PRIMERJAVA SPLETNIH REŠITEV ZA MODELIRANJE POSLOVNIH PROCESOV

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Hejdi Martinšek PRIMERJAVA SPLETNIH REŠITEV ZA MODELIRANJE POSLOVNIH PROCESOV Diplomsko delo Maribor, avgust 2016

2 PRIMERJAVA SPLETNIH REŠITEV ZA MODELIRANJE POSLOVNIH PROCESOV Diplomsko delo Študentka: Študijski program: Smer: Mentor: Hejdi Martinšek univerzitetni študijski program Računalništvo in informatika Informatika doc. dr. Gregor Polančič i

3 Številka: Številka Datum in kraj: Datum, Maribor Na osnovi 330. člena Statuta Univerze v Mariboru (Ur. l. RS, št. 01/2010) izdajam naslednji ORIGINAL!!!! SKLEP O DIPLOMSKEM DELU 1. Ime Priimek, študentu univerzitetnega študijskega programa #Program, smer #Smer, se dovoljuje izdelati diplomsko delo pri predmetu #Predmet. 2. MENTOR #Mentor SOMENTOR #Somentor 3. Naslov diplomskega dela: #Naslov 4. Naslov diplomskega dela v angleškem jeziku: #NaslovA 5. Diplomsko delo je treba izdelati skladno z Navodili za pisanje diplomskih del na dodiplomskih študijskih programih UM FERI in ga oddati v treh izvodih (dva trdo vezana izvoda in en v spiralo vezan izvod) ter en izvod elektronske verzije do #Rok v referatu za študentske zadeve. Pravni pouk: Zoper ta sklep je možna pritožba na senat članice v roku 3 delovnih dni. Dekan: ii

4 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju za potrpežljivo in strokovno vodenje pri izdelavi diplomskega dela, profesorjem in asistentom za njihova prizadevanja na predavanjih in vajah, čudovitim knjižničarkam za ustrežljivost in pomoč pri iskanju literature in nenazadnje svojim sošolcem, brez katerih bi težko preživela vsa leta študija Hvala Vam Mati in hvala Vam Oča, da sta mi omogočila strokovno izobrazbo in me vzpodbujala pri preseganju lastnih meja. iii

5 Primerjava spletnih rešitev za modeliranje poslovnih procesov Ključne besede: poslovni proces, računalništvo v oblaku, BPMN UDK: : (043.2) Povzetek V diplomskem delu sta predstavljeni vse bolj uveljavljeni področji računalništva v oblaku in modeliranja poslovnih procesov. Sistematično so identificirane, opisane, analizirane in primerjane spletne rešitve za modeliranje poslovnih procesov v BPMN (Business Process Model and Notation). Na osnovi večkriterijske analize je raziskano, v kolikšni meri tri izbrane spletne rešitve izpolnjujejo zastavljene kriterije za funkcionalnosti in kriterije za sledenje smernicam razvoja spletnih strani. Primerjani so tudi stroški najema pri izbranih kandidatih. Predstavljen je BPMN meta-model in izveden praktični preizkus medobratovalnosti spletnih rešitev z izmenjavo poslovnega procesa. Čeprav so si spletne rešitve v osnovi podobne, se razlikujejo v funkcionalnostih, stroških in sledenju smernicam razvoja spletnih strani. iv

6 Comparing of web-based business process modelling tools Key words: business process, cloud computing, BPMN UDK: : (043.2) Abstract This thesis presents increasingly used fields of cloud computing and business process modeling. Web-based BPMN (Business Process Model and Notation) tools for business process modeling are systematically identified, described, analyzed and compared. On the basis of multicriteria analysis it has been studied to what extent the three selected web-based tools meet the criteria for functionality and criteria for following trends of web pages. The costs for using the selected candidates are also compared. BPMN metamodel is presented and practical examination of interoperability of web-based tools is conducted with exchange of business process. Although web-based tools are essentially similar, they differ in functionality, cost and following trends of web pages. v

7 KAZALO VSEBINE 1 UVOD Cilji diplomskega dela Hipoteze diplomskega dela Metode raziskovanja Omejitve in predpostavke diplomskega dela RAČUNALNIŠTVO V OBLAKU Storitveni modeli računalniških oblakov Infrastruktura kot storitev IaaS Platforma kot storitev PaaS Programska oprema kot storitev SaaS Namestitveni modeli računalniških oblakov Zasebni oblak Javni oblak Vertikalni oblak Hibridni oblak Prednosti in slabosti računalništva v oblaku Računalništvo v oblaku in splet MODELIRANJE POSLOVNIH PROCESOV Opredelitev poslovnega procesa Opredelitev modeliranja poslovnih procesov Orodja za modeliranje poslovnih procesov Diagramske tehnike za modeliranje poslovnih procesov BPMN standard za modeliranje poslovnih procesov vi

8 3.5.1 Gradniki Elementi za opredelitev toka dogodkov Povezovalni elementi Podatkovni elementi Steze Artefakti Različica BPMN Prednosti in slabosti BPMN Zagotovitev kakovosti modela poslovnega procesa Izmenjava modelov in diagramov med orodji BPMN DI meta-model Modeliranje poslovnih procesov v računalniškem oblaku SPLETNE REŠITVE ZA MODELIRANJE POSLOVNIH PROCESOV Identifikacija obstoječih spletnih rešitev Izbor spletnih rešitev Signavio Process Editor Opis spletne rešitve Stroški BPMN Modeler Opis spletne rešitve Stroški ADONIS:cloud Opis spletne rešitve Stroški PRIMERJAVA IZBRANIH SPLETNIH REŠITEV Ogrodje praktičnega dela Zasnova večkriterijske analize Identifikacija kriterijev in podkriterijev Kriterijska funkcija Vrednotenje kriterijev in podkriterijev za funkcionalnosti spletnih rešitev vii

9 5.1.5 Vrednotenje kriterijev in podkriterijev za sledenje smernicam razvoja spletnih strani Primerjava funkcionalnosti Primerjava sledenja smernicam razvoja spletnih strani Primerjava stroškov Medobratovalnost izbranih spletnih rešitev Uvoz in izvoz procesa REZULTATI Funkcionalnosti spletnih rešitev Sledenje smernicam razvoja spletnih strani Stroški najema spletne storitve za obdobje enega leta ZAKLJUČEK Predlogi za nadaljnje delo VIRI viii

10 KAZALO SLIK SLIKA 2-1: MEDSEBOJNE ODVISNOSTI MED PLASTMI [30]... 6 SLIKA 2-2: NADZOR NAD UPRAVLJANJEM S STORITVENIMI MODELI [19]... 7 SLIKA 2-3: NAMESTITVENI MODELI [14]... 8 SLIKA 2-4: MINIMALISTIČNO IN PLOSKO OBLIKOVANJE [6] SLIKA 2-5: MINIMALISTIČEN STIL OBLIKOVANJA [6] SLIKA 2-6: HORIZONTALNA IN VERTIKALNA SIMETRIČNOST [6] SLIKA 2-7: "SKORAJ PLOSKO" OBLIKOVANJE [6] SLIKA 2-8: ANIMACIJA PRI PREHODU MIŠKE NAD ELEMENTOM [6] SLIKA 2-9: POSTAVITEV SPLETNE STRANI NA OSNOVI KARTIC [6] SLIKA 3-1: SHEMATSKI PRIKAZ POSLOVNEGA PROCESA [15] SLIKA 3-2: AKTIVNOSTI UPRAVLJANJA POSLOVNIH PROCESOV [25] SLIKA 3-3: ČASOVNICA STANDARDOV [4] SLIKA 3-4: KONCEPT IZMENJAVE DEFINICIJ PROCESOV [33] SLIKA 3-5: BPMN 2.0 FORMAT IZMENJAVE [10] SLIKA 3-6: PONAZORITEV NASLAVLJANJA [26] SLIKA 3-7: BPMN DIAGRAM [5] SLIKA 3-8: BPMN PODROČJE [5] SLIKA 3-9: BPMN OBLIKA [5] SLIKA 3-10: BPMN ROB [5] SLIKA 4-1: UPORABNIŠKI VMESNIK SIGNAVIO PROCESS EDITOR - RAZISKOVALEC SLIKA 4-2: UPORABNIŠKI VMESNIK ZA MODELIRANJE SIGNAVIO PROCESS EDITOR SLIKA 4-3: UPORABNIŠKI VMESNIK BPMN MODELER - RAZISKOVALEC SLIKA 4-4: UPORABNIŠKI VMESNIK ZA MODELIRANJE BPMN MODELER SLIKA 4-5: UPORABNIŠKI VMESNIK ZA MODELIRANJE ADONIS:CLOUD SLIKA 5-1: DREVESNA STRUKTURA CILJEV IN KRITERIJEV SLIKA 5-2: MEDOBRATOVALNOST IZBRANIH SPLETNIH REŠITEV SLIKA 5-3: UVOZ/IZVOZ SIGNAVIO PROCESS EDITOR SLIKA 5-4: UVOZ/IZVOZ BPMN MODELER SLIKA 5-5: IZMENJAVA MODELA PROCESA "NOBELOVA NAGRADA" SLIKA 6-1: REZULTATI PRIMERJAVE FUNKCIONALNOSTI ix

11 SLIKA 6-3: REZULTATI PRIMERJAVE SLEDENJA SMERNICAM RAZVOJA SPLETNIH STRANI. 93 SLIKA 6-2: GRAF NARAŠČANJA STROŠKOV ZA PODJETJA PRI NAJEMU SAAS STORITEV.. 94 KAZALO TABEL TABELA 2-1: PRIMERJAVA PREDNOSTI IN SLABOSTI RAČUNALNIŠTVA V OBLAKU [17] TABELA 3-1: ELEMENTI ZA OPREDELITEV TOKA DOGODKOV TABELA 3-2: POVEZOVALNI ELEMENTI TABELA 3-3: PODATKOVNI ELEMENTI TABELA 3-4: STEZE TABELA 3-5: ARTEFAKTI TABELA 3-6: RAZLIKA MED VERIFIKACIJO IN VALIDACIJO [10] TABELA 4-1: IDENTIFICIRANE SPLETNE REŠITVE ZA MODELIRANJE POSLOVNIH PROCESOV TABELA 4-2: STROŠKI UPORABE SPLETNE REŠITVE SIGNAVIO PROCESS EDITOR TABELA 4-3: STROŠKI UPORABE BPMN MODELER ZA SAMOSTOJNEGA UPORABNIKA TABELA 4-4: STROŠKI UPORABE ADONIS:CLOUD TABELA 5-1: UTEŽI ZA KRITERIJE OZIROMA PODKRITERIJE TABELA 5-2: VREDNOSTI ZA STOPNJE IMPLEMENTIRANOSTI TABELA 5-3: KRITERIJI ZA FUNKCIONALNOSTI TABELA 5-4: KRITERIJI ZA SLEDENJE SMERNICAM RAZVOJA SPLETNIH STRANI TABELA 5-5: PRIMERJAVA SPLETNIH REŠITEV PO FUNKCIONALNOSTIH TABELA 5-7: PRIMERJAVA IZBRANIH SPLETNIH REŠITEV PO SMERNICAH RAZVOJA TABELA 5-6: STROŠKI NAJEMA SPLETNE REŠITVE ZA OBDOBJE ENEGA LETA TABELA 5-8: MEDOBRATOVALNOST MED IZBRANIMI SPLETNIMI REŠITVAMI TABELA 7-1: REZULTATI HIPOTEZ TABELA 7-2: REZULTATI CILJEV x

12 Seznam uporabljenih kratic BPM Business Process Management BPMN Business Process Model and Notation XML Extended Markup Language XPDL XML Process Definition Language WS-BPEL Web Services Business Process Execution Language BPEL Business Process Execution Language EPC Event-driven Process Chain SaaS Software as a Service PaaS Platform as a Service IaaS Infrastructure as a Service SOA Service-Oriented Arcitecture OMG Object Management Group BPMI Business Process Management Initiative WfMC Workflow Management Coalition UML Unified Modelling Language XMI XML Metadata Interchange HTML Hyper Text Markup Language MDA Model Driven Architecture MCA Multicriteria analysis IT Information Technology GUI Graphical User Interface PDF Portable Document Format MS Microsoft Word REST Representational State Transfer CSS - Cascading Style Sheets NIST National Institute of Standards and Technology URL Uniform Resource Locator BPTrends Business Process Trends CMMI Capability Maturity Model Integration BPR Business Process Reengineering BPMS Business Process Management Systems xi

13 CASE Computer Aided Software Engineering DFD Data Flow Diagrams eepc extended Event-driven Process Chain PM Process Maps IDEF Integrated DEFinition Methods BPMN DI BPMN Diagram Interchange XSD XML Schema Definition DD Diagram Definition MOF Meta Object Facility SAP Systems Applications and Products IBM International Business Machines Corporation EC2 Elastic Compute Cloud PNG Portable Network Graphics JPG ali JPEG Joint Photographic Experts Group SVG Scalable Vector Graphics CSV Comma Separated Values RAM ali RACI Responsibility Assignment Matrix VDX Visio XML Drawing file format VSDX najnovejši MS Visio format predstavljen v različici 2013 OASIS Organization for the Advancement of Structured Information Standards CMMN Case Management Model And Notation DMN Decision Model And Notation CTRL - Control Key IM Instant Messaging xii

14 1 UVOD V diplomskem delu smo predstavili modeliranje poslovnih procesov z orodji, ki temeljijo na računalniškem oblaku. Ker se oblak nahaja na spletu, smo jih poimenovali»spletne rešitve za modeliranje poslovnih procesov«. V teoretičnem delu diplomskega dela smo najprej opisali računalništvo v oblaku, njegove namestitvene in storitvene modele, prednosti, ki jih prinaša informacijskemu in poslovnemu svetu, ter izzive, s katerimi se sooča. Nato smo opredelili področje modeliranja poslovnih procesov, ki smo ga umestili v širši kontekst upravljanja poslovnih procesov. Predstavili smo diagramske tehnike in se osredotočili na BPMN standard, saj njegova uporaba v poslovnem svetu vztrajno narašča. Predstavili smo tudi BPMN diagram izmenjave in meta-model, ki smo ga uporabili pri testiranju medobratovalnosti (angl. interoperability) spletnih rešitev. Predstavili smo uporabo oblačnih rešitev za namene modeliranja poslovnih procesov in tako povezali dva hitro razvijajoča se koncepta v današnjih računalniških trendih. Zadnjih nekaj let se računalništvo v oblaku namreč vse bolj širi predvsem zaradi učinkovitega stroškovnega modela. Velika prednost oblačnih storitev je tudi zmožnost takojšnjega deljenja informacij in tako učinkovitejšega sodelovanja, ki ga zaradi namestitve na spletu imenujemo e-sodelovanje. Te in druge prednosti so mnogi akterji v poslovnem svetu začeli izkoriščati, da bi povečali svojo konkurenčnost na trgu. Ker vse več organizacij prepoznava prednosti samega dokumentiranja poslovnih procesov, njihove analize in izboljšave ter hkrati želijo optimizirati porabo sredstev, je najem oblačnih storitev za namene modeliranja učinkovita poslovna odločitev. Če ne že v fazi ustanovitve, se potreba po upravljanju poslovnih procesov izpostavi, ko se organizacija skozi razvoj sooči s kompleksnejšimi procesi. Oblačne storitve so z vidika nižje investicije zanimive za manjša podjetja, ki se šele prebijajo na trg, kot tudi za velike organizacije, ki morajo imeti sledljive in optimizirane procese. Na trgu obstaja mnoštvo raznolikih orodij za modeliranje poslovnih procesov, tako namiznih kot spletnih. Ker se organizacije vse bolj zanimajo za tovrstne storitve, se pojavlja problem, katero orodje ali spletno rešitev izbrati. Pri pregledu literature smo ugotovili, da obstaja kar nekaj primerjav med namiznimi različicami, vendar nismo našli 1

