IEC9126 (1991) Ocenjevanje izdelkov programske opreme karakteristike kakovosti in navodila za njihovo uporabo (angl. Software product evaluation - Quality characteristics andguidelines for their use) (slika 5.1) je bil pripravljen v okviru JTC1 (skupni odbor standardizacijskih organizacij ISO in IEC) kot povsem samostojen standard za programsko inženirstvo. Standard definira uporabnost kot relativno neodvisen prispevek h kakovosti programske rešitve, ki je povezana z načrtovanjem in evalviranjem uporabniškega vmesnika ter interakcije uporabnika z opazovano programsko rešitvijo [1]. V letu 2001 je standard ISO/IEC 9126 (1991) zamenjal nov štiridelni standard: 1. ISO/IEC (2001): Model kakovosti (angl. Quality Model), 2. ISO/IEC TR (2003): Zunanje metrike (angl. External Metrics), 3. ISO/IEC TR (2003): Notranje metrike (angl. Internal Metrics), 4. ISO/IEC TR (2004): Kakovost uporabe metrike (angl. Quality in Use Metrics). ISO/IEC (2001): Programsko inženirstvo kakovost proizvoda 1. del: Model kakovosti Standard ISO/IEC (2001) predstavlja okvir za ocenjevanje kakovosti izdelkov programske opreme. Standard ne predpisuje zahtev za programsko opremo, temveč definira model kakovosti, ki je uporaben in primeren za vse vrste programskih rešitev. Vključuje vseh šest glavnih kategorij kakovosti programske opreme, ki so pomembne tudi pri njenem razvoju: funkcionalnost, zanesljivost, uporabnost, učinkovitost, vzdrževalnost in prenosljivost. Vsaka izmed kategorij je kasneje razdeljena še na podkategorije. Podroben prikaz prikazuje slika

31 Slika 5.1 ISO 9126 Standard ISO/IEC uporablja termin kakovost uporabe (angl. Quality in Use), ki je definiran kot»zmožnost programske opreme, da določenim uporabnikom v določenem kontekstu uporabe omogoči doseči zastavljene cilje učinkovito, produktivno, varno in z zadovoljstvom.«definicija kakovosti uporabe zelo spominja na definicijo uporabnosti v standardu ISO Cilj vsakega izdelka (programske rešitve) je, doseči najvišjo stopnjo kakovosti uporabe tako za končne kot tudi za podporne uporabnike. Na kakovost uporabe pri končnih uporabnikih vplivajo štiri od šestih kategorij kakovosti: funkcionalnost, zanesljivost, uporabnost in učinkovitost, medtem ko pri podpornih uporabnikih vplivata kategoriji: vzdrževalnost in prenosljivost [1]. ISO/IEC TR (2003): Programsko inženirstvo kakovost proizvoda 2. del: Zunanje metrike ISO/IEC TR (2003) je tehnično poročilo, ki navaja in opisuje zunanje metrike za merjenje atributov šestih zunanjih kvalitativnih karakteristik, definiranih v ISO/IEC Uporablja se jih za specificiranje ali ocenjevanje vedenja programske opreme, s katero upravlja končni uporabnik (npr. kolikšen čas je potreben, da se uporabnik nauči uporabljati določene funkcije programske aplikacije, ali lahko uporabnik razveljavi že izveden proces, ali se uporabnik pravilno odzove na sporočilo o napaki itd.) [1]. ISO/IEC TR (2003): Programsko inženirstvo kakovost proizvoda 3. del: Notranje metrike ISO/IEC TR (2003) je tehnično poročilo, ki navaja in opisuje notranje metrike za merjenje atributov šestih zunanjih kvalitativnih karakteristik, definiranih v ISO/IEC Uporablja se jih za oblikovanje zahtev in pogojev, ki opisujejo statične lastnosti uporabniškega vmesnika, ki ga lahko ocenjujemo tudi takrat, ko ni v procesu delovanja (npr.: kolikšen delež funkcionalnosti programske aplikacije je dokumentiran, kolikšen je delež funkcij, pri katerih uporabnik lahko razveljavi že izveden proces; kolikšen je delež samopojasnjevalnih sporočil o napakah itd.) [1]. 1 ISO TR je oznaka za ISO tehnično poročilo (angl. ISO Technical Report), ki ga je objavila standardizacijska organizacija ISO, zatem ko so ga pregledala in odobrila nacionalna standardizacijska telesa. 21