15 nobenih koherentnih primerjav med spletnimi rešitvami za modeliranje poslovnih procesov. Zaradi tega smo se odločili za postavljeno tematiko diplomskega dela. Organizacije imajo različne potrebe in razpoložljiva sredstva za investicijo zato smo postavili dve hipotezi, ki se nanašata na stroške uporabe oblačnih storitev in funkcionalnosti, ki jih pričakujemo v spletnih rešitvah. Ker se te nahajajo na svetovnem spletu, smo za namene tretje hipoteze preverili, ali spletne rešitve sledijo smernicam razvoja spletnih strani. Te se namreč zadnja leta nagibajo k prilagajanju pogleda na mobilnih in tabličnih napravah, kar se nanaša na oblikovni stil kot tudi na učinkovitost prikaza in uporabe. V praktičnem delu smo zato najprej identificirali obstoječe spletne rešitve na trgu in izvedli splošno primerjavo osnovnih lastnosti. Hipoteze smo testirali na treh spletnih rešitvah, ki smo jih izbrali iz seznama vseh identificiranih. Da bi testirali hipotezi, ki se nanašata na funkcionalnosti in smernice razvoja svetovnega spleta, smo zasnovali večkriterijsko analizo, znotraj nje zastavili več strukturiranih kriterijev, jih ovrednotili in analizirali, koliko jih izbrane spletne rešitve izpolnjujejo. Hipotezo, ki se nanaša na stroške uporabe, smo preverili s tabelarično primerjavo naraščanja stroškov glede na število uporabnikov. Rezultate smo interpretirali in jih grafično prikazali. Zanimalo nas je tudi, ali spletne rešitve omogočajo izmenjavo BPMN modela skladno z BPMN standardom. Nekateri ponudniki namreč namenoma onemogočajo izvoz datotek v pogosto uporabljenih formatih izmenjave, da bi vezali uporabnike na svoje rešitve. Ker želimo predstaviti BPMN meta-model, smo uvozili in izvozili BPMN format poslovnega procesa v izbrane spletne rešitve in opazovali učinkovitost izmenjave. V zaključnem delu smo poleg sklepa podali tudi implikacije diplome za teorijo in prakso, kot tudi predloge za nadaljnje delo. 1.1 Cilji diplomskega dela Z diplomskim delom želimo doseči sledeče cilje. Cilj 1: Predstavitev notacije in meta-modela BPMN. Cilj 2: Predstavitev osnov računalništva v oblaku. Cilj 3: Predstavitev rešitev za modeliranje poslovnih procesov. 2

16 Cilj 4: Identifikacija in analiza spletnih rešitev za modeliranje poslovnih procesov. Cilj 5: Preizkus in primerjava izbranih spletnih rešitev za modeliranje poslovnih procesov. 1.2 Hipoteze diplomskega dela V diplomskem delu smo postavili sledeče hipoteze. Hipoteza 1: Obstajajo razlike v funkcionalnostih izbranih spletnih rešitev za modeliranje poslovnih procesov. Hipoteza 2: Stroški uporabe izbranih spletnih rešitev za modeliranje poslovnih procesov se razlikujejo. Hipoteza 3: Spletne rešitve za modeliranje poslovnih procesov sledijo smernicam razvoja spletnih strani. 1.3 Metode raziskovanja V diplomskem delu smo uporabili sledeče metode raziskovanja: deskriptivna metoda, s katero smo na podlagi domače in tuje literature preučili dejstva brez vzročnega razlaganja, večkriterijska analiza, s katero smo postavili različne kriterije in ugotavljali, če in kako dobro jih spletne rešitve za modeliranje poslovnih procesov implementirajo, in praktični preizkus spletnih rešitev v povezavi z izmenjavo modela. 1.4 Omejitve in predpostavke diplomskega dela V diplomskem delu smo postavili sledeče omejitve. Omejitev 1: Diagramske tehnike bodo predstavljene le okvirno, saj smo se osredotočili na modeliranje v BPMN. Omejitev 2: Izmed vseh identificiranih spletnih rešitev smo podrobneje predstavili tri spletne rešitve, katere smo med seboj primerjali po vnaprej določenih kriterijih. Omejitev 4: V diplomskem delu smo se osredotočili na standard BPMN, zato smo izbrali le spletne rešitve, ki podpirajo modeliranje v BPMN notaciji. Omejitev 5: Pregledali smo literaturo le v slovenskem in angleškem jeziku. Omejitev 6: Pri opisu storitvenih modelov računalniških oblakov smo se osredotočili na tri osnovne tipe storitev. 3

17 V diplomskem delu smo postavili tudi dve sledeči predpostavki. Predpostavka 1: Informacije o spletnih rešitvah bomo pridobili predvsem na spletnih straneh. Predpostavka 2: Zaradi morebitnih preizkusnih verzij spletnih rešitev se lahko pojavijo omejitve med preizkusom vseh funkcionalnosti, ki ga te sicer ponujajo. V tem primeru se bomo obrnili na dokumentacijo in podporo uporabnikom. 4

18 2 RAČUNALNIŠTVO V OBLAKU Računalništvo v oblaku ima svoje korenine že v šestdesetih, ko je J.C.R. Licklider predstavil vizijo o sistemu, ki bi omogočal dostop do programov in podatkov preko spletne strani neodvisno od lokacije uporabnika. Ko je svetovni splet v devetdesetih ponudil dovolj pasovne širine, je razvoj napredoval v smer za množično uporabo. Zaradi razvoja virtualizacije 1, pasovne širine in zastavljenih medobratovalnih standardov doživlja danes računalništvo v oblaku velik razmah [2]. Skladno s tem obstajajo razne definicije računalništva v oblaku. Ker želimo ohraniti skladnost s standardi, smo v diplomski nalogi definicijo povzeli od Ameriškega narodnega urada za standarde in tehnologijo (ang. National Institute of Standards and Technology, NIST). Ta definira računalništvo v oblaku kot model, ki omogoča spletni dostop do izmenljivih in nastavljivih računalniških virov (npr. omrežja, strežniki, shrambe, aplikacije in storitve), katere z lahkoto upravljamo tudi brez posredovanja ponudnika storitve. Model je sestavljen iz petih skupnih lastnosti, namestitvenih in storitvenih modelov, ki jih bomo opisali v nadaljevanju [21]. Sledečih pet lastnosti je po NIST-u skupnih vsem storitvam računalništva v oblaku. Samopostrežba na zahtevo zagotavlja uporabniku možnost spreminjanja računalniških zmogljivosti brez interakcije s ponudnikom storitve, Dostopnost do zmogljivosti preko omrežja s pomočjo standardnih mehanizmov, ki podpirajo uporabo heterogenih platform, kot so mobiteli, prenosni in tablični računalniki ter delovne postaje. Dinamično dodeljevanje fizičnih in virtualnih virov glede na potrebe uporabnika, ki lahko glede natančne lokacije virov kvečjemu določi državo ali podatkovni center. Računalniški viri ponudnika, kot so shramba, obdelava, pomnilnik in pasovna širina omrežja, so torej združeni tako, da služijo več uporabnikom hkrati. Hitra prilagodljivost zmogljivosti glede na zahteve kar uporabniku ustvari občutek neomejenosti prostora in takojšnje dostave. 1 Virtualizacija omogoča, da so aplikacije nameščene na strežniku (lokalnem ali od ponudnika), a jo uporabnik zaganja preko svojega računalnika [32]. Znotraj deljene infrastrukture omogoča dinamično dodeljevanje virov posameznim uporabnikom [28]. 5

19 Transparentnost storitve, ki je koristna tako za uporabnika kot za ponudnika, je zagotovljena z možnostjo opazovanja, nadzora in poročanja o uporabi virov [21]. 2.1 Storitveni modeli računalniških oblakov Arhitekturo računalništva v oblaku določajo trije osnovni storitveni modeli. Vsak predstavlja svojo plast, od najbolj osnovne do vrhnje v sledečem vrstnem redu: infrastruktura kot storitev (ang. Infrastructure as a Service IaaS), platforma kot storitev (ang. Platform as a Service - PaaS) in programska oprema kot storitev (ang. Software as a Service SaaS) [17]. Na spodnji sliki (Slika 2-1) vidimo piramido, ki ponazarja medsebojne odvisnosti med plastmi in njihove večinske uporabnike. Temelj arhitekture predstavlja infrastruktura kot storitev - uporabljajo jo predvsem graditelji omrežja (angl. network architects). Na njej je postavljena platforma kot storitev, ki jo uporabljajo razvijalci. Najvišja plast arhitekture je programska oprema kot storitev, ki jo izkoriščajo končni uporabniki aplikacij [30]. Slika 2-1: Medsebojne odvisnosti med plastmi [30] Poznamo tudi druge storitvene modele [1], vendar smo se v diplomskem delu omejili na tri osnovne. Osnovno plast računalništva v oblaku vedno zagotavlja ponudnik, njihovo upravljanje pa je glede na storitveni model deloma ali v celoti prepuščeno uporabniku [19]. Na spodnji 6

20 sliki (Slika 2-2) je za vse osnovne storitvene modele nazorno prikazano, katere elemente upravlja uporabnik in katere ponudnik storitev. Slika 2-2: Nadzor nad upravljanjem s storitvenimi modeli [19] Infrastruktura kot storitev IaaS Infrastruktura kot storitev je najosnovnejša plast računalništva v oblaku. Znotraj nje ponudnik zagotovi in upravlja tako fizične kot virtualne računalniške vire potrebne za postavitev oblaka [17]. Uporabniku so priskrbljene zmožnosti obdelave, shrambe, omrežje in ostali osnovni računalniški viri, na katere lahko nato namesti in zaganja programsko opremo, kot so operacijski sistem in aplikacije. Uporabnik tako upravlja z omenjeno programsko opremo in podatki, delno pa tudi z nekaterimi deli omrežja (npr. požarni zid) [21]. Dejansko je odgovoren za konfiguracijo okolja, ki ga želi uporabiti [1]. 7

21 2.1.2 Platforma kot storitev PaaS Platforma kot storitev je vmesna plast, ki je odgovorna za organizacijo in obratovanje vseh infrastrukturnih virov ter njihovo virtualizacijo [17]. Uporabniki so dejansko razvijalci programske opreme, katerim PaaS zagotavlja platformo za razvoj, testiranje, obratovanje in upravljanje spletnih aplikacij [1]. Razvijalci so omejeni le v smislu uporabe programskega jezika, knjižnic, storitev in orodij, ki jih ponudnik podpira. Uporabnik tako nadzira aplikacije in nastavitve okolja, v katerem gostuje, vendar nima nadzora nad omrežjem, strežniki, operacijskimi sistemi ali shrambo [21] Programska oprema kot storitev SaaS Programska oprema kot storitev je najvišja plast, kjer ponudnik zagotavlja delujočo programsko opremo oziroma aplikacijo kot storitev na zahtevo [1]. Uporabnik lahko s pomočjo raznih naprav dostopa do aplikacij prek spletnih ali programskih vmesnikov. Pri tem ne upravlja z infrastrukturo računalništva v oblaku ali zmožnostmi aplikacije. Slednji lahko izjemoma nastavlja le uporabniške nastavitve aplikacije [21]. 2.2 Namestitveni modeli računalniških oblakov Slika 2-3 prikazuje štiri osnovne namestitvene modele računalniških oblakov, in sicer javni, zasebni, vertikalni in hibridni oblak. V nadaljevanju bomo za vsakega od njih opisali, kdo je ponudnik informacijskih virov, na katere uporabniki računalniških oblakov nameščajo svoje storitvene modele SaaS, PaaS in IaaS. Slika 2-3: Namestitveni modeli [14] 8

22 2.2.1 Zasebni oblak Ta namestitveni model računalniškega oblaka omogoča posameznim organizacijam, da namestijo in upravljajo popolnoma funkcionalen lasten oblak. Dostop do oblaka je mogoč znotraj organizacije, med posameznimi poslovnimi enotami in/ali uporabniki [21]. V primeru, da gostovanje in upravljanje zagotavlja organizacija sama gre za»privatni oblak v škatli«. V primeru, da vire za oblak zagotavlja zunanji ponudnik, ga imenujemo»virtualni privatni oblak«. Slednja rešitev je seveda bolj smiselna, saj je poleg varnosti, zasebnosti in nadzora zagotovljena tudi enostavna namestitev [17]. Organizacije se za ta model odločajo zaradi več razlogov [17]: varnost in zasebnost podatkov, ki so zaščiteni s požarnim zidom organizacije, ohranjanje strateške nepreglednosti pred konkurenco, osredotočenost na notranjo optimizacijo, želja po zagotavljanju notranjega oblaka Javni oblak Ta namestitveni model računalniškega oblaka se je pojavil prvi in se še vedno hitro širi, saj je dostopen širši javnosti. Običajno se osredotoča na enega izmed storitvenih modelov, ki ponuja široko paleto storitev. V tem smislu lahko javni oblak opredelimo kot horizontalen. Za primer naj omenimo, da se javni oblak Google osredotoča na storitveni model SaaS, medtem ko se Amazon osredotoča na storitveni model IaaS. Vire za oblak zagotavlja zunanji ponudnik [21]. Organizacije se za ta model odločajo zaradi sledečih razlogov [17]: nizki stroški vzpostavitve in prilagojeni stroški uporabe, možnost različnih storitvenih modelov, nizko tveganje pri preizkusu oblaka, znanje, spretnosti in izkušnje za uporabo računalniških oblakov se pridobijo hitro. 9

23 2.2.3 Vertikalni oblak Ker računalništvo v oblaku že v sami osnovi podpira sodelovanje uporabnikov, se je razvil tudi vertikalni oblak, ki ponuja skop storitev, ki se nanašajo na specifično poslovno področje. V vertikalne oblake se vključujejo skupnosti, ki na tem poslovnem področju med seboj tekmujejo ali sodelujejo. Iz tega naslova je v literaturi poimenovan tudi kot oblak skupnosti [17]. Vire za oblak in njegovo upravljanje lahko priskrbi ena ali več različnih organizacij v skupnosti, zunanji ponudnik ali kombinacija obeh [21] Hibridni oblak V hibridnem oblaku sta združena dva ali več osnovnih namestitvenih modelov zasebni, javni in/ali vertikalni. Tovrstni model je zelo privlačen za podjetja, saj jim omogoča stvaritev lastnega robustnega oblaka, ki je vzdrževan na enem mestu, in izkorišča prednosti različnih modelov za posamezne naloge [17]. Organizacije se za ta model odločajo predvsem zaradi sledečih razlogov [17]: analitiki napovedujejo, da bodo v prihodnosti obstajali le hibridni oblaki, hibridni oblaki ponujajo ogromno rešitev, ki se nanašajo na poslovne modele, raziskovanje in ustvarjanje novih poslovnih modelov, ki temeljijo na računalništvu v oblaku, lažje inovacije poslovnega modela in poslovnih procesov zaradi razširjenega okvira uporabe, hitrejše razumevanje razvoja oblaka in njegovega končnega stanja. 2.3 Prednosti in slabosti računalništva v oblaku V spodnji tabeli (Tabela 2-1) smo povzeli dobre in slabe vidike računalništva v oblaku. Največje prednosti računalništva v oblaku prepoznavamo v večji dostopnosti do informacijskih storitev in opreme. Ker predstavljajo konkurenčno prednost na trgu, se vse več podjetij odloča za uporabo oblačnih storitev. Ureditve so potrebne še na področju standardov in pravnega vidika v primeru izgube ali zlorabe podatkov. Slednje trenutno predstavlja največji izziv na področju računalništva v oblaku [17]. 10

24 Tabela 2-1: Primerjava prednosti in slabosti računalništva v oblaku [17] Prednosti Slabosti - dinamično dodeljevanje virov, - zmanjšanje infrastrukturnih in operativnih stroškov, - izognemo se nameščanju strojne opreme, - izguba nadzora nad strojno opremo, - odvisnost razvoja oblačnih storitev od ekonomskega stanja in potreb po IT storitvah, omrežja in kapacitete shrambe, - za dostop do oblaka navadno - plačaj-sproti stroškovni model, - možnost hitrega vstopa na trg za podjetje, - izkoristek tujega strokovnega osebja in osredotočanje zaposlenih na bolj strateške in inovativne potrebe, - lokacijska neodvisnost virov, - dodatni podatkovni centri za primer izpada, - energetska učinkovitost z vidika deljenih virov, - zmanjšano vzdrževanje za aplikacije in potrebujemo internetno povezavo, - pomanjkanje standardov s pravnega vidika, - varnost - možnost izgube podatkov, - zasebnost - možnost razkritja podatkov, - možne so tehnične težave, ki povzročijo nedostopnost oblaka, - možnost vdora zlonamernih uporabnikov, - pomanjkanje standardov, - vezanost na ponudnika, ko oblaki različnih ponudnikov niso medobratovalni. platforme (SaaS, PaaS), - agilnost in fleksibilnost, - hitra rast števila oblačnih storitev na trgu, - izboljšave s pravnega vidika - zakon o standardnih pogodbah za oblačne storitve v EU, - globalni dostop in olajšanje sodelovanja, - lažje učenje zaradi razširjenosti oblačnih storitev (G-Mail in Google Drive), - za občutljive informacije lahko uporabimo zasebni oblak in dostopamo do njih preko javnega oblaka (hibridni oblak), - možnost hitrega odziva podjetja na spremembe na trgu konkurenčna prednost. 11