32 ISO/IEC TR (2004): Programsko inženirstvo kakovost proizvoda 4. del: Matrike kakovosti v ISO/IEC TR (2004) je napisan in objavljen v obliki tehničnega poročila (ISO TR). V njem so navedeni primeri metrik kakovosti uporabe za merjenje atributov učinkovitosti, produktivnosti, varnosti in zadovoljstva, ki jih programerji, ocenjevalci ali vodje za kakovost lahko uporabijo pri ocenjevanju programskih rešitev, definiranju zahtev ali merjenju kakovosti opazovanega programa [18]. 5.2 AQuA - Best Practice Guidelines AQuA (angl. App Quality Alliance) je pripravila smernice in dobre prakse za razvoj visoko kakovostnih aplikacij, ki dobro delujejo in se prilegajo mobilni napravi ne glede na platformo, za katero so razvite. To izdajo (različica 2.3) je spodbudilo delo z GSMA 2 (na področju javnih zaskrbljenosti glede zasebnosti in mobilnih aplikacij. GSMA smernice za razvoj mobilnih aplikacij vsebujejo 29 specifičnih smernic z obrazložitvami in primeri. GSMA smernice so zdaj vključene v ta dokument in ponujajo set visoko stopenjskih načel, do katerih razvijalci aplikacij lahko dostopajo in jih uporabljajo. Nekatere smernice v dokumentu so logične, dokler so ostale manj očitne, ampak jih je dobro preverjati, preden se aplikacija objavi. Dobre prakse so namenjene uporabi zraven preizkusnih kriterijev. Trenutno ti obstajajo za Android in Java ME aplikacije [2]. Obstaja več različic smernic in dobrih praks. Tabela 5.2 AQuA različice Različica Datum izdaje Opis 1 Marec 2011 Prva objava 2 Avgust 2012 Nove sekcije, zasebnost in omrežna poraba 2.1 Februar 2013 Posodobitve s priporočili Google Android, usklajevanje z GSM in At & T dobrimi praksami. Ta verzija vsebuje nove sekcije: Omrežne porabe, Učinkovitost in Premisleki okoli vzdržljivosti baterije. 2.2 Junij 2013 Dodana navodila o zasebnosti in varovanju podatkov uporabnika v skladu z GSMA navodili glede privatnosti [2]. 2 GSM Association (GSMA) je združenje mobilnih operaterjev in povezanih družb, namenjenih podpori za standardizacijo, uvajanje in spodbujanje mobilnega telefonskega sistema GSM. GSMA je bila ustanovljena leta 1995 [19]. 22

33 5.3 Elementi mobilnih uporabniških izkušenj Mobilne uporabniške izkušnje so skupina komponent, ki zajemajo uporabnikove zaznave in občutke pred, med in po interakciji z določeno mobilno aplikacijo. S podrobno analizo dobimo konceptualni okvir za gradnjo in ocenjevanje mobilne rešitve. Dobre mobilne izkušnje za uporabniško usmerjen pristop k oblikovanju za mobilne naprave vsebuje naslednje komponente, kar vidimo na sliki 5.2 in v tabeli 5.3 [3]. Slika 5.2 Elementi mobilne uporabniške izkušnje [3] Elementi mobilne uporabniške izkušnje Tabela 5.3 Elementi mobilne uporabniške izkušnje OPIS Funkcionalnost Informacijska arhitektura Vsebina Dizajn Je povezana z ogrodji in funkcijami, ki omogočajo uporabniku izvedbo nalog in doseganje zastavljenih ciljev. Je urejanje funkcionalnosti in vsebine v logično strukturo za pomoč uporabnikom pri iskanju informacij in izvedbi nalog. Informacijska arhitektura vključuje uporabo navigacijo iskanje in označevanje. Določajo jo različne vrste materiala, v različnih oblikah kot besedilo, slike in multimedija. Vsebina predstavlja informacije za uporabnika. Je vizualna predstavitev in interaktivna izkušnja za mobilne naprave. Vključuje grafično oblikovanje, brendiranje in postavitev elementov za vizualno predstavitev. 23