25 2.4 Računalništvo v oblaku in splet Ker vse več uporabnikov dostopa do spleta s pomočjo mobilnih in tabličnih naprav, so smernice razvoja spletnih strani tesno povezane s prikazom na dotičnih napravah. Leta 2014 je dostop do interneta s temi napravami celo presegel dostop do interneta s pomočjo računalnikov, sicer predvsem na osnovi uporabe mobilnih aplikacij in ne na osnovi uporabe spletnih brskalnikov [6]. Razvoj tehnologij HTML5 2, CSS 3, JavaScript 4 in jquery 5 je omogočil večjo kreativnost pri oblikovanju spletnih stani in lažjo implementacijo željenih funkcionalnosti. Spletne strani postajajo vse bolj interaktivne, da bi izstopale v ponudbi svetovnega spleta in v uporabniku vzbudile ter ohranjale zanimanje za vsebino, ki jo spletna stran ponuja. Raziskave so pokazale, da so uporabniki najbolj dovzetni za spletne strani, ki so visoko interaktivne [6]. V nadaljevanju smo povzeli glavne smernice razvoja spletnih strani. Minimalistično in plosko oblikovanje (angl. flat design) Glavni trend, ki se razvija že nekaj let, je minimalistično oblikovanje. Tak način oblikovanja temelji na sloganu»manj je več«, tako da uporabniku podajajo le tiste elemente, ki so v danem trenutku potrebni za uspešno brskanje po strani. Tako spletne strani postajajo bolj preproste, a so zasnovane funkcionalno in zato tudi bolj intuitivno. Slika 2-4 prikazuje spletno stran, ki je zasnovana minimalistično [6]. 2 HTML5 je peta različica HTML (angl. Hyper Text Markup Language, slov. jezik za označevanje nadbesedila), ki je označevalni jezik za strukturiranje in predstavitev vsebine na svetovnem spletu. Vir: 3 CSS (angl. Cascading Style Sheets) opisuje, kako so HTML elementi prikazani. CSS se uporablja za ločitev vsebinskih podatkov od podatkov, ki določajo oblikovne lastnosti dokumenta in njegovih elementov. Vir: 4 JavaScript je programski jezik svetovnega spleta, s katerim definiramo obnašanje spletnih strani. Vir: 5 jquery je najbolj uveljavljena knjižnica jezika JavaScript. Vir: 12

26 Slika 2-4: Minimalistično in plosko oblikovanje [6] Menijske vrstice na vrhu strani so zamenjale animirane ikone in interaktivni elementi, enostavni menijski napisi in hamburger meni. Slednji je posebno uporaben pri brskanju z mobilnim telefonom, saj zajame vse navigacijske elemente v eno samo ikono. Slika 2-5 prikazuje spletno stran z minimalističnim oblikovanjem in omenjenimi elementi [6]. Slika 2-5: Minimalističen stil oblikovanja [6] Zelo pomemben aspekt pri minimalističnem oblikovanju je postavitev elementov na strani. Ta je navadno horizontalno ali vertikalno simetrična, postavitev elementov je pa uravnotežena. Nekatere strani so tudi centralno osredotočene ali organizirane asimetrično, vendar oblikovanje v tem stilu zahteva veliko izkušenj [6]. 13

27 Slika 2-6: Horizontalna in vertikalna simetričnost [6] Plosko oblikovanje je vse bolj priljubljeno, saj podpira minimalističen stil oblikovanja spletne strani in je primeren za»responsive design«, ki ga predstavimo v nadaljevanju. V preteklih letih se je razvil iz popolnoma ploskega (Slika 2-4) v»skoraj ploskega«(slika 2-7) z uporabo senčenja in dinamične uporabe kontrastnih barv. Medtem ko v zgodnji fazi ploskega oblikovanja ni bilo poudarka na fotografijah, se danes vzpodbuja ustvarjalnost na osnovi realističnih visoko ločljivih fotografij [6]. Slika 2-7: "Skoraj plosko" oblikovanje [6] Prilagajanje razporeditve vsebine glede na spreminjanje velikosti okna (angl. responsive design) Danes je že skoraj obvezno dinamično prilagajanje vsebine spletne strani glede na velikost okna, znotraj katerega si ogledujemo vsebino. Zopet je temu botrovala uporaba 14

28 mobilnih in tabličnih naprav. Minimalistično oblikovanje zaradi manj elementov olajša njihovo prerazporeditev v primeru spreminjanja velikosti okna [6]. Drsno pomikanje po spletni strani (angl. scrolling) in dinamično nalaganje vsebine Zasloni na dotik so glavni razlog za smernico drsnega pomikanja po spletni strani. Ta smernica je aktualna že več let. S prihodom Parallax 6 spletnih strani je drsno pomikanje postalo še bolj uveljavljeno. Značilnost takih strani je, da se vsebina nahaja na enem samem URL naslovu in v več slojih, kar pomeni, da se ob vseh velikih datotekah (slike, video vsebine ipd.) in vse bolj uveljavljenih animacijah stran dolgo nalaga. Iz tega razloga je dinamično nalaganje spletne strani postalo zelo popularno, tudi če je stran le deloma v Parallax obliki, ko je vsebina razdeljena na več pod-strani, ki so vse zasnovane na Paralax konceptu [6]. Tipografija Uporabljeni tipi pisav so za spletno stran zelo pomembni zato, da pozornost uporabnika ostaja pri vsebini. Spletna stran naj bi vsebovala največ dva do tri tipe pisav, da bi bila bolj berljiva. Pri ploskem oblikovanju se vzpodbuja uporaba le ene pisave, če pa jih je več, so si med seboj podobne. Danes se pogosto uporablja Sans Serif, saj se dobro ujema s ploskim oblikovanjem spletne strani. Da bi bila spletna stran bolj zanimiva, se na začetni strani pogosto uporabljajo večje pisave s vsebinskim sporočilom [6]. Animacija Včasih je bila animacija le kot okras na spletni strani, vendar je z razvojem tehnologije postala skoraj obvezna pri oblikovanju moderne spletne strani. Njihov namen je zabavati uporabnika med čakanjem, vzpodbuditi njegovo zanimanje za elemente na strani in posledično raziskovanje spletne strani, vzpostavljanje interaktivne vsebine. Danes poznamo več tipov animacij: animacije med nalaganjem spletne strani, animacije v menijih, animacije ob prehodu miške nad elementom, kar lahko opazujemo na sliki spodaj (Slika 2-8), animacije za galerije slik, animacije ob drsnem pomikanju, animacije v ozadju spletne strani [6]. 6 Parallax pomeni, da se postavitev ali smer objekta spreminja glede na točko opazovanja. Vir: 15

29 Slika 2-8: Animacija pri prehodu miške nad elementom [6] Postavitev v mreži kartic Prihod socialnega omrežja Pinterest je predstavil množicam uporabnost prikaza slik v mreži kartic, njegova uporaba pa samo še narašča, verjetno zaradi praktičnosti prikaza na mobilnih in tabličnih napravah ter hitri prilagodljivosti zaslonu na dotik. Kartice so dejansko samostojni vsebniki konceptualno skladnih informacij, ki so ponazorjene s slikami, napisi, gumbi, URL povezavami, komentarji ipd. Navadno imajo fiksno širino in prilagodljivo višino. Tak način postavitve naredi spletno stran bolj razumljivo, še sploh v primeru, kadar ima veliko vsebine [6]. Slika 2-9 prikazuje postavitev v mreži kartic. Slika 2-9: Postavitev spletne strani na osnovi kartic [6] 16

30 3 MODELIRANJE POSLOVNIH PROCESOV Poslovanje temelji na poslovnih procesih, v katere so vpeti ljudje v organizaciji, koraki za izvedbo in sistemi, ki jih uporabljamo za učinkovitejšo izvedbo. V večini podjetij, zlasti v obdobju rasti, lahko poslovni procesi postanejo kaotični. Izgublja se povezovalna sled med procesi, ko jih razporejamo med različne oddelke, lahko se podvaja izvajanje poslovnega procesa ali enostavno prihaja do napak zaradi medle definiranosti poteka. Organizacije se zato odločajo za upravljanje poslovnih procesov s pomočjo informacijskih tehnologij. V tem poglavju smo zato predstavili področje modeliranja poslovnih procesov, ki smo ga umestili v širši kontekst upravljanja poslovnih procesov. Predstavili smo orodja in diagramske tehnike za modeliranje. Skladno s cilji diplomskega dela smo predstavili standard BPMN 2.0, kar vključuje tako notacijo kot meta-model za podporo medobratovalnosti med orodji. Ker se smo v praktičnem delu posvetili primerjavi spletnih rešitev, smo predstavili tudi trenutno stanje spletnih rešitev za modeliranje poslovnih procesov na trgu. 3.1 Opredelitev poslovnega procesa Poslovni proces je skupek logično povezanih opravil skozi čas in prostor, katerih namen je pretvoriti vhodne elemente v izhodne z dodano vrednostjo za naročnika ali kupca [15]. Na spodnji sliki (Slika 3-1) lahko opazujemo shematski prikaz poslovnega procesa. Slika 3-1: Shematski prikaz poslovnega procesa [15] Celotno poslovanje vsake organizacije je sestavljeno iz različnih poslovnih procesov, ki se med seboj pogosto prepletajo, vključujejo sodelovanje več posameznikov ali skupin in so 17

31 izjemno pomembni za uspešno izvajanje poslovanja. Če organizacije te procese dokumentirajo in izvajajo upravljanje poslovnih procesov, zrelost procesov v organizaciji raste in jo lahko razdelimo na šest zrelostnih nivojev CMMI 7, pri čemer je prvi navedeni izraža najmanjšo zrelost, zadnji pa najvišjo: Nivo 0: Neobstoječe organizacija se ne zaveda svojih procesov, Nivo 1: Ad-hoc organizacija se svojih procesov zaveda, a jih ne upravlja na standardiziran način, ampak izvaja nekatere procese ad-hoc, Nivo 2: Ponovljivo, a intuitivno organizacija je deloma razvila svoje procese tako, da se za opravljanje enakih nalog uporabljajo podobni postopki, Nivo 3: Opredeljeno organizacija je svoje procese dokumentirala in standardizirala, izvaja usposabljanje za sodelujoče in jim dodeljuje obveznosti pri izvajanju posameznih procesov, pri tem pa pomanjkljivo nadzoruje samo izvajanje zato so lahko odstopanja pogosto neodkrita, Nivo 4: Vodeno in merljivo vodstvo organizacije nadzoruje izvajanje standardiziranih poslovnih procesov, jih izboljšuje in odpravlja odstopanja, pri tem pa je avtomatizacija in uporaba orodij omejena in razdrobljena, Nivo 5: Optimizirano in prilagodljivo s stalnim izboljševanjem in razvojem procesov v praksi organizacija nenehno revidira svoje poslovanje in ga primerja z ostalimi podjetji, pri tem pa učinkovito uporablja informacijsko tehnologijo z namenom avtomatizacije procesov [25] [11]. BPTrends (angl. Business Process Trends) si prizadeva priskrbeti poročila o trenutnem stanju BPM (angl. Business Proces Management, slov. upravljanje poslovnih procesov) na trgu, uveljavljenih praksah in smernicah razvoja BPM. Jeseni leta 2005 so izvedli prvo anketno raziskavo, ki jo ponovijo vsaki dve leti in je v osnovi zastavljena na enakih vprašanjih, da bi se ohranila konsistentnost. Na osnovi vsake raziskave izdelajo poročilo za prihajajoče leto. Tako je bila leta 2015 izvedena šesta taka raziskava, ki je pokazala, da so se trendi upravljanja poslovnih procesov za leto 2016 glede na zadnjih deset let le malo spremenili. Organizacije so še vedno v večinskem deležu na nivoju 2 po CMMI zrelostnem modelu. Polovica organizacij vzdržuje ažurno dokumentirane procese le občasno, tretjina pa jih redno dokumentira. Pri tem lahko opazujemo, da se organizacije rahlo le premikajo na nivo 3 po CMMI zrelostnem modelu [11]. 7 Capability Maturity Model Integration (CMMI) je zrelostni model, ki se uporablja za določitev zrelosti procesov v organizaciji. 18

32 Poznamo različne abstrakcije procesov s sledečih vidikov [7]: funkcionalni vidik ponazarja izvajane aktivnosti in povezovalni tok med njimi, vedenjski vidik ponazarja časovno izvedbo aktivnosti z osredotočanjem na zaporedje, zanke, iteracije, odločanje, sprožitvene pogoje ipd., organizacijski vidik ponazarja izvajalca aktivnosti, kraj njihove izvedbe, fizične komunikacijske mehanizme in medije za shranjevanje podatkov, informacijski vidik ponazarja entitete (dokumenti, podatki, artefakti, izdelki), ki nastanejo v procesu ali se skozi njega spremenijo, prav tako pa tudi njihovo strukturo in medsebojne povezave. 3.2 Opredelitev modeliranja poslovnih procesov Modeli so abstraktni posnetki realnega sveta, ki nam omogočajo boljši pregled nad njim z določenega zornega kota. Prikazujejo nam pomembne vidike in izključujejo nepomembne zato si lažje predstavljamo, opredelimo in razumemo določen problem. Ker modele uporabljajo poleg informatikov tudi ostali zaposleni v organizaciji, morajo biti ti čim bolj enostavni in razumljivi [16]. Model tako zajema tri osnovne lastnosti [9]: je posnetek realnega sveta, glede na obravnavan problem, je abstrakten, kar pomeni, da nam prikazuje le pomembne vidike in izključuje nepomembne podrobnosti, služi nekemu namenu. V poslovnem svetu modele uporabljamo za podporo procesom, za odločanje o razvoju ali prenovi procesov (angl. Business Process Reengineering, BPR), za nadzor optimalnega izvajanja procesov in za razvoj programskih rešitev. Glede na namen modeliranja so modeli predstavljeni z različno stopnjo abstrakcije [15]. Poznamo dve vrsti modelov [7]: statični modeli, ki prikazujejo strukturo sistema, in dinamični modeli, ki prikazujejo aktivnosti in tokove dogodkov znotraj sistema. Modeliranje je proučevanje problemskega stanja, nato pa na osnovi rezultatov izdelava in uporaba modela [15]. Ko se model nanaša na poslovne procese, govorimo o modeliranju 19

33 poslovnih procesov (angl. Business Process Modeling), včasih pa tudi o upravljanju poslovnih procesov [13]. Mi se bomo s kratico BPM nanašali na celotno upravljanje poslovnih procesov, ki je sestavljeno iz več aktivnosti. Te so prikazane na spodnji sliki (Slika 3-2). Modeliranje poslovnih procesov je tako le ena izmed aktivnosti BPM, pridružujejo se ji še aktivnosti simulacije, prenove, avtomatizacije, nadzorovanja in izboljšav procesov [25]. Slika 3-2: Aktivnosti upravljanja poslovnih procesov [25] Običajno modeliranje izvajajo analitiki, ki morajo najprej spoznati poslovno področje, ki ga želijo predstaviti z modelom. Navadno uporabijo kombinacijo različnih načinov pridobivanja informacij, kot so pisni vprašalniki, skupinski in posamični intervjuji, opazovanje osebja pri delu, obvezno pa tudi pregled dokumentacije in obstoječih programskih rešitev. Nato s pomočjo orodja za modeliranje opišemo proces v izbrani tehniki modeliranja. Tako izdelamo izhodiščni model na osnovi posnetka stanja, ki ga imenujemo model»kot-je«(angl. As-is). Nad tem modelom izvajamo analize in simulacije, s katerimi pridobimo razna poročila, na osnovi katerih opis procesa izboljšujemo. Če modeliramo z namenom prenove poslovanja, na osnovi predlaganih sprememb z istimi tehnikami in orodji izdelamo model»kot-naj-bo«(angl. To-Be). Ta nam nato služi kot osnova za informacijsko modeliranje in razvoj ali uvedbo novih informacijskih rešitev [15]. 20

34 Organizacije se odločajo za uvedbo in uporabo modeliranja poslovnih procesov iz več razlogov [13]: preučevanje možnih izboljšav obstoječega procesa, kot so odstranjevanje nepotrebnih aktivnosti, avtomatizacija ročnih aktivnosti in delna ali celotna prenova poslovnih procesov, pospeševanje procesnega toka med aktivnostmi z uporabo BPM programske opreme, ki zmanjša čas med aktivnostmi, in s prepoznavo aktivnosti, ki se lahko izvajajo vzporedno ter se kasneje v procesu združijo in sinhronizirajo, poviševanje delovne storilnosti z manj osebja in hkrati doseganje višje kakovosti storitve, uporaba človeških virov za razreševanje zapletov v sicer avtomatiziranem procesu, boljši odziv na spremembe v revizijskih procesih (npr. pregled nad računi) v primeru regulacij s strani države. 3.3 Orodja za modeliranje poslovnih procesov Orodje v informatiki označuje programsko opremo v nekem okolju. Če ga lahko uporabimo za izdelovanje modelov v poslovnem svetu, govorimo o orodju za modeliranje poslovnih procesov [16]. Število takih orodij je zaradi vse večjega zanimanja za poslovno procesno orientiranost v preteklih letih strmo naraslo in še vedno nastajajo nova ter se še naprej razvijajo [7]. Zadnja leta se orodja za modeliranje poslovnih procesov vse bolj razvijajo v orodja za izvajanje poslovnih procesov. Prihod BPMN 2.0 standarda, ki ga bomo spoznali v nadaljevanju, je ta razvoj izredno pospešil, saj zagotavlja podporo za izvedbo [18]. Sistemi za upravljanje poslovnih procesov (angl. Business Process Management Systems, BPMS) zajemajo vse faze upravljanja poslovnih procesov od modeliranja, analiziranja, simuliranja, izvajanja, do nadzorovanja poslovnega procesa. V BPMS lahko torej izdelamo model in ga tudi izvedemo. Navadno vključuje tudi podporna orodja, ki še razširjajo njegove funkcionalnosti [25]. Večina orodij opisuje poslovne procese z grafičnimi simboli ali objekti. Nekatera omogočajo osnovni izračun procesnih časov, bolj napredna pa tudi različne stopnje analiz 21

35 procesov s pomočjo določitve atributov aktivnosti. Le redka omogočajo izvedbo»kaj-če«analiz [7]. Glavne lastnosti, ki jih lahko najdemo v takšnih orodjih, uvrstimo v sledeča področja: enostavno učenje uporabe in enostavna uporaba orodja, razumljivost in preglednost orodja, zmožnost modeliranja, izvedba analiz in simulacij, kar nam omogoča boljši pregled nad izvajanjem procesa (npr. čas izvajanja, stroški, obremenjenost človeških virov), odkrivanje ozkih grl ter analizo obstoječega in prenovljenega procesa, formiranje poročil, medobratovalnost in združljivost z orodji za upravljanje ali krmiljenje poslovnih procesov in orodji CASE (angl. Computer Aided Software Engineering), kar nam omogoča delno samodejno generiranje podatkovnih baz in programskih rešitev za podporo poslovnim procesom [15]. Z možnostjo prikaza dinamičnih sprememb v poslovnem procesu in njihovega vrednotenja s pomočjo dogodkov in virov so nadgrajena orodja za simuliranje poslovnih procesov. Ta priskrbijo bolj poglobljeno razumevanje poslovnih procesov, saj lahko z njimi vizualno prikažemo dinamiko procesa [7]. Medtem ko nekatera orodja za upravljanje poslovnih procesov vključujejo možnost simulacije procesa, se organizacije pogosto odločajo za zunanjega izvajalca tega opravila, ki navadno uporabljajo orodja s poglobljenimi funkcionalnostmi simulacije [12]. Orodja za upravljanje poslovnih procesov lahko razvrstimo tudi na sledeč način [24]: spletna orodja, ki jih lahko uporabljamo z uporabo spletnega brskalnika in so podprta z oblačnimi storitvami, namizna orodja, katerih programsko opremo namestimo na svoj računalnik. V diplomski nalogi smo se osredotočili na spletna orodja. Skladno z naslovom diplomske naloge smo uporabljali termin spletne rešitve za modeliranje poslovnih procesov. 22

36 3.4 Diagramske tehnike za modeliranje poslovnih procesov Tehnika za modeliranje poslovnih procesov je celota grafičnih oznak ali simbolov in pravil. Z njimi izdelujemo modele, ki so navadno grafični zaradi boljšega razumevanja modela in lažje komunikacije z izvajalci procesov [16]. Tehnike za modeliranje procesov morajo biti enostavne in pregledne. Enostavnost se kaže v majhnem naboru pravil in gradnikov, tako da je možno izbrano tehniko hitro osvojiti, saj ne zahteva obsežnega predznanja ali dolgotrajnega učenja. Preglednost tehnike je najbolje zagotovljena z grafičnim modelom procesa, saj je tako jasno prikazan in si ga zato uporabniki najlažje predstavljajo [15]. Obstaja veliko različnih tehnik za modeliranje poslovnih procesov, ki se med seboj razlikujejo po kompleksnosti ter imajo posledično različne možnosti izražanja. Zaradi pestrega nabora se pojavlja problem, katero tehniko izbrati za modeliranje [16]. Sledeče tehnike se pogosto uporabljajo za modeliranje poslovnih procesov [16]: diagram toka podatkov (angl. Data Flow Diagrams, DFD), diagram poteka (angl. Event-driven Process Chain, EPC), razširjeni diagram poteka (angl. extended Event-driven Process Chain, eepc), procesni diagram poteka (angl. Process Maps, PM), Petrijeve mreže (angl. Petri nets), IDEF (angl. Integrated DEFinition Methods) diagrami, UML (angl. Unified Modeling Language) diagrami, BPMN diagrami. UML in BPMN sta danes tudi vodilni standardizirani notaciji za modeliranje poslovnih procesov. Pri tem je UML objektno orientiran in se ukvarja predvsem z razvojem programske opreme, BPMN pa je procesno orientiran in je prilagojen za modeliranje z grafičnimi elementi [25]. V raziskavi BPTrends 2016 lahko opazujemo, da je še v letu 2005 bilo zanimanje za UML višje kot za BPMN. Za tem se ta trend obrne in začne zanimanje za BPMN vztrajno in hitro rasti, medtem ko pripravljenost za prevzem UML standarda vztrajno pada [11]. Zaradi tega smo se v diplomskem delu osredotočili na najnovejšo različico standarda BPMN, ga opisali in v praktičnem delu uporabili za preizkus izmenljivosti modelov. 23

37 3.5 BPMN standard za modeliranje poslovnih procesov Skupina BPMI (angl. Business Process Management Initiative) je leta 2004 razvila standard BPMN za modeliranje poslovnih procesov. Ker so želeli uporabnikom omogočiti enostaven prehod na sodobnejšo notacijo, so BPMN zasnovali na predhodnih grafičnih tehnikah za modeliranje poslovnih procesov. Dve leti za tem se je skupina BPMI združila s skupino OMG (angl. Object Management Group), ki je s tem prevzela nadzor nad BPMN standardom. Predhodno je skupina OMG razvila tudi standard UML [25]. Mogoče je to bila tudi strateška poteza za namene večje prepoznavnosti notacije v rokah že zelo uveljavljene in dejavne skupine na področju standardov, še bolj verjetno pa z namenom poenotenja notacij [18]. Ob nastanku zadnje različice BPMN 2.0 januarja 2011 je prišlo tudi do spremembe prvotnega imena»business Process Modeling Notation«na»Business Process Model and Notation«(kratica BPMN je ostala enaka), s čimer je poudarjeno, da je BPMN več kot le grafična notacija [25]. Glavni namen BPMN je torej zagotavljanje standardizirane notacije, ki jo razumejo vsi poslovni uporabniki, analitiki in razvijalci programske opreme. S tem predstavlja BPMN most med upravljanjem poslovnih procesov in njihovo implementacijo. S prihodom BPMN 2.0 se izpostavi še en prav tako pomemben namen, ki je zagotavljanje podpore jezikom za izvedbo poslovnih procesov, ki temeljijo na XML (angl. Extensible Markup Language, slov. razširljiv označevalni jezik) [5] Gradniki Eden glavnih dejavnikov za razvoj BPMN notacije je bila potreba po enostavnem in razumljivem mehanizmu za modeliranje poslovnih procesov. Ker nam BPMN notacija zagotavlja široko paleto grafičnih gradnikov, so jih zaradi boljšega pregleda razporedili v posamezne kategorije. Na ta način uporabnik BPMN notacije lažje prepozna osnovne tipe elementov, znotraj njih pa je možno dodati razne variacije in informacije, ki zagotavljajo izpolnitev potreb po večji kompleksnosti poslovnih modelov [5]. Obstaja pet osnovnih tipov grafičnih gradnikov [5]: elementi za opredelitev toka dogodkov (angl. Flow objects), povezovalni elementi (angl. Connecting objects), podatki (angl. Data), 24

38 steze (angl. Swinlanes) in artefakti (angl. Artifacts). BPMN 2.0 definira več kot 100 gradnikov, ki razširjajo pomene osnovnih tipov. V nadaljevanju bomo zaradi preobsežne notacije predstavili le osnovni nabor grafičnih gradnikov, za katere je verjetnost, da bodo uporabljeni, visoka Elementi za opredelitev toka dogodkov Elementi za opredelitev toka dogodkov so bistvenega pomena za opredelitev obnašanja poslovnega procesa. V to kategorijo spadajo Dogodki (angl. Events), Aktivnosti (angl. Activities) in Odločitve (angl. Gateways) [5]. Tabela 3-1 prikazuje tovrstne elemente. Tabela 3-1: Elementi za opredelitev toka dogodkov Element Opis Tipi Dogodek Aktivnost Dogodek vpliva na potek procesa. Običajno ima vzrok (sprožilec) ali posledico (rezultat), katera sta lahko prikazana znotraj osnovnega grafičnega gradnika. Glede na to, kdaj se dogodek zgodi, poznamo tri tipe dogodkov: začetni, vmesni in končni. Aktivnosti ponazarjajo dejavnosti, ki jih opravlja organizacija. Lahko so atomarne ali sestavljene. Atomarna aktivnost je naloga, sestavljena pa je podproces, ki jo sestavlja več aktivnosti, ki jih prikažemo s klikom na gumb +. Začetni Vmesni Končni Naloga Podproces Grafični gradnik Odločitev Odločitev določa kontrolno točko v zaporednem toku procesa. Prvi osnovni tip je ekskluzivna odločitev, ki sprejme en vhodni tok in več izhodnih, od katerih se izvede le en glede na postavljen pogoj. Drugi osnovni tip je paralelna odločitev, ki se od ekskluzivne razlikuje po tem, da se izvedejo vse izhodne poti vzporedno. Ekskluzivna XOR Paralelna - AND 25

39 Povezovalni elementi S povezovalnimi elementi povezujemo elemente za opredelitev toka dogodkov med seboj ali s katerimi drugimi informacijami. Obstajajo štirje različni povezovalni elementi, in sicer Tok zaporedja (angl. Sequence flow), Tok sporočil (angl. Message flow), Asociacija (angl. Association) in Podatkovna asociacija (angl. Data association) [5]. Tabela 3-2 prikazuje tovrstne elemente. Tabela 3-2: Povezovalni elementi Element Opis Grafični gradnik Tok zaporedja Uporabimo ga za prikaz zaporedja izvajanja aktivnosti. Tok sporočil Uporabimo ga za prikaz toka sporočil med dvema udeležencema. Asociacija Z asociacijo povezujemo informacije in artefakte z ostalimi grafičnimi elementi. Če vsebuje puščico, prikazuje smer toka. Podatkovna asociacija Uporablja se za premik podatkov med podatkovnimi elementi, aktivnostmi, procesi ipd. Nima neposrednega vpliva na potek procesa Podatkovni elementi Obstajajo štirje različni podatkovni elementi, in sicer Podatkovni objekti (angl. Data objects), Podatkovni vhodi (angl. Data inputs), Podatkovni izhodi (angl. Data outputs) in Podatkovna skladišča (angl. Data stores) [5]. Tabela 3-3 prikazuje tovrstne elemente. Element Podatkovni objekt Tabela 3-3: Podatkovni elementi Opis Podatkovni objekti vsebujejo informacijo, kaj je potrebno za izvedbo aktivnosti in/ali v čem rezultirajo. Grafični gradnik na levi prikazuje en objekt, na desni pa množico objektov. Grafični gradnik 26

40 Podatkovni vhod Podatkovni izhod Podatkovno skladišče Prikazuje vhod, ki je potreben za izvedbo aktivnosti. Prikazuje rezultat izvedbe aktivnosti. Zagotavlja mehanizem za pridobivanje ali posodabljanje informacij podatkovne baze z naslavljanjem Steze S pomočjo stez združujemo skupaj posamezne elemente BPMN diagrama. V to kategorijo spadajo Področja (angl. Pools) in Podpodročja (angl. Lanes) [5]. Tabela 3-4 prikazuje steze. Tabela 3-4: Steze Element Opis Grafični gradnik Področja Področje predstavlja ali udeleženca v modelu sodelovanja ali vsebnik za en proces. Podpodročja Podpodročja uporabljamo za organiziranje in kategoriziranje posameznih aktivnosti v področju Artefakti Artefakte uporabljamo, kadar želimo proces opremiti z dodatnimi informacijami. Obstajata dva standardizirana artefakta, in sicer Skupine (angl. Group) in Opombe (angl. Text annotation), vendar orodja za modeliranje lahko definirajo nove artefakte po potrebi [5]. Tabela 3-5 prikazuje tovrstne artefakte. Tabela 3-5: Artefakti Element Opis Grafični gradnik Skupina S tem elementom združujemo aktivnosti, kar ne vpliva na tok zaporedja. 27

41 Opomba Opombe lahko pripnemo ostalim grafičnim elementom za dodatno tekstovno razlago Različica BPMN 2.0 Zadnja različica BPMN standarda je BPMN 2.0. Pregledali smo pomembne prednosti, ki jih prinaša različica 2.0. Največji problem, s katerim se srečujemo pri modeliranju poslovnih procesov, je izmenjava procesov med orodji. Pred različico BPMN 2.0 smo imeli na voljo nekatere standarde za izmenjavo, med katerimi sta najbolj znana WS-BPEL (angl. Web Services Business Process Execution Language, WS-BPEL) od OASIS (angl. Organization for the Advancement of Structured Information Standards) in XPDL (angl. XML Process Definition Language) od WfMC (angl. Workflow Management Coalition) [29]. BPMN 2.0 definira uradni izmenljiv format za BPMN standardizirano XML shemo za namene izmenljivosti tako izvedljivih kot neizvedljivih modelov med orodji [5] [25]. Omenjene načine izmenjave smo opisali v nadaljevanju. BPMN 2.0 uvaja tudi semantiko za izvajanje poslovnih procesov, katera je zanimiva predvsem za razvijalce orodij za simulacijo, animacijo in izvajanje [25]. Ker je BPMN standard, bi lahko predvidevali, da vsa orodja, ki so skladna z BPMN, zagotavljajo medobratovalnost. Vendar je ta predpostavka napačna, saj lahko razvijalci izbirajo, katere dele BPMN standarda bodo podprli v orodju [29]. Prav zaradi tega BPMN 2.0 definira štiri tipe skladnosti s pripadajočimi kriteriji, ki jih morajo posamezna orodja izpolnjevati. Orodje je tako lahko skladno z BPMN na nivoju modeliranja procesov, izvajanja procesov, BPEL izvajanja procesov in modeliranja koreografije [5] [25]. Skladnost modeliranja procesov je razdeljena na tri pod nivoje, in sicer opisni, analitični in izvedljivi BPMN. Na nivoju opisnega BPMN le dokumentiramo procesni tok z osnovnim naborom elementov. Analitični nivo je razširjen s celotnim naborom BPMN elementov, kjer upoštevamo tudi izjemne poti v procesu, s pomočjo katerih izvajamo simulacijsko analizo in tako nadzorujemo njihovo učinkovitost ter jih izboljšujemo. Takšni procesi so navadno neizvedljivi, kar nadgradimo na nivoju izvedljivega BPMN z zajemom podrobnosti za izvedbo procesa v standardnih BPMN atributih [5] [29]. Da bi bilo orodje v celoti skladno z BPMN 2.0 mora podpirati vse nivoje skladnosti, ki so definirani v BPMN 2.0 standardu, sicer je orodje le podpira BPMN. Orodja, ki so skladna z 28

42 BPMN, morajo implementirati abstraktno sintakso meta-modela in BPMN DI meta-model [24], ki smo ju natančneje opisali v nadaljevanju. BPMN 2.0 prav tako definira dodatne elemente za vrste dogodkov, vrat in različnih aktivnosti, za podatkovne objekte in dogodkovne pod-procese. Nekateri elementi so bili razviti prav zaradi potrebne podpore izvajanju poslovnih procesov [25]. Definira tudi dva modela - koreografije in pogovora, poleg že obstoječega modela sodelovanja [5] Prednosti in slabosti BPMN 2.0 Največja prednost, ki jo prinaša standard BPMN 2.0, je podpora izvedbi in izmenljivosti modelov na osnovi standardizirane XML sheme. Razširja tudi področje s standardom definiranih diagramov (koreografije, pogovora, sodelovanja), kar nam omogoča modeliranje procesov z več različnih vidikov, ki so pomembni za učinkovito upravljanje procesov znotraj organizacije. Notacija definira obširno paleto gradnikov, poleg tega pa ponuja možnost njenega razširjanja in prilagajanja. Ker je notacija dobro sprejeta na trgu s strani vodilnih podjetij, jo že podpira veliko orodij za modeliranje in izvajanje poslovnih procesov [25]. Slabosti BPMN 2.0 se kažejo v kompleksnosti standarda in notacije. Kljub temu BPMN 2.0 še vedno ne podpira izvedljivosti modelov v celoti [25]. Da bi podjetja učinkovito izkoristila prednosti, ki nam jih ponuja BPMN 2.0, morajo zagotoviti izobražen kader z izkušnjami iz področja modeliranja. Neodvisna platforma za verifikacijo in validacijo skladnosti BPMN 2.0 datotek s standardom bi izredno pripomogla k rešitvi tega problema [10]. Kljub standardizirani XML shemi je lahko izmenljivost modelov otežena s strani ponudnikov orodij, saj ti pogosto onemogočijo izvoz modelov v standardizirani XML shemi, ampak le v lastnem XML formatu, da bi vezali uporabnike na svoja orodja [10]. OMG z različico BPMN 2.0 postavlja torej jasna pravila in omejitve na področju izmenljivosti modelov in njihove izvedbe. V prihodnosti namreč lahko pričakujemo orodja, ki bodo uspešno skrila tehnične podrobnosti izvedljivega procesa pred poslovnimi analitiki, 29