34 Elementi mobilne uporabniške izkušnje Vnos podatkov Mobilni kontekst Uporabnost Zaupanje Povratne informacije Pomoč Socialnost Marketing OPIS Je delo, ki zahteva vnos potrebnih podatkov z nenujno uporabo ene roke. Pri mobilnih rešitvah podatke, ki jih vnašamo, so minimalizirani glede na ostale tipe informacijskih rešitev. Mobilni kontekst je odvisen od okolja uporabe. Mobilni kontekst je vse, kar vpliva na interakcijo med uporabnikom in vmesnikom. Je splošno merilo, kako dobro informacijska arhitektura, oblikovanje, vsebina in drugi elementi delujejo skupaj, da se uporabniku omogoči izpolnitev želenih ciljev. Je stopnja zanesljivosti, zaupanja in udobja, katero uporabnik čuti pri uporabi mobilne spletne strani ali aplikacije. Je metoda za pridobitev pozornosti uporabnikov in prikazovanje pomembnih informacij. Se nanaša na opcije, izdelke in storitve, ki so na voljo za pomoč uporabniku pri uporabi mobilne rešitve. Se nanaša na vsebino in funkcije, ki dajejo občutek socialne udeležbe, omogočajo interakcijo uporabnika, deli informacije na vzpostavljenih socialnih mrežah. Je način oglaševanja, s katerim se uporabniku ponudi aplikacija ali spletna stran, ki spodbuja večkratno uporabo. 24

35 6 IDENTIFIKACIJA MOBILNIH REŠITEV ZA PODPORO UPRAVLJANJA INFORMATIKE V diplomski nalogi smo se osredotočili na aplikacije za izobraževanje upravljanja informatike, razvite za operacijska sistema Android in ios (omejitev 2). Tako smo najprej iz nabora vseh ogrodij za upravljanje informatike, ki smo jih predstavili v poglavju 2.2, naključno izbrali le dve ogrodji, in sicer PRINCE2 in ITIL. Nato smo zaradi omejitve 2 pregledali le dve elektronski tržnici, in sicer: Google play za aplikacije Android, App Store za aplikacije ios. Nabor dobljenih rešitev smo predstavili z atributi, ki so prikazani v tabeli 6.1. Vsi atributi in zaloga vrednosti, prikazani v omenjeni tabeli, so prevzeti iz elektronskih tržnic Google Play in App Store. Tabela 6.1 Predstavitev atributov Atributi Opis atributa Zaloga vrednosti Ime aplikacije Ime, ki ga proizvajalec dodeli aplikaciji. - Platforma Mobilna platforma, za katero je aplikacija namenjena. android, ios Licenca Obstajajo različne licence za uporabo mobilnih aplikacij. free, plačljiva Vsebina Povprečna ocena Aplikacija lahko vsebuje več različnih podprogramov. Ocena je prevzeta z Google play marketa in itunes-a. Oceno dodeli več uporabnikov. Predvidevamo, da višja ko je ocena, boljša/uporabnejša je aplikacija. učno gradivo, testi, slovar, okrajšave, igre, računalo od 1 do 5 Proizvajalec Ime proizvajalca - Datum prve izdaje Datum izdaje aplikacije - Datum zadnje izdaje Datum zadnje posodobitve aplikacije - Rezultati pregledanih rešitev so prikazani v tabelah glede na atribute, prikazane v tabeli 6.1. Rezultati so prikazani v dveh tabelah. V tabeli 6.2 so rezultati za aplikacije, ki se nanašajo na PRINCE2, v tabeli 6.3 pa so rezultati, ki se nanašajo na ITIL. Kot vidimo v tabeli 6.2, obstaja skupno 17 mobilnih rešitev. Od tega je 10 (58.82 %) za Android in 7 (41.18 %) za ios platformo. Če pogledamo Android aplikacije, vidimo, da je 6 (60 %) aplikacij z brezplačno in 4 (40 %) s plačljivo licenco, med tem so za ios 4 (57.14 %) aplikacije z brezplačno in 3 (42.86 %) s plačljivo licenco. Kot vidimo v tabeli 6.3, obstaja skupno 43 mobilnih aplikacij. Od tega jih je 16 (37.21 %) za Android in 27 (62.79 %) za ios platformo. Če pogledamo Android aplikacije, vidimo, da je 10 (62.5 %) aplikacij z brezplačno in 6 (37.5 %) s plačljivo licenco, medtem ko je za ios 8 (29.63 %) aplikacij z brezplačno in 19 (70.37 %) s plačljivo licenco. 25

36 Tabela 6.2 PRINCE2 rešitve Ime aplikacije Platforma Licenca Vsebina Povprečna ocena Proizvajalec Datum zadnje izdaje PRINCE2 ExamBoost android free testi 4,6 Lagant Management Consultants PRINCE2 & Project Mgmt Resource android free učno gradivo 3,8 SPOCE Project Management Limited PRINCE2 Glossary android free glosar 2,5 Rye Technology istudy PRINCE2 Free android free testi 4 Panacea Solutions Limited PROJstudy PRINCE2 android free glosar + opredelitve 4,6 Lagant Management Consultants PRINCE2 ExamBoost Pro android 3,21 $ testi ni ocene Lagant Management Consultants PRINCE2 Starting Up a Project android 4,70 $ testi + učno gradivo ni ocene Project Performance Ltd Project Manager's toolkit android free učno gradivo 3,7 pmstoolkit.com Prince To King android 1,58 $ testi + učno gradivo 5 p2k Project Management Toolkit PRO android 7,54 $ učno gradivo ni ocene pmstoolkit.com PRINCE2 ios 0,99 $ učno gradivo 4+ Bitworks Design PRINCE2 ios free učno gradivo 4+ Rajiv Khanna PRINCE2 Learning Aid from QA ios free testi + učno gradivo 4+ QA Limited PRINCE2 ExamBoost ios free testi 4+ Lagant Management Consultants PROJstudy PRINCE2 ios free glosar + opredelitve 4+ Lagant Management Consultants PRINCE2 Snake and Ladders Exam Prep Game ios 0,99 $ igra 4+ ILX Group plc PRINCE2 ExamBoost Pro ios 2,99 $ testi 4+ Lagant Management Consultants

37 Tabela 6.3 ITIL rešitve Ime aplikacije Platforma Licenca Vsebina 27 Povprečna ocena Proizvajalec Datum zadnje izdaje ITIL Exam Prep Free android free testi + učno gradivo + glosar 4,6 Rye Technology ITIL Glossary and Acronyms android free glosar + opredelitve 4,1 Rye Technology ITIL Exam Prep Premium android 14,99 $ testi + učno gradivo + glosar 4,8 Rye Technology ITIL Acronyms android free glosar okrajšav 3,3 The Peace of Paper QA ITIL Learning Aid android free testi + učno gradivo + glosar ni ocene QA_eLearning My ITIL + android free učno gradivo + glosar 3,7 Amettis ITIL ExamBoost android free testi 1 Lagant Management Consultants ITIL android free učno gradivo 1 Romy Vu ITIL Foundation Mock Test android free testi 1,7 Future Frameworks IT Services ITIL EXIN Free android free učno gradivo ni ocene ExactQA ITIL Flash Cards android 4,99 $ testi + učno gradivo + glosar ni ocene Rye Technology ITIL Exam Prep Questions android 9,99 $ testi + učno gradivo + glosar 5 Rye Technology ITIL ExamBoost Pro android 1,93 $ testi ni ocene Lagant Management Consultants ITIL Exin Certification EXIN android 28,86 $ učno gradivo ni ocene ExactQA ITIL EXIN EX0-101 Real Exam android 8,50 $ testi ni ocene publisheur-athens.com EX0-101 EXIN Free android free učno gradivo ni ocene ExactQA ITIL ios 6,99 $ učno gradivo + testi 4+ Rafat Zohra ITIL V3 ios 4,99 $ testi 4+ SSI Solutions, Inc ITIL Glossary ios free glosar 4+ Rye Technology Trading ITIL Acro ios free glosar okrajšav 4+ Michel Fretard ITIL ExamBoost ios free testi 4+ Lagant Management Consultants ITIL Exam Prep Questions ios free testi 4+ Global Knowledge Training LLC ITIL V1, V2&V3 ios 17,99 $ učno gradivo 4+ Rajasekhar Battu ITIL V3 Exam ios 4,99 $ testi 4+ Claudio Souza Mattos ITIL ExamBoost Pro ios 1,99 $ testi 4+ Lagant Management Consultants ITIL zapp ios 0,99 $ testi 4+ Stephen Russel