43 kar jim bo omogočilo robustne implementacije poslovnih procesov brez pomoči IT osebja. BPMN 2.0 tako ponuja dobre temelje za nadaljnji razvoj takih orodij. To je tudi širši cilj skupine OMG v iniciativi MDA (angl. Model Driven Architecture) [29], ki stremi k neodvisnosti modelov od platforme, medobratovalnosti in ločitvi poslovne funkcionalnosti od kode [22]. 3.6 Zagotovitev kakovosti modela poslovnega procesa Od začetne faze zbiranja informacij do končnega»kot-je«ali»kot-bo«modela poslovnega procesa sodelujejo vsaj en analitik in več zaposlenih v organizaciji. Ker se to dogaja v zaporednih fazah, potrebujemo nek način zagotavljanja kakovosti ob koncu vsake faze [9]. Pri modeliranju želimo zagotoviti [9]: sintaktično kakovost (angl. syntactic quality) model izpolnjuje sintaktična pravila uporabljenega jezika za modeliranje, semantično kakovost (angl. semantic quality) model prikaže resnične in za nek proces pomembne informacije o poteku, pragmatično kakovost (angl. pragmatic quality) model je za organizacijo praktično uporaben in vsebinsko razumljiv zaposlenim. Z verifikacijo (angl. verification) dosegamo sintaktično kakovost modela. Ta nam omogoča preverbo z jezikom definiranih pravil modeliranja, četudi ne poznamo dejanski poslovni proces v realnosti. Pri verifikaciji modela procesa poznamo dva vidika sintaktične pravilnosti [9]: strukturna, ki se nanaša na tipe uporabljenih elementov in povezave med njimi, vedenjska, ki se nanaša na uspešno izvedbo vseh možnih poti v procesu. Z validacijo (angl. validation) dosegamo semantično kakovost modela. Ta je izvedena s primerjavo modela procesa z dejanskim procesom v organizaciji, navadno z izpraševanjem zaposlenih. Pri validaciji modela procesa poznamo dva vidika semantične pravilnosti [9]: veljavnost, ki se nanaša na resničnost in pomembnost vključenih informacij v modelu procesa, popolnost, ki se nanaša na vključenost vseh potrebnih informacij. 30

44 S certifikacijo (angl. certification) dosegamo pragmatično kakovost modela. Ta nam omogoča preverbo uporabnosti modela procesa, kar lahko razdelimo na tri vidike [9]: razumljivost kako enostavno beremo model procesa, vzdrževanje kako enostavno vnašamo spremembe v model procesa, učljivost kako učinkovito model procesa prikaže realen proces v organizaciji. Tabela 3-6 jasno prikazuje splošno razliko med verifikacijo in validacijo produkta, storitve ali sistema. Tabela 3-6: Razlika med verifikacijo in validacijo [10] Verifikacija Validacija Kontrola kakovosti Zagotovitev kakovosti Strukturirano testiranje bela škatla Funkcionalno testiranje črna škatla Skladnost s specifikacijami Izpolnjevanje pričakovanega namena Ali gradimo stvari pravilno? Ali gradimo pravo stvar? Objektivno testiranje sintakse Subjektivno testiranje semantike 3.7 Izmenjava modelov in diagramov med orodji Da bi lažje razumeli nadaljevanje poglavja, moramo razlikovati med terminoma model in diagram. Pri modeliranju se lahko diagrami smatrajo za posnetke procesnega modela z določenega vidika v nekem trenutku [10]. Poleg tega je diagram grafična predstavitev procesa, medtem ko model pod grafičnimi elementi vsebuje podatke. Da bi lahko modele in diagrame izmenjevali med različnimi orodji, jih moramo serializirati. To je postopek, ki nam omogoča, da objekte pretvorimo v tok podatkov, jih zapišemo v določen format datoteke in pošljemo preko omrežja, kjer se na drugi strani rekonstruirajo nazaj v objekte. Serializacija na tak način poenostavi prenos in zagotavlja varnost podatkov v izmenjanem modelu ali diagramu [10]. Razširljiv označevalni jezik (angl. Extensible Markup Language, XML) je standard, s katerim opisujemo podatke na način, ki je berljiv za računalnik. Tako jih lahko izmenjujemo brez potrebe po človeških virih med različnimi računalniškimi platformami, kot so strojna oprema, operacijski sistemi in aplikacije [32]. Osnovni blok kode v XML 31

45 dokumentu je element, ki je zajet z začetno in končno oznako (angl. tag), kateri zajemata njegovo strukturo in vsebino. V XML datoteki je vedno prisoten korenski element, ostale pa lahko strukturiramo v hierarhijo. XML je razširljiv, kar pomeni, da lahko definiramo svoje oznake in ustvarjamo lastne grafične elemente. XML nam tako ponudi primeren format za serializacijo, saj je pri njej ključnega pomena, da poteka samostojno na računalniškem sistemu. Za izmenljivost procesov med orodji lahko uporabimo različne formate izmenjave, kateri vsi temeljijo na XML [29]: WS-BPEL ali krajše BPEL, XPDL in BPMN 2.0. Slika 3-3 nazorno prikazuje časovnico standardov in njihovih razvijalcev. Slika 3-3: Časovnica standardov [4] BPEL je izvedljiv jezik za procese, ki so avtomatizirani za spletne storitve. Zaradi njegove sprejetosti ima BPMN 2.0 definirano preslikavo iz BPMN modela v izvedljiv BPEL jezik. Pri tem se pojavlja problem zaradi različnih osnovnih struktur obeh formatov. BPEL je namreč blokovno orientiran, BPMN pa grafično. Vsi vozli v BPMN modelu med»split«in»merge«predstavljajo blok kode. Da bi bila možna pravilna preslikava iz BPEL v BPMN, morajo biti vsi bloki kode pravilno gnezdeni. Poleg tega zaradi razlikovanja konstruktov BPEL in BPMN v poimenovanju in semantiki ponekod ne obstajajo ekvivalence za nekatere tipe BPMN dogodkov. Tako na primer ne obstaja ekvivalenten konstrukt za uporabniški tip naloge (anlg. user task), ki se pogosto uporablja v BPMN modelih. Razlog je očiten - 32

46 procesi v BPEL običajno komunicirajo s spletno storitvijo in ne z uporabnikom. Tako se ob preslikavi v BPEL ustvari uporabniška naloga, ki jo upravlja ponudnik spletne storitve. OASIS je predlagal tudi dodatek k specifikaciji BPEL, in sicer BPEL4People, ki poskuša standardizirati interakcijo med procesom in uporabniško nalogo. Ker se BPEL ne ukvarja z grafičnim vidikom, nima možnosti mapirati grafične informacije iz BPMN modela v BPEL orodje ali iz njega [29]. XPDL je bil v osnovi razvit kot format za izmenjavo modelov med orodji za modeliranje in lastniškimi orodji za izvajanje poslovnih procesov. XPDL tako predvideva, da je model izvedljiv, pa tudi da izvedljivo okolje temelji na BPEL [29]. Izmenjava poteka na osnovi XML sheme definicij procesov, ki so opisani v pripadajočem meta-modelu. Ta namreč vsebuje definicije objektov in atributov procesov, s katerimi je XPDL sintaksa usklajena [33]. Ker je XPDL grafično orientiran, omogoča tudi izmenjavo grafičnega izgleda modela med orodji, tako pozicije kot velikosti grafičnih gradnikov in povezav med njimi. XPDL je vse od nastanka BPMN usklajeval svoj razvoj za podporo BPMN notaciji [29] in se lahko uporabi kot format za BPMN 2.0 in BPMN 1.x. Njegova različica XPDL 2.2 je usklajena v izrazoslovju z BPMN in podpira nove elemente iz BPMN 2.0, le diagrama koreografije in pogovora nista podprta, diagram sodelovanja pa je podprt delno, zato je pretvorba med tema dvema formatoma enostavna in obojesmerna. Silver trdi, da je»xpdl pristop k serializaciji grafične informacije v mnogih pogledih boljši od pristopa BPMN 2.0.«Ker je podprt v mnogih lastniških orodjih in predvideva izvedljivost procesov bo zagotovo igral pomembno vlogo pri izmenjavi modelov tudi v prihodnje [29]. Slika 3-4 je ponazarja vlogo meta-modela v izmenjavi definicij procesov med BPMN in XPDL. 33

47 Slika 3-4: Koncept izmenjave definicij procesov [33] BPMN 2.0 je več kot le notacija, je prav tako jezik za modeliranje poslovnih procesov, zaradi česar je razdeljen na [10]: konkretno sintakso, ki določa izgled in pravila za grafične simbole BPMN 2.0 elementov, abstraktno sintakso, ki je zajeta v BPMN meta-modelu, kateri opisuje in definira konstrukte in pravila, ki se nanašajo na te konstrukte. Abstraktna sintaksa meta-modela tako definira semantiko, ki stoji za BPMN elementi. Semantični BPMN elementi so v standardu zajeti v objektnih razredih, ki definirajo tako zahtevane kot opcijske atribute. Na tak način omogočimo računalniku interpretacijo, verifikacijo, serializacijo in avtomatizacijo BPMN modela [24]. BPMN 2.0 vključuje tudi BPMN diagram izmenjave (angl. BPMN Diagram Interchange, BPMN DI) meta-model, po katerem se kreira BPMN DI, s katerim vzdržujemo postavitev izmenjanih elementov v BPMN diagramu. Pri tem so modeli procesov ustvarjeni po 34

48 abstraktni sintaksi meta-modela, diagrami pa po BPMN DI meta-modelu. Elementi diagrama vsebujejo referenco na abstraktno sintakso [10], kar je prikazano na spodnji sliki (Slika 3-5). Slika 3-5: BPMN 2.0 format izmenjave [10] BPMN 2.0 tako podpira dva izmenljiva formata, saj lahko primerke objektov BPMN DI meta-modela serializiramo in jih izmenjamo z uporabo [5]: XMI (angl. XML Metadata Interchange), ki je OMG-jev izmenljiv format, standardizirane XML sheme (angl. XML Schema Definition, XSD), saj je BPMN DI definiran z XML shemo. BPMN 2.0 različica tako priskrbi standardizirano XML shemo, ki se generira s pomočjo BPMN meta-modela. Pri tem sta semantični model in diagram izmenjave v shemi ločena. Povezava je vzpostavljena preko omenjene reference. Semantični model zajema tri tipe modelov: procesni model, ki opisuje posamezen proces znotraj enega bazena, model sodelovanja, ki opisuje pošiljanje sporočil med bazeni, model koreografije [29], ki opisuje zaporedje sporočil med vsaj dvema udeležencema v procesu [5]. XML shema lahko tako vsebuje več procesov in tudi več različnih modelov sodelovanja [29]. BPMN model lahko vsebuje tudi več BPMN diagramov, ki priskrbijo delne ali nedokončane opise modela. Diagrame lahko združujemo v datoteke, ki sestavljajo paket BPMN modela [5]. 35

49 V nadaljevanju si bomo podrobneje ogledali specifikacije, ki predstavljajo temelje, na katerih je BPMN 2.0 kot format izmenjave zgrajen in nato podrobneje predstavili BPMN DI meta-model BPMN DI meta-model Velika omejitev pri izmenjavi modelov in podatkov, ki jih vsebujejo, se kaže v neskladnih in pogosto lastniških meta-podatkih. Ti vsebujejo podatke o strukturi podatkov in njihovem pomenu, ki jih običajno uporabljajo orodja, podatkovne baze, vmesna programska oprema itd. OMG skupina si z MOF (angl. Meta Object Facility) specifikacijo prizadeva za postavitev odprtokodnega in od platforme neodvisnega okvirja za upravljanje metapodatkov, da bi vzpodbudili razvoj in izmenljivost med sistemi, ki uporabljajo modele in meta-podatke. Med te spadajo seveda tudi orodja za modeliranje poslovnih procesov. MOF specifikacija tako znatno prispeva k MDA (angl. Model Driven Achitecture) skupine OMG z uradno definicijo meta-modelov in modelov neodvisnih od platforme (angl. Platform Independent Models, PMI) z meta-podatki. MOF specifikacija temelji tudi na OMG standardu XMI (angl. XML Metadata Interchange) za izmenjavo MOF-temelječih meta-modelov s pomočjo XML jezika. Ta format se običajno uporablja za UML, vendar ga pogosto uporabljamo tudi za BPMN [20]. OMG definira tudi razvijajočo se specifikacijo Definicija Diagrama (angl. Diagram Definition, DD), s katero priskrbi zasnovo za modeliranje in izmenjavo grafičnih notacij za MOF-temelječe grafične jezike, kakršna sta UML in BPMN. S tem postavi tudi zasnovo za MOF-temelječ BPMN DI meta-model in shemo. OMG tudi napoveduje objavo specifikacije BPMN 2.0 XMI za izmenjavo informacij o diagramih, ko bo DD specifikacija temeljito razvita in ustaljena [5]. BPMN 2.0 diagram izmenjave je primerek BPMN DI meta-modela.»serializacija diagrama [BPMNDiagram] za izmenjavo zahteva množico oblik [BPMNShape] in robov [BPMNEdge] na področju [BPMNPlane].«BPMN DI se tako osredotoča na izmenjavo oblik in robov, ki so primerki BPMN diagrama. Vsaka izmed oblik, robov in področij morajo naslavljati natanko eno abstraktno sintakso elementa BPMN modela z uporabo atributa [bpmnelement]. Ko govorimo o BPMN DI, je BPMN diagram posnetek BPMN modela v točki časa. Za ustvarjanje BPMN diagrama so nujni primerki BPMN DI in reference na posamezne elemente BPMN modela. Pri tem BPMN DI zajema le 36

50 informacije, ki jih BPMN model ne vsebuje in jih iz njega ni možno izpeljati. Priskrbi namreč grafične lastnosti za prikaz BPMN elementa, vse ostale lastnosti pa so izpeljane iz naslovljenega bpmnelement-a [5]. Slika 3-6 prikazuje naslavljanje elementov. Slika 3-6: Ponazoritev naslavljanja [26] Slika 3-7 prikazuje abstraktno sintakso BPMN DI za diagram. BPMNDiagram je razred, ki prikazuje vse elemente BPMN modela in predefinira korenski element na tip BPMNPlane. BPMNDiagram si opcijsko lasti tudi množico BPMN napisov, ki določajo edinstven izgled napisa [5]. Slika 3-7: BPMN diagram [5] 37

51 Slika 3-8 prikazuje abstraktno sintakso BPMN DI za področje. BPMNPlane je razred, ki deluje kot vsebnik za množici elementov BPMNShape in BPMNEdge, ki so vsebovani v BPMNDiagram. Pri tem predefinira reference elementov na tip BaseElement [5]. Slika 3-8: BPMN področje [5] Slika 3-9 prikazuje abstraktno sintakso BPMN DI za obliko. BPMNShape je razred, ki opisuje element v BPMN modelu, prav tako predefinira svojo referenco na element modela na tip BaseElement in definira atribute, ki jih opcijsko uporabljamo za različne tipe elementov. BPMNLabel je vsebovan v BPMNShape v primeru, ko element vsebuje nek napis. Vsi elementi BPMNShape so neposredno v lasti BPMNPlane in niso gnezdeni eden znotraj drugega [5]. Slika 3-9: BPMN oblika [5] Slika 3-10 prikazuje abstraktno sintakso BPMN DI za rob. BPMNEdge je razred, ki opisuje odnos med dvema elementoma v BPMN modelu. Ta predefinira svojo referenco na element modela na tip BaseElement ter reference na izvor in cilj na tip DiagramElement. 38