38 Ime aplikacije Platforma Licenca Vsebina Povprečna ocena Proizvajalec Datum zadnje izdaje My ITIL + ios free učno gradivo + glosar 4+ Amettis Learnit ITIL V3 Flashcards ios 4,99 $ testi 4+ Capital Technology Services LLC ITIL V2 ios 5,99 $ učno gradivo 4+ Rajasekhar Battu ITIL Q&A ios 2,99 $ učno gradivo + testi 4+ Rajasekhar Battu ITIL V3 ios 7,99 $ učno gradivo 4+ Rajasekhar Battu Acronyms ITIL ios free glosar okrajšav 4+ The Anode Group Pty Ltd ITIL Exam Prep Free ios free testi + učno gradivo + glosar 4+ Rye Technology Trading ITIL Foundation Exam Practice ios 9,99 $ testi + učno gradivo + glosar 4+ Rye Technology Trading QA ITIL Foundation ios free učno gradivo + glosar 4+ QA Limited ITIL Certification ios 2,99 $ testi 4+ Hin Wang Shiu ITIL Practice ios 0,99 $ testi + glosar 4+ Terminal Velocity Ltd ITIL Companion ios 0,99 $ testi 4+ WolfTech Systems LTD ITIL Foundation Flash Cards ios 4,99 $ učno gradivo + glosar 4+ Rye Technology Trading Acronyms ITIL Plus Glossary ios 0,99 $ glosar + glosar okrajšav 4+ The Anode Group Pty Ltd ITIL Foundation Exam Prep Premium ios 14,99 $ testi + učno gradivo + glosar 4+ Rye Technology Trading ITIL Snake and Ladders Exam Prep Game ios 0,99 $ igra 4+ ILX Group plc ITIL Preparation ios 4,99 $ učno gradivo 4+ Rajasekhar Battu

39 7 PREIZKUS IN PRIMERJALNA ANALIZA REŠITEV ZA PODPORO IZOBRAŽEVANJA UPRAVLJANJA INFORMATIKE Na osnovi kriterijev smo naredili ožji izbor treh aplikacij PRINCE2 in treh aplikacij ITIL za nadaljnje testiranje in izvedbo primerjalne analize. Kriterija, ki sta nujna za izbiro aplikacije, sta naslednja: ocena aplikacije na elektronski tržnici (izbrali smo aplikacije, ki imajo najvišjo oceno uporabnikov), aplikacija je brezplačna. Vsi podatki razen skladnosti z ogrodjem so pridobljeni z aplikacijo Elixir2, ki je android aplikacija, s pomočjo katere vidimo sistemske informacije. Testiranje aplikacij je izvedeno na mobilnem telefonu Samsung GT- I9105P. Poraba procesorja je prikazana procentualno, ostale meritve pa so prikazane v ustreznih merah. 7.1 Predstavitev aplikacij PRINCE2 V tabeli 7.1 so predstavljene aplikacije, ki so testirane in vključene v primerjalno analizo. Tabela vsebuje naslednje podatke: ime aplikacije, porabo resursov (CPU, RAM in veličina aplikacije). Prince2 Tabela 7.1 Predstavitev aplikacij PRINCE2 Ime Aplikacije Poraba Virov Aplikacija CPU RAM Velikost PRINCE2 ExamBoost 0.02 % 62.3 MB 1.5 MB PRINCE2 & Project Mgt Resource 0.03 % 54.3 MB 505 kb istudy PRINCE2 0.02% 55.3 MB 2.5 MB PRINCE2 ExamBoost Akreditirane programe usposabljanja in izpite uporablja več organizacij, kot so Lagant, goodsense, Symbision, UltraComp, pm4all in Avans, ki imajo licenco za usposabljanje Prince2. Aplikacija ponuja reševanje testov za preverjanje znanja. Na sliki 7.1 vidimo zaslonske slike aplikacije. Slika (A) prikazuje zaslon pri zagonu aplikacije, slika (B) pa prikazuje izgled testa, označeni so pravilni in nepravilni odgovor ter pojasnilo, zakaj odgovor ni pravilen. Na sliki (C) vidimo statistične podatke oziroma rezultate rešenega testa. 29

40 7.1.2 PRINCE2 & Project Mgt Resource Slika 7.1 PRINCE2 ExamBoost Ta mobilni učni vir za dobre prakse na področju projektov, programov in upravljanja s tveganji je v lastništvu organizacije SPOCE, ki je akreditirana organizacija za izobraževanje Prince2. Aplikacija ponuja video materiale za učenje in reševanje testov za preverjanje znanja. Sliki 7.2 in 7.3 prikazujeta zaslonske slike aplikacije. Slika 7.2 A prikazuje začetni zaslon aplikacije oziroma glavni meni, na sliki 7.2 B vidimo, da aplikacija ponuja video materiale za učenje. Slika 7.2 PRINCE2 & Project Mgt Resource 1 30