52 BPMNLabel je vsebovan v BPMNEdge na enak način kot pri BPMNShape. Prav tako so vsi elementi BPMNEdge neposredno v lasti BPMNPlane [5]. Slika 3-10: BPMN rob [5] 3.8 Modeliranje poslovnih procesov v računalniškem oblaku Za podporo upravljanja poslovnih procesov se je bila najprej razvita Storitveno orientirana arhitektura (angl. Service-oriented architecture, SOA), ki je združevala velike aplikacije v posamezne module, kateri so zajemali določene storitve in med seboj komunicirali. Na tak način je bilo možno z relativno nizkimi stroški hitro in učinkovito nadgraditi obstoječi poslovni sistem [32]. SaaS storitveni model bi lahko označili za razširitev SOA za svetovni splet. Oba namreč temeljita na ponudbi storitve za uporabnika. Pri tem ponudnik storitve zagotavlja uporabo storitvenega modela SaaS, katerega infrastruktura je v celoti nameščena na strežniku, do storitve pa navadno dostopamo prek spleta. V nekaterih primerih je dostop omogočen tudi prek programskih vmesnikov, saj so zaradi naraščajoče sprejetosti SaaS s strani vodilnih IT podjetij, kot so SAP, Oracle, Microsoft, IBM, Google ipd., razvijalci namiznih orodij prisiljeni nadgraditi svoje obstoječe platforme s SaaS ponudbo [32]. 39

53 Modeliranje poslovnih procesov v računalniškem oblaku tako temelji predvsem na SaaS storitvenem modelu, na katerem so nameščene končne ali organizaciji prilagojene aplikacije, ki zagotovijo vse potrebne funkcionalnosti za učinkovito modeliranje. Poleg tega se lahko organizacije odločijo za namestitev v javnem, privatnem ali hibridnem oblaku in tako zmanjšajo morebitna tveganja povezana z občutljivimi podatki [28]. Za porast popularnosti SaaS modela najdemo razloge predvsem v stroškovni učinkovitosti za [32]: uporabnika, ki se izogne začetni investiciji v vire (strojna in programska oprema strežnika, podatkovne baze in shrambe, viri za razvoj in testiranje ipd.) in drage licenčne programske opreme za BPM, katere ni potrebno nameščati ali posodabljati, kar bi lahko bilo za podjetje z mnogo računalniki drago tudi zaradi potrebe po IT osebju, SaaS na drugi strani zaradi namestitve v oblaku priskrbi vse potrebne vire, se plačuje na osnovi mesečne naročnine storitve glede na uporabo ali na število uporabnikov in je tudi stalno posodobljen, ponudnika, ki ima na osnovi mesečne naročnine stalen dotok prihodkov, kar pogosto nanese več, kot pri enkratnem nakupu licence, saj se obstoječi viri s pomočjo virtualizacije delijo na več uporabnikov, hkrati lahko najamejo PaaS ali IaaS model drugega ponudnika (npr. Amazon EC2) za razvoj svojega SaaS modela, razbremenjeni so tudi skrbi za nelegalno uporabo njihove licenčne programske opreme. Ker so organizacije razbremenjene visoke investicije za zagotavljanje strojne in programske opreme in posledično vzdrževanje le-teh, se kot velika prednost računalništva v oblaku izpostavi tudi časovna učinkovitost. Organizacije se tako lahko bolj osredotočajo na inovacijo, spremembe in iterativno testiranje izboljšav procesov kot na samo vzdrževanje infrastrukture [28]. Računalništvo v oblaku ponuja tudi večjo možnost sodelovanja med uporabniki, tako znotraj organizacije kot tudi v širšem smislu BPM skupnosti [28]. Sodelovanje v deljenem okolju znotraj organizacije je lahko sinhrono ali asinhrono in vključuje komunikacijo, koordinacijo, medsebojno podporo in aktivno sodelovanje pri ustvarjanju nekega produkta, ki je v našem primeru proces. Tako lahko člani skupine sledijo spremembam in so o njih obveščeni. Ko se sodelovanje izvaja s pomočjo računalnika, imenujemo to»esodelovanje«[24]. Pri spletnih rešitvah za modeliranje poslovnih procesov pričakujemo, da imajo vgrajeno podporo za e-sodelovanje. 40

54 Pri širšem sodelovanju se izpostavi možnost ustvarjanja skupnosti»bpm vodij«posameznih organizacij, kar bi lahko pospešilo uvajanje BPM prakse v podjetja [28]. V raziskavi BPTrends 2016 je namreč navedeno, da je največja ovira pri uvajanju BPM v organizacije prav nezanimanje vodstva za BPM prakse, in sicer kar v 56% [11]. BPTrends so v svojo raziskavo leta 2009 dodali vprašanja, ki se nanašajo na uporabo računalništva v oblaku za BPM. Rezultati raziskave BPTrends 2016 so pokazali, da se 31% vprašanih ne posveča SOA ali spletnim rešitvam za BPM, 20% pa raziskuje te dve možnosti. Le 10% vprašanih je ocenilo, da je računalništvo v oblaku za njihovo organizacijo zelo pomembno. To dejstvo je še toliko bolj presenetljivo, če upoštevamo, da je večina ponudnikov BPMS orodij razširila možnosti namestitve svojih produktov na oblačne storitvene modele [11]. 41

55 4 SPLETNE REŠITVE ZA MODELIRANJE POSLOVNIH PROCESOV V praktičnem delu diplomske naloge smo najprej z uporabo spletnega iskalnika Google identificirali spletne rešitve za modeliranje poslovnih procesov. Omejili smo se na rešitve v oblaku, ki podpirajo katerokoli različico BPMN notacije. Za vsako identificirano spletno rešitev smo beležili osnovne lastnosti. Nato smo izbrali tri spletne rešitve iz seznama vseh identificiranih in jih podrobneje opisali. Primerjavo funkcionalnosti in sledenja smernicam razvoja spletnih strani smo zasnovali na večkriterijski analizi (angl. Multicriteria analysis, MCA) [8]. Postavili smo več kriterijev, ki temeljijo na lastnostih, ki jih pričakujemo v orodju oziroma spletni rešitvi za modeliranje poslovnih procesov. Nato smo ocenjevali, kako dobro je nek kriterij izpolnjen v posamezni spletni rešitvi. Na osnovi ocen smo izračunali utežno vsoto po kriterijski funkciji in dobili vpogled v učinkovitost spletnih rešitev na tema dvema področjema. Primerjavo stroškov smo izvedli z izračunom stroška najema oblačne storitve za do 100 uporabnikov. Tako smo pridobili potrebne podatke za potrditev ali ovržbo postavljenih hipotez. Rezultate smo tabelarično in grafično prikazali ter podali interpretacijo rezultatov. V praktičnem delu smo tudi praktično testirali izmenljivost modelov med predstavljenimi spletnimi rešitvami. Da smo to izvedli, smo z OMG spletne strani pridobili kompleksnejši BPMN model in ga poskusili uvoziti in izvoziti v BPMN formatu. 4.1 Identifikacija obstoječih spletnih rešitev Za izvedbo praktičnega dela smo s pomočjo svetovnega spleta identificirali spletne rešitve za modeliranje poslovnih procesov. Omejili smo se na spletne rešitve, ki izpolnjujejo dva osnovna pogoja: rešitev v oblaku in podprta BPMN notacija. 42

56 Beležili smo tabelo (Tabela 4-1) o sledečih lastnostih posameznih identificiranih spletnih rešitev [25]: naziv spletne rešitve, ponudnik spletne rešitve, datum prve in zadnje različice, licenca plačljiva, brezplačna, odprtokodna, podpora različic BPMN in ostalih diagramskih tehnik, ali je omogočena in v katerem formatu je podprta izmenjava modelov, datum identifikacije spletne rešitve oziroma dostop do nje in spletna stran. Da bi pridobili nanizane lastnosti, smo naprej pregledali spletne strani posamezne spletne rešitve in njeno dokumentacijo. V primeru, da na ta dva načina nismo zbrali vseh zahtevanih podatkov o lastnostih, smo preizkusili nekatere testne različice ali preko elektronske pošte kontaktirali ponudnike za dodatne pojasnitve. Ker smo jih torej pridobili na različne načine, se skladno s tem tudi razlikujejo v zapisu. Najbolj je to opazno pri primerjavi podprtih diagramskih tehnik in formatih izmenjave. V tabeli (Tabela 4-1) smo zato v teh dveh stolpcih z * označili podatke, ki smo jih pridobili s pregledom dokumentacije, z ** podatke, ki smo jih pridobili s prijavo na testno različico spletne rešitve in s *** podatke, ki smo jih pridobili preko kontakta s ponudniki. Kjer ni nobenih od omenjenih označb, smo podatke pridobili s pregledom spletnih strani in dokumentacije. Posameznih podatkov ni bilo mogoče najti na omenjene načine ali preko drugih avtentičnih virov zato so ti manjkajoči. 43

57 Ime spletne rešitve Ponudnik spletne rešitve Datum prve različice Tabela 4-1: Identificirane spletne rešitve za modeliranje poslovnih procesov Datum zadnje različice Licenca Podpora BPMN različic in podpora drugim tehnikam za modeliranje 44 Podprti formati izmenjave Datum dostopa do spletne rešitve Spletna stran Activiti Alfresco Odprtokodna *BPMN 2.0 *BPMN 2.0 Maj **BPMN (ni **Uvoz: Visio navedeno katera Plačljiva s format Adeptia različica, po Adeptia Inc preizkusnim Izvoz: PDF, MS Junij Connect 5 obsegu obdobjem Word, XML, elementov slikovni format verjetno 1.0) ADONIS:clo ud Aris Cloud BOC Information Technologie s Consulting AG Software AG Junij / BariumLive Barium 2009 Maj 2016 Plačljiva s preizkusnim obdobjem Plačljiva s preizkusnim obdobjem Plačljiva s preizkusnim obdobjem ***BPMN 2.0: - Skladnost na nivoju modeliranja procesov in modeliranja koreografije - Vključuje diagrama koreografije in pogovora *BPMN 2.0, EPC *BPMN 1.0, BPMN 2.0, prosto modeliranje (angl. Free Form ***podpira BPMN DI, vendar v preizkusni različici ne omogoča uvoza in izvoza **Uvoz: ARIS Express model, BPMN 2.0 Izvoz: BPMN 2.0 **Uvoz: lastniški XML format BARIUM Izvoz: lastniški XML format Junij 2016 Maj 2016 Maj

58 Ime spletne rešitve BPMN Modeler Ponudnik spletne rešitve Datum prve različice Datum zadnje različice Trisotech Licenca Plačljiva s preizkusnim obdobjem Podpora BPMN različic in podpora drugim tehnikam za modeliranje modeling) ***BPMN 2.0: - Skladnost na nivoju modeliranja procesov in modeliranja koreografije, - Vključuje diagrama sodelovanja in pogovora Podprti formati izmenjave BARIUM, CSV **Uvoz: BPMN, XPDL, MS Project, MS Visio in Disco Izvoz: BPMN, XPDL (2.1, 2.2 in 3.0), BPEL, slikovni formati, MS Visio in SharePoint Workflow Datum dostopa do spletne rešitve Junij 2016 Spletna stran bpmn.io Camunda in Februar Zalando 2014 April 2015 Odprtokodna *BPMN 2.0 *BPMN 2.0 Maj bxmodeller ENGINEER ING Ingegneria Informatica 8 - ISUFI Odprtokodna *BPMN 1.0 *XPDL 2.0 in 1.0 Maj University of Salento Ekuar Ekuar / / / / / Maj GenMyMod el Axellience Zastonjska & Plačljiva s preizkusnim obdobjem *BPMN 2.0, UML, RDS, diagrami zaporedja (angl. Flow Charts) *BPMN 2.0 Maj

59 Ime spletne rešitve Gliffy Online Ponudnik spletne rešitve Datum prve različice Datum zadnje različice Gliffy, Inc. / / Heflo Venki IBM BlueWorks Live IBM / Licenca Zastonjska & Plačljiva s preizkusnim obdobjem Zastonjska & z junijem 2016 plačljiva Plačljiva s preizkusnim obdobjem Podpora BPMN različic in podpora drugim tehnikam za modeliranje *BPMN, UML, diagrami zaporedja (angl. Flow Charts), miselni vzorci (angl. Mindmaps), Vennovi diagrami (angl. Venn diagrams), organizacijski diagrami (angl. Org Charts), ER diagrami ***BPMN 2.0: - Skladnost na nivoju modeliranja procesov *BPMN 2.0 Podprti formati izmenjave *Uvoz: MS Visio (VDX in VSDX), lastniški XML formati GLIFFY, GON in GXML **Izvoz: slikovni formati (PNG in JPG), SVG, lastniški XML format GLIFFY **Uvoz: BPMN 2.0, XPDL Izvoz: BPMN 2.0 **Uvoz: BPMN 2.0, XPDL 2.1, VDX Izvoz: MS PowerPoint, MS Word, MS Excel Process Data, BPMN 2.0, XPDL 2.1, IBM WebSphere Business Modeler Datum dostopa do spletne rešitve Junij 2016 Maj 2016 Maj 2016 Spletna stran

60 Ime spletne rešitve Ponudnik spletne rešitve Datum prve različice Datum zadnje različice Licenca Podpora BPMN različic in podpora drugim tehnikam za modeliranje Podprti formati izmenjave XML 7.0 Datum dostopa do spletne rešitve Spletna stran IBM Business Process Manager on Cloud igrafx Cloud Interstage Business Process Manager IBM igrafx, LLC. / 2012 Fujitsu / 2009 Plačljiva s preizkusnim obdobjem Plačljiva z možnostjo preizkusa demo verzije Plačljiva s preizkusnim obdobjem *BPMN 2.0 *BPMN 2.0 *BPMN 2.0 *BPMN 2.0, BPEL 2.0 *XPDL, XML, BPMN 2.0 *XPDL 2.0, BPEL, WebDAV, Wf-XML 2.0 *BPMN 2.0, XML Maj 2016 Maj 2016 Maj ibm.com/software/products/en /business-process-managercloud s/igrafx-cloud IYOPRO Intellivate GmbH 2011 Marec 2016 Plačljiva s preizkusnim obdobjem *BPMN 2.0 **Uvoz: ni definirano (uvoz iz datotečnega sistema) Izvoz: lastniški XML format IYP, BPMN 2.0 in XML format, slikovni format, MS Word in HTML poročilo, RACI matrika in Maj

61 Ime spletne rešitve Ponudnik spletne rešitve Datum prve različice Datum zadnje različice Licenca Podpora BPMN različic in podpora drugim tehnikam za modeliranje Podprti formati izmenjave diagram IT sistema Datum dostopa do spletne rešitve Spletna stran jbpm Lucidchart Red Hat, Inc. Lucid Software Inc Odprtokodna *BPMN 2.0 *BPMN 2.0, XML Maj Posodobit ve dvakrat na mesec Zastonjska & Plačljiva s preizkusnim obdobjem Modelworld Essmod Zastonjska *BPMN 2.0, diagrami zaporedja, SIPOC diagrami, ER diagrami, UML, organizacijski diagrami, Mockups, Wireframes, miselni vzorci, vennovi diagrami, Floor plans, krožni diagrami (angl. Circuit diagrams) *BPMN 1.2, UML, Archimate, IDEF in DEMO, Mockups **Uvoz: MS Visio VDX, Gliffy formati (GXML, GLIFFY) in Omnigraffle (GRAFFLE, GRAFFLE.ZIP) Izvoz: PDF, PNG, JPEG, MS Visio VDX, SVG **Uvoz: lastniški XML format MODELWORLD Izvoz: lastniški XML format MODELWORLD Maj 2016 Maj

62 Ime spletne rešitve ProcessMak er ProcessMap per Questetra BPM Suite Signavio Process Editor Ponudnik spletne rešitve Datum prve različice Colosa, Inc Datum zadnje različice Colosa, Inc. / / Questetra, Inc. Signavio, Inc. Januar Mesečne posodobit ve Licenca Plačljiva s preizkusnim obdobjem Plačljiva s preizkusnim obdobjem Zastonjska & Plačljiva Plačljiva s preizkusnim obdobjem Podpora BPMN različic in podpora drugim tehnikam za modeliranje *BPMN 2.0 ***BPMN 2.0: - Skladnost na nivoju modeliranja procesov (analitični nivo), - Vključuje diagram sodelovanja *BPMN (ni navedeno katera različica, po obsegu elementov verjetno 1.2) *BPMN 2.0, EPC, DMN 1.0, ArchiMate 2.1, organizacijski Podprti formati izmenjave **Uvoz: BPMN 2.0, lastniška XML formata PMX (za najnovejšo različico) in PM (za starejše različice) Izvoz: BPMN, lastniški XML format PMX **Uvoz: BPMN 2.0 Izvoz: BPMN 2.0, PDF, MS Word **Uvoz: ni omogočen Izvoz: PNG **Uvoz: BPMN 2.0, XPDL 2.1 Izvoz: lastniški XML format SGX, Datum dostopa do spletne rešitve Maj 2016 Maj 2016 Maj 2016 Junij 2016 Spletna stran