41 . Slika 7.3 PRINCE2 & Project Mgt Resource 2 Na sliki 7.3 zgoraj vidimo primer pravilnega odgovora na vprašanje (A) in primer nepravilnega (B) istudy PRINCE2 Aplikacija ponuja reševanje več različnih testov za preverjanje znanja. Na Sliki 7.4 vidimo zaslonske slike aplikacije. Slika A prikazuje zaslon pri zagonu aplikacije, na sliki (B) je prikazan glavni meni aplikacije. Slika (7.5) prikazuje različne teste. Na sliki (A) vidimo primer testa za učenje s prikazanim pravilnim in nepravilnim odgovorom, slika (B) prikazuje simulacijo polaganja testa za pridobitev licence. V tej obliki testa aplikacija samo zbira podatke. Rezultate vidimo po izvedenem testu. Prikazani so tako, kot vidimo na Sliki (C). Slika 7.4 istudy PRINCE2-1 31

42 Slika 7.5 istudy PRINCE2-2 32

43 7.2 Predstavitev aplikacij ITIL V tabeli (7.2) so predstavljene aplikacije, katere so testirane pri izdelavi primerjalne analize. Tabela vsebuje naslednje podatke: ime aplikacije, porabo resursov (CPU, RAM in veličina aplikacije). Tabela 7.2 Predstavitev aplikacij ITIL ITIL Ime Aplikacije Poraba Virov Aplikacija CPU RAM Velikost ITIL Exam Prep Free 0.04 % 37.6 MB 1.3 MB ITIL Glossary and Acronyms 0.04% 36.8 MB 776 kb My ITIL % 39.6 MB 11 MB ITIL Exam Prep Free Aplikacijo je izdelal Global Management Education Solutions (Global MES), ki je svetovno priznana in akreditirana organizacija (ATO) za izobraževanje ITIL-ja s certifikatom PeopleCert Group. Kot vidimo na sliki (7.6), aplikacija ponuja več vrst materiala za učenje kot so testi, slovar in baza okrajšav. Slika (A) prikazuje glavni meni aplikacije, ki se odpre pri zagonu, na sliki (B) pa vidimo učni material (angl. Flash Cards). Slika 7.6 ITIL Exam Prep Free 1 Slika (7.7 A) prikazuje opis pojma v slovarju, medtem ko slika (B) predstavlja opis pojma iz baze okrajšav (angl. Acronyms). 33

44 Slika 7.7 ITIL Exam Prep Free 2 Na sliki (7.8) vidimo izgled testa in prikaz končnih rezultatov. Slika (A) prikazuje obliko testa, na sliki (B) vidimo prikaz pravilnega odgovora z dodatnim pojasnilom, slika (C) pa prikazuje končne rezultate testa. Slika 7.8 ITIL Exam Prep Free 3 34

45 7.2.2 ITIL Glossary and Acronyms Aplikacija je izdelalo podjetje Management Concepts Training Center (MCTC), ki je akreditirano za izobraževanje ITIL-ja. Kot vidimo na sliki (7.9 B), aplikacija vsebuje glosar in bazo okrajšav (angl. Acronyms), slika (7.9 A) pa prikazuje zaslon pri zagonu aplikacije. Slika 7.9 ITIL Glossary and Acronyms - 1 Na sliki (7.10 A) je prikazan opis pojma v glosarju, na sliki (B) pa opis pojma iz baze okrajšav (angl. Acronyms). Slika 7.10 ITIL Glossary and Acronyms 2 35

46 7.2.3 My ITIL + Aplikacijo je izdelalo podjetje Amettis. To je podjetje za svetovanje in izdelavo orodij v IT service managemetu. Akreditirano je za izobraževanje ITIL-ja. Aplikacija ponuja popoln učni material za animacijo določenega pojma, kar vidimo na sliki (7.11). Slika (A) prikazuje poglavja za učenje, slika (B) animacijo določenega pojma, na sliki (C) pa vidimo glavni meni aplikacije. Slika 7.11 My ITIL Slika (7.12) prikazuje slovar; na sliki (A) je prikazana baza besed, slika (B) pa prikazuje opis izbranega pojma. Slika 7.12 My ITIL