63 Ime spletne rešitve Stages SYDLE SEED Ponudnik spletne rešitve Method Park SYDLE Systems Datum prve različice 2002 Datum zadnje različice Marec 2014 Junij 2012 Julij 2015 Licenca Plačljiva s preizkusnim obdobjem Zastonjska & Plačljiva s preizkusnim obdobjem Podpora BPMN različic in podpora drugim tehnikam za modeliranje diagrami, Value Chain *BPMN (ni definirana različica), EPC, SIPOC, Turtle *BPMN (ni definirana različica) Podprti formati izmenjave BPMN 2.0, PNG, SVG, PDF, Drools *HTML, XML, MS Project **Uvoz/izvoz v preizkusni različici nista omogočena ***Kontakt s proizvajalcem ni bil uspešen Datum dostopa do spletne rešitve Maj 2016 Junij 2016 Spletna stran

64 S pomočjo svetovnega spleta smo identificirali 25 spletnih rešitev za modeliranje poslovnih procesov, ki podpirajo BPMN. Iz zgornje tabele (Tabela 4-1) je razvidno, da večina spletnih rešitev že podpira BPMN 2.0 standard, vendar nismo našli nobene, ki bi bila na vseh nivojih skladna z njim. Predvsem skladnosti nismo zasledili na nivoju izvajanja poslovnih procesov, iz česar lahko sklepamo, da se tovrstne spletne rešitve uporabljajo predvsem za modeliranje, medtem ko je izvedba še vedno realizirana bolj v namiznih orodjih za celovito upravljanje poslovnih procesov. Ugotovili smo tudi, da mnoge spletne rešitve podpirajo izmenjavo modelov v BPMN in XPDL formatu, le redke pa v BPEL. Nekatere otežujejo medobratovalnost med spletnimi rešitvami z definiranjem lastnih XML formatov ali s popolnim onemogočanjem izmenjave modelov, kar smo predvideli že s pregledom literature in problem omenili v teoretičnem delu diplomskega dela (Poglavje 3.5.3). 4.2 Izbor spletnih rešitev Pri izbiri treh spletnih rešitev, ki jih bomo v nadaljevanju opisali in podrobneje primerjali, smo postavili zahteve, ki so nam omogočile bolj raznovrsten pregled in zagotovile pogoje za poglobljeno testiranje. Te zahteve so: možnost brezplačnega preizkusa spletne rešitve, preglednost uporabniškega vmesnika, dostopna dokumentacija podprta izmenjava modelov v formatu BPMN pri vsaj dvema izbranima spletnima rešitvama in objavljen cenik storitev pri vsaj dvema izbranima spletnima rešitvama. Za večkriterijsko analizo smo izbrali sledeče spletne rešitve za modeliranje poslovnih procesov: Signavio Process Editor, BPMN Modeler in ADONIS:cloud. Omenjene spletne rešitve smo izbrali, ker izpolnjujejo vse postavljene zahteve, hkrati pa nam omogočajo prikaz omejevanja medobratovalnosti med spletnimi rešitvami (ADONIS:cloud) in učinkovit prikaz sledenja smernicam razvoja spletnih strani (BPMN 51

65 Modeler). Signavio Process Editor smo izbrali zaradi vključenosti podjetja Signavio v akademski krog. Za opis rešitev smo najprej preizkusili testne različice (če jih nismo že prej) in nato pregledali dokumentacijo na spletni strani ponudnika (za Signavio Process Editor na [27], za BPMN Modeler [31] in za ADONIS:cloud na [3]) ali znotraj spletne rešitve. Ob nejasnostih ali manjkajočih podatkih smo se poslužili morebitnih forumov, drugih spletnih strani, znanstvenih člankov ali kontaktirali ponudnike Signavio Process Editor Podjetje Signavio je leta 2009 predstavilo spletno rešitev Signavio Process Editor, ki temelji na spletni rešitvi Oryx, katera je bila razvita leta 2006 [23] in izbrana za najboljšo odprtokodno spletno rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN 2.0 [25]. Njen namen je bil podpirati akademski krog za BPM. Prav tako je leta 2009 Signavio ustanovil BPM akademsko iniciativo (angl. BPM Academic Initiative) in 11. septembra 2011 prevzelo vodenje zato so takrat nehali vzdrževati Oryx sistem [23]. Signavio redno nadgrajuje svoja orodja, med njimi tudi spletno rešitev Signavio Process Editor. Za namene opisa in preizkusa smo se prijavili na 30-dnevno preizkusno različico, ki zajema funkcionalnosti paketa Corporate Edition. Ob prijavi je bilo potrebno navesti osebne podatke in podatke, ki se nanašajo na podjetje. Za slednje smo izpolnili podatke Univerze v Mariboru. Preizkusna različica je vezana na elektronski naslov, kamor smo prejeli potrditveno elektronsko pošto. Ob kliku na potrditveno povezavo nam je odprlo spletno stran, kjer smo lahko povabili sodelavce z navedbo njihovih elektronskih naslovov, ki lahko preko e-sodelovanja skupinsko urejajo poslovni proces. Testno smo odprli še en elektronski naslov na Gmail računu in ga navedli kot sodelavca, da bi lahko bolje testirali kriterij»e-sodelovanje med uporabniki« Opis spletne rešitve Signavio Process Editor je plačljiva spletna rešitev za modeliranje, analizo in simulacijo poslovnih procesov prilagojena za skupinsko delo uporabnikov. Ponujena je v treh 52

66 paketih: Professional Edition, Corporate Edition in Ultimate Edition. Prvi je omejen na tri uporabnike in ne omogoča lokalne namestitve. Sicer ga je mogoče uporabljati kot: programsko opremo kot storitev (SaaS), kjer se spletna rešitev nahaja na Signavio strežnikih, podatki so shranjeni v centralni shrambi, do nje pa dostopamo s pomočjo podprtih spletnih brskalnikov, lokalno namestitev (On-premise), kjer spletno rešitev namestimo na zasebni oblak zato jo sami vzdržujemo in do nje prav tako dostopamo preko spletnega brskalnika [27][25]. Signavio Process Editor podpira modeliranje v BPMN 2.0 in vključuje diagram koreografije, diagram pogovora in diagram sodelovanja. Poleg tega je možno modelirati z nekaterimi drugimi diagramskimi tehnikami, kot so EPC, verige vrednosti (angl. Value Chains) in organizacijski diagrami (angl. Organization Charts). Pri tem Signavio Process Editor omogoča verifikacijo BPMN 2.0 in EPC sintakse. Na zahtevo je ponujena tudi aktivacija UML diagramov uporabe in razrednih diagramov. Za podporo odločanju uporablja ArchiMate 2.1 diagrame in modeliranje odločitev z DMN 1.0. Slika 4-1 prikazuje Raziskovalca (angl. Explorer), ki se nam odpre kot prva stran ob vstopu v spletno rešitev. V zgornji menijski vrstici lahko na desni strani urejamo nastavitve spletne rešitve, dostopamo do pomoči in osvežujemo prikaz v primeru sprememb (npr. novega shranjenega procesa). Na levi strani menijske vrstice se zvrstijo možnosti za ustvarjanje novih modelov, njihovo urejanje, simuliranje, uvažanje in izvažanje, izdelavo poročil in možnosti za skupinsko delo. Na levi strani uporabniškega vmesnika imamo pregled nad direktoriji, kamor lahko razporejamo svoje procese ali ustvarjamo nove direktorije. Privzeti direktoriji so Skupni dokumenti (angl. Shared documents), znotraj katerih imamo na voljo tudi izdelane vzorčne procese, Moji dokumenti (angl. My documents) in Smeti (angl. Trash). Ko se postavimo na nek direktorij, lahko njegovo vsebino opazujemo na desni oziroma v sredinskem delu uporabniškega vmesnika. Pogled si lahko prilagodimo v ikone ali v seznam s klikom na gumb v zgornjem desnem kotu osrednjega dela. Za prikaz smo ustvarili nov direktorij»testni modeli«, uvozili BPMN model» voting«(slov. elektronsko glasovanje), ustvarili nekaj novih BPMN modelov in komentar v modelu 53

67 »Document1«ter omogočili skupinski pregled nad modelom»proces za prikaz vmesnika«, kar je vidno na sliki spodaj (Slika 4-1). Z oblački so naznanjeni komentarji v procesu, z modro piko pa skupinski pregled in glede na dodeljene pravice tudi urejanje modela. Če se postavimo na katerikoli element v direktoriju, lahko v spodnjem delu okna razširimo pregled nad izbranim elementom in spremljamo spremembe nad njim, ki se tudi časovno zabeležijo. Ob kliku na spremembo se nam na desni prikažejo podrobnosti spremembe. Slika 4-1: Uporabniški vmesnik Signavio Process Editor - Raziskovalec Ko ustvarimo nov BPMN 2.0 model ali ga uvozimo, se nam odpre nov zavihek v spletnem brskalniku, ki zajema uporabniški vmesnik za modeliranje. Ta je prikazan na sliki (Slika 4-2). Zgoraj imamo menijsko vrstico z ikonami, na levi je možnost prikaza osnovne ali razširjene BPMN palete elementov, v sredinskem delu modeliramo, na desni strani pa lahko razširimo možnosti atributov za proces ali posamezne elemente. Uporabna funkcionalnost Signavia Process Editor je slovar. Ko je element ustvarjen in poimenovan, lahko s klikom na gumb ob elementu (Slika 4-2) dodamo ime elementa v slovar. Ko začnemo vnašati napis za drugi element, nam slovar ponuja možne podobne 54

68 vnose. Slovar je razdeljen na šest kategorij: organizacijske enote, dokumente, aktivnosti, dogodke, IT sisteme oziroma artefakte in ostalo. Slika 4-2: Uporabniški vmesnik za modeliranje Signavio Process Editor Stroški Kot smo že omenili, je Signavio Process Editor ponujen v treh paketih, ki se razlikujejo po funkcionalnostih. Vsakega izmed njih je možno uporabljati kot SaaS ali lokalno namestitev, vendar so na spletni strani ponudnika navedene le cene za SaaS ponudbo, ki so določene na uporabnika na mesec. Da bi pridobili cene za lokalno namestitev, smo kontaktirali ponudnika, vendar niso bili pripravljeni razkriti teh informacij. Tabela 4-2 jasno prikazuje cene posameznega paketa in njegove zmožnosti. Tabela 4-2: Stroški uporabe spletne rešitve Signavio Process Editor Professional Corporate Funkcionalnosti paketa Edition Edition Modeliranje poslovnih procesov Upravljanje arhitekture organizacije Skupinska shramba za procese za več uporabnikov Ultimate Edition 55

69 Poročila procesov Notranji sistem za nadzor (Internal Control System, ICS) Smernice in nasveti za modeliranje Simulacija procesov korak-za-korakom Nastavljiva dokumentacija procesa Stroškovna analiza Modeliranje v več jezikih Uvoz dokumentov Možnost upravljanja pravic za posamezne uporabnike in varnostnih nastavitev Vizualizacija atributov Prilagajanje dogovorov in pravil za modeliranje Simulacija procesa Odobritev procesnih diagramov Pametni direktoriji za iskanje Cena na uporabnika na mesec 81,95 129,95 199, BPMN Modeler BPMN Modeler je del modularne spletne rešitve Digital Enterprise Suite, ki jo je razvilo podjetje Trisotech. Ponudnik omogoča 30-dnevni preizkus spletne rešitve z izključitvijo nekaterih modulov in funkcionalnosti (kot je simulacija procesa) zato smo po registraciji preizkusne različice kontaktirali ponudnika za popoln dostop. Po izpolnjenih zahtevah s strani ponudnika za preverbo identitete in namena preizkusa smo pridobili dostop do vseh modulov in funkcionalnosti Digital Enterprise Suite. Prijavo smo izvedli z uporabo elektronskega naslova in gesla, ki smo ju predhodno registrirali za osnovno 30-dnevno preizkusno različico. 56

70 Opis spletne rešitve Modularna spletna rešitev Digital Enterprise Suite vključuje module: Discovery Accelerator, s katerim planiramo strategijo poslovanja, tako da strukturirano odgovorimo na vprašanja kdo, kaj, kje, kdaj in zakaj, katera se nanašajo na potek poslovanja, BPMN Modeler, s katerim modeliramo poslovne procese skladno z BPMN 2.0 standardom, jih analiziramo in simuliramo, BPMN Visio Modeler, ki je Microsoft Visio dodatek in ga uporabljamo enako kot BPMN Modeler, CMMN Modeler, s katerim modeliramo poslovne procese po CMMN specifikaciji, DMN Modeler, s katerim modeliramo poslovne odločitve po DMN specifikaciji, Insight Analizer, s katerim integriramo, analiziramo in rudarimo kompleksne digitalne podatke organizacije, jih združujemo v uporabno bazo znanja in na njeni osnovi optimiziramo poslovne odločitve. Za namene diplomskega dela smo se osredotočili na modul BPMN Modeler, ki smo ga vključili večkriterijsko analizo. Spletno rešitev je mogoče uporabljati kot programsko opremo kot storitev (SaaS) in jo namestiti na: javni oblak za samostojnega uporabnika ali za organizacijo in zasebni oblak kot lokalno namestitev. Spletna rešitev BPMN Modeler omogoča modeliranje poslovnih procesov in koreografije skladno z BPMN 2.0 standardom, poleg tega pa vključuje diagram sodelovanja in pogovora. Pri tem lahko elemente BPMN modela povezujemo z elementi modelov CMMN in DMN, če imamo dostop do teh modulov. E-sodelovanje omogoča, da delimo posamezne direktorije sodelavcem s povabilom k sodelovanju preko elektronskega naslova in določitvijo pravic dostopa - pregled, urejanje 8 Case Management Model and Notation (CMMN) je specifikacija OMG skupine za upravljanje poslovnih primerov. 9 Decision Model And Notation (DMN) je specifikacija OMG skupine za modeliranje poslovnih odločitev. 57

71 ali lastništvo nad procesom. Znotraj e-sodelovanja je zajeto ustvarjanje novih različic procesa, ki jim določimo stanje osnutek, čakanje potrditve ali potrjen proces. Pregled nad različicami je urejen v Raziskovalcu, kakor je prikazano na sliki spodaj (Slika 4-3). Do Raziskovalca dostopamo s klikom na zavihek»file«(slov. Datoteka), ki je prikazan na naslednji sliki (Slika 4-4). Posamezne različice lahko tudi urejamo. Slika 4-3: Uporabniški vmesnik BPMN Modeler - Raziskovalec Posameznim elementom ali samemu procesu lahko dodamo komentar, ki se lahko nadalje razvija v diskusijo. Element lahko vsebuje več takih komentarjev, ki jih lahko kasneje tudi urejamo, kar je prikazano na sliki spodaj (Slika 4-4). Posameznim elementom lahko določimo atribute za izvedbo analize, dodamo podrobnejše opise in priponke, ki so lahko URL povezave vključno z YouTube videi, SlideShare 10 predstavitve in datoteke, shranjene v oblačni storitvi OneDrive ali Dropbox. Za namen prikaza smo na sliki spodaj začetnemu dogodku dodali priponko. Pri uporabi možnosti animacije procesa (angl. Process Animator), se priponke tudi izvedejo in tako izboljšajo razumevanje samega procesa. Animacijo procesa lahko delimo tudi z osebami, ki niso registrirane v BPMN Modeler. BPMN Modeler omogoča enostavno simulacijo z že določenimi parametri na osnovi treh vprašanj in kompleksno simulacijo, kjer parametre določimo sami. Omogoča tudi 10 SlideShare je brezplačno spletno središče za ustvarjanje predstavitev. Za uporabo se je potrebno registrirati. Vir: 58

72 validacijo diagrama na osnovi BPMN smernic. Ob izvedbi simulacije ali validacije se nam prikažejo rezultati v spodnjem delu okna, kot je prikazano na sliki spodaj (Slika 4-4). Slika 4-4: Uporabniški vmesnik za modeliranje BPMN Modeler Stroški Trisotech ponuja najem Digital Enterprise Suite za organizacije in za samostojne uporabnike. Organizacijam ponujajo najem celotne spletne rešitve Digital Enterprise Suite, opcijsko lahko najamemo le dodatek za BPMN simulacijo. Samostojni uporabniki lahko najamejo posamezne module in znotraj njih posamezne dodatke. Pri tem najem storitve za samostojne uporabnike izključuje možnosti za e-sodelovanje. Stroški so objavljeni le za samostojne uporabnike in se zagotovo razlikujejo od stroškov za najem storitve za organizacije. Da bi pridobili podatke o stroških najema za organizacije, smo kontaktirali ponudnika, vendar niso bili pripravljeni razkriti tovrstnih informacij zato te spletne rešitve nismo vključili v primerjavo stroškov. 59

73 Trisotech omogoča najem storitev za najmanj eno leto in zaračunava stroške v valuti ameriških dolarjev. Po enem letu se najem storitve avtomatsko obnovi s predhodnim opozorilom preko elektronske pošte. V primeru, da storitve ne želimo obnoviti, moramo vsaj 24 ur pred potekom najema zahtevati prekinitev preko portala za upravljanje lastnega računa. Tabela 4-3 prikazuje stroške najema spletne rešitve BPMN Modeler in stroške možnih dodatkov za samostojnega uporabnika. Tabela 4-3: Stroški uporabe BPMN Modeler za samostojnega uporabnika Tip storitve Ime storitve Stroški za eno leto Osnovna storitev Spletna rešitev BPMN Modeler 600 $ BPMN hitri vodič / Vključeni dodatki Knjiga BPMN pravil / Študija primera EU-Rent / BPMN Visio dodatek 60 $ Plačljivi dodatki BPMN e-učenje 120 $ BPMN simulacija 360 $ Skupni strošek bi tako znašal 1140 dolarjev. Ker se v diplomskem delu osredotočamo na spletne rešitve za modeliranje poslovnih procesov, smo iz tabele izključili stroške ostalih modulov tega ponudnika ADONIS:cloud Na osnovi namiznega orodja ADONIS, katerega prva različica je bila objavljena leta 1995, je podjetje BOC Group razvilo spletno rešitev ADONIS:cloud. Junija 2014 so izdali prvo različico, decembra 2014 drugo in julija 2015 tretjo, ki je tudi trenutna v uporabi. To leto načrtujejo izdajo ADONIS:cloud 4.0 različice. Na spletni strani ponudnika imamo dva načina preizkusa. Najprej imamo možnost za 10 minut preizkusiti spletno rešitev brez registracije. Ko ta čas poteče, nas ponudnik povabi k registraciji v 30-dnevno preizkusno različico, ki zajema funkcionalnosti paketa Cirrus. Enako kot pri ostalih dveh rešitvah moramo vnesti podatke, ki so vezani na elektronski 60

74 naslov s to razliko, da nam ponudnik ob registraciji ustvari štiri različne račune z uporabniškimi imeni in gesli. Preko računa za obllikovalce»designer Account«dostopamo vseh funkcionalnosti paketa Cirrus, ostale tri račune za bralce»reader Account«pa lahko uporabljamo za pregled modelov in deljenje informacij sodelavcem Opis spletne rešitve ADONIS:cloud je plačljiva spletna rešitev za modeliranje, analiziranje in objavljanje poslovnih procesov. Ponujen je v Stratus in Cirrus paketu, ki se razlikujeta po funkcionalnostih. ADONIS:cloud je ponujen kot: programska oprema kot storitev (SaaS) v javnem oblaku, ki je postavljen na infrastrukturo kot storitev (IaaS) zunanjega ponudnika CloudSigma, programska oprema kot storitev (SaaS) v zasebnem oblaku po dogovoru z BOC Group. Podatki so shranjeni v centralni shrambi v Švici. Za dostop potrebujemo internetno povezavo in spletni brskalnik, ki podpira HTML5 tehnologijo. ADONIS:cloud je podpira BPMN 2.0 standard na nivoju modeliranja procesov in koreografije, vključuje pa tudi diagrama koreografije in pogovora. Za upravljanje poslovnih procesov predstavi ADONIS BPMS metodologijo, ki povezuje produkte, procese, organizacijo in informacijsko tehnologijo. Da bi bili vsi vidiki podprti, priskrbi poleg BPMN 2.0 še dodatne tipe modelov: model produkta (angl. product model), mapa podjetja (angl. company map), model delovnega okolja (angl. working environment model), model sistema informacijske tehnologije (angl. IT system model), diagram primera uporabe (angl. use case diagram), model dokumenta (angl. document model), model podatkov (angl. data model), nadzorni bazen (angl. control pool), bazen tveganja (angl. risk pool), bazen za nadzor ciljev (angl. control objective pool) in model analize (angl. analysis model). 61

75 Slika 4-5 prikazuje uporabniški vmesnik spletne rešitve ADONIS:cloud, ki se nam odpre pri uporabi računa za oblikovalce. Na skrajni levi strani okna imamo osnovni meni, ki ga lahko skrijemo s klikom na hamburger meni zgoraj. S klikom na zavihek Raziskovalec (angl. Explorer) se nam odpre možnost pregleda modelov in objektov, kar pregledujemo v predelu okna levo od osnovnega menija. V tem predelu lahko ustvarjamo nove modele ali izberemo obstoječega. V sredinskem delu se nam nato odpre prostor za modeliranje z paleto BPMN 2.0 elementov. Skrajna desna stran okna se pojavi, če izvedemo validacijo ali izberemo možnost sodelovanja, kjer ustvarjamo komentarje, katerim lahko pripnemo datoteke. Slika 4-5: Uporabniški vmesnik za modeliranje ADONIS:cloud Na osnovi avtomatsko generiranega URL naslova lahko modele delimo z osebami, ki niso registrirane v spletno rešitev ADONIS:cloud. URL lahko pripnemo tudi na poljubno spletno stran znotraj HTML elementa iframe. ADONIS:cloud priskrbi tudi REST 11 vmesnik, s katerim lahko dostopamo do podatkov (npr. prikažemo model) znotraj druge aplikacije. Za konfiguracijo nastavitev se lahko obrnemo na BOC Group. 11 Representational State Transfer (REST) je arhitekturni stil, pri katerem z uporabo HTTP protokola, na katerem tudi temelji svetovni splet, izvajamo klice med aplikacijami za ustvarjanje, posodabljanje, branje in brisanje podatkov. Vir: 62

76 Z ADONIS:cloud lahko nad modeli in elementi izvedemo validacijo, ki preveri, ali smo upoštevali smernice modeliranja (npr. naloge naj bi bile poimenovane z glagolom in samostalnikom, vsak diagram poslovnega procesa naj vsebuje začetni in končni dogodek, vsi obvezni atributi morajo biti izpolnjeni) in skladno s tem javi napako ali opozorilo. Po izvedeni validaciji ponudi možnost avtomatskega popravljanja napak. ADONIS:cloud omogoča grafično primerjavo med dvema modeloma. Kot rezultat primerjave dobimo vpogled ne samo v izbrisane in dodane grafične elemente in povezave, ampak tudi v spremenjene vrednosti atributov. Na ta način zlahka pridobimo pregled nad spremembami med različicami modelov. Rezultati se zabeležijo v tabelo, ki jo lahko izvozimo kot Excelovo datoteko v XLSX formatu. Mednarodne organizacije lahko s pridom izkoriščajo funkcijo avtomatskega prevajanja vsebine modelov. Omogočeni so prevodi v angleški, nemški, francoski, poljski in španski jezik. V teh jezikih lahko uporabljamo tudi samo spletno storitev ADONIS:cloud Stroški BOC Group zaračunava svoje storitve vsake tri mesece glede na mesečno število uporabnikov. ADONIS:cloud razlikuje med dvema različnima računoma - za oblikovalce in za bralce. Na spletni strani je objavljen neto cenik le za oblikovalce. Tabela 4-4 prikazuje razlike med paketoma Stratus in Cirrus za oblikovalce in pripadajoče stroške. Ponujajo tudi možnost zakupa več računov za bralce. Za Stratus paket je ponujen zakup za 40,00 na mesec za 25 uporabnikov. Za Cirrus paket cene za bralce niso navedene. Tabela 4-4: Stroški uporabe ADONIS:cloud Funkcionalnosti paketa Stratus Cirrus Modeliranje poslovnih procesov Iskanje in napredna analiza Skupinska shramba za procese za več uporabnikov Neomejena baza modelov Ogled procesov kot bralec BPMN 2.0 za poslovni svet popolna BPMS metoda Grafična primerjava procesov 63

77 Validacija smernic za modeliranje in verifikacija BPMN sintakse Čarovnik za prevajanje Upravljanje dokumentov Grafična analiza in optimizacija Možnost upravljanja pravic za posamezne uporabnike in varnostnih nastavitev Funkcionalnosti za e-sodelovanje Različni grafični pregledi za različne stopnje upravljanja Cena na uporabnika na mesec (davek ni vključen) 69,00 99,00 Cena z 22% davkom 84,18 120,78 64

78 5 PRIMERJAVA IZBRANIH SPLETNIH REŠITEV 5.1 Ogrodje praktičnega dela Večkriterijska analiza je pristop in nabor tehnik, s katero razvrstimo izbrane možnosti od najbolj do najmanj zaželene na osnovi identificiranih kriterijev. Pri tem se lahko razlikujejo dosežene zmožnosti posameznih kandidatov in navadno noben od njih ni najboljši v vseh pogledih [8]. Večkriterijska analiza je sestavljena iz sledečih korakov [8]: 1. Zasnova namena in ciljev večkriterijske analize. 2. Identifikacija kandidatov za primerjavo. 3. Identifikacija kriterijev in podkriterijev ter organizacija v drevesno hierarhično strukturo. 4. Določitev pričakovane zmogljivosti za posamezen kriterij in opis ter ocenitev kandidatov. 5. Vrednotenje kriterijev z utežmi, ki prikazujejo pomembnost posameznega za končno odločitev. 6. Izračun končnega rezultata po kriterijski funkciji za vsakega kandidata. 7. Primerjava rezultatov. Na tak način večkriterijska analiza priskrbi matrico učinkovitosti (angl. performance matrix), kjer vsaka vrstica prikazuje kriterij, medtem ko stolpci zajemajo učinkovitost posameznega kandidata za vsak kriterij. Ocene učinkovitosti so lahko numerične, lahko jih pa podamo tudi kot dosežen rang na definirani lestvici (npr. od 1 do 3, kjer je 1 najnižja vrednost in 3 najvišja) [8]. Prepoznali smo primernost tega pristopa za potrditev oziroma ovržbo dveh zastavljenih hipotez, ki se nanašata na funkcionalnosti in sledenje smernicam razvoja spletnih strani. Za testiranje preostale hipoteze smo izvedli izračune za najem SaaS storitev v javnih oblakih za eno leto. Ker smo pri pregledu obstoječih spletnih rešitev ugotovili, da ponudniki storitev večinoma nimajo objavljenih stroškov za lokalne namestitve v zasebnih oblakih, smo tovrstni izračun izključili iz primerjave. Da bi bili pridobljeni rezultati bolj 65

79 strukturirani, smo izračunali stroške v (5.1) za posamezne pakete ponudnikov v primeru enega, deset in sto uporabnikov. Za lažji opis smo definirali sledeče: 1 uporabnik predstavlja majhno podjetje, 10 uporabnikov predstavlja srednje veliko podjetje in 100 uporabnikov predstavlja veliko podjetje. V obzir moramo vzeti, da spletne rešitve za modeliranje poslovnih procesov uporablja le majhen odstotek vseh zaposlenih v organizaciji zato smo opravili izračun za le do 100 uporabnikov. S t u c Tu je: S skupni stroški paketa na leto ( ), t čas, ki je konstanta 12 (mesecev), u število uporabnikov in c cena paketa na mesec ( ). (5.1) Zasnova večkriterijske analize Namen izvedbe večkriterijske analize je pridobitev podatkov za potrditev oziroma ovržbo dveh hipotez, ki se nanašata na primerjavo funkcionalnost in sledenja smernicam razvoja spletnih strani. Na osnovi namena smo postavili cilje te analize: raziskati, v kolikšni meri spletne rešitve izpolnjujejo pričakovane funkcionalnosti in raziskati, kako dobro spletne rešitve sledijo smernicam razvoja spletnih strani. Izbrane spletne rešitve za analizo smo že identificirali in predstavili (Podpoglavji 4.1 in 4.2). Za izvedbo analize smo: a) postavili in opisali kriterije, katere smo ponekod razdelili na podkriterije za: funkcionalne zahteve in sledenje smernicam razvoja spletnih strani. 66

80 b) ovrednotili posamezne podkriterije z utežmi glede na pomembnost posameznega v primerjavi z ostalimi, c) ocenili spletne rešitve s stopnjo implementiranosti posameznih podkriterijev, d) izračunali utežno vsoto po kriteriiski funkciji (tako za skupen kočni rezultat kot tudi posamično za kriterije) za vsako spletno rešitev in e) interpretirali rezultate Identifikacija kriterijev in podkriterijev Skladno s cilji smo postavili kriterije, ki so v primeru funkcionalnosti zasnovani na lastnostih, ki jih pričakujemo v orodjih za modeliranje poslovnih procesov, v primeru sledenja smernicam pa seveda na smernicah razvoja spletnih strani. Slika 5-1 prikazuje drevesno strukturo ciljev in kriterijev. Slika 5-1: Drevesna struktura ciljev in kriterijev Da bi bolj nazorno analizirali mnoge funkcionalnosti in sledenje smernicam razvoja spletnih strani, smo razdelili kriterije na podkriterije, jim določili uteži in preizkusili implementiranost posameznih podkriterijev v spletnih rešitvah. Da se ne bi zapletali v 67

81 podrobnosti podkriterijev, smo jih v prikazu drevesne strukture na sliki (Slika 5-1) izpustili in jih navedli v tabelah v nadaljevanju (Tabela 5-3 in Tabela 5-4). Da bi se izognili redundanci opisov ocenjevanja, smo obrazložitve ocen strukturirano povzeli v sklopu primerjave izpolnitve kriterijev med spletnimi rešitvami Kriterijska funkcija Večino identificiranih kriterijev smo razdelili na podkriterije, katere smo ovrednotili z utežmi. V primeru, da bi bralec ocenil uteži drugače, lahko to enostavno stori in po postopku ponovno izračuna končni rezultat za spletno rešitev. Tabela 5-1 ponazarja uteži za kriterije oziroma podkriterije označili smo ga z 1 v primeru, da je manj pomemben; z 2 v primeru, da je delno pomemben; in s 3 v primeru, da je zelo pomemben. Tabela 5-1: Uteži za kriterije oziroma podkriterije Pomembnost Manj pomemben Delno pomemben Zelo pomemben Utež Za posamezno spletno rešitev smo preverjali, ali izpolnjuje identificirane podkriterije in v kolikšni meri so implementirani znotraj posamezne spletne rešitve. S tem smo postavili varovalo, ki onemogoča, da bi bila spletna rešitev predobro ovrednotena zaradi dobro implementiranega, vendar manj pomembnega kriterija. Ker smo ponekod stopnjo implementiranosti lahko šteli, ponekod pa ne, smo jo vrednotili na dva načina: kot dosežen rang na lestvici od 0 do 2, kadar stopnje implementiranosti nismo mogli šteti, numerično na lestvici od 0 do maksimalne vrednosti, kjer smo stopnjo implementiranosti lahko šteli. Tabela 5-2 ponazarja vrednosti za stopnjo implementiranosti posameznega podkriterija, kjer stopnje implementiranosti nismo mogli šteti če podkiterij ni izpolnjen, smo stopnjo implementiranosti ovrednotili z 0; če je stopnja implementiranosti podkriterija sprejemljiva, smo jo ovrednotili z 1; če je podkriterij dobro implementiran v spletni rešitvi, smo stopnjo implementiranosti ovrednotili z 2. Zaradi boljšega pregleda, smo pri primerjavi spletnih 68

82 rešitev uporabili pripadajoče simbole, ki so prav tako ponazorjeni v spodnji tabeli (Tabela 5-2). Tabela 5-2: Vrednosti za stopnje implementiranosti Stopnja implementiranosti Neobstoječa Sprejemljiva Dobra Vrednost Simbol Pridobljene rezultate smo nato normirali na skupno lestvico, da bi pridobili skladne vhodne podatke v kriterijsko funkcijo. Za končni rezultat smo za vsako spletno rešitev izračunali utežno vsoto po kriterijski funkciji v (5.2). R ( u v ) (5.2) Tu je: R utežna vsota, u utež za podkriterije in v normirana vrednost stopnje implementiranosti v spletni rešitvi za posamezen podkriterij Vrednotenje kriterijev in podkriterijev za funkcionalnosti spletnih rešitev Kriterije in podkriterije za primerjavo funkcionalnosti, ki naj bi bile implementirane v spletnih rešitvah, smo določili glede na lastnosti, ki jih pričakujemo v orodjih za modeliranje poslovnih procesov. Te lastnosti smo opisali in izpostavili njihovo pomembnost. Za tem smo posameznim podkriterijem določili uteži. Da bi se čim bolj približali objektivnemu rezultatu, smo ovrednotili njihovo pomembnost glede na rezultate anket BPTrends, ki so dostopne na [11][12]. V nadaljevanju smo opisali kriterije za funkcionalnosti spletnih rešitev in jih prikazali v tabeli (Tabela 5-3Error! Reference source not found.). Pri branju tega poglavja lahko v 69

83 pripadajoči tabeli (Tabela 5-3Error! Reference source not found.) pod opisi sledite vsem kriterijem, saj so navedeni v sledečem vrstnem redu: a) Uporabniška dokumentacija in pomoč uporabnikom Da bi se uporabnik hitro in učinkovito spoznal s spletno rešitvijo, mora obstajati jasna in razčlenjena dokumentacija. Ta se zaradi same spletne zasnove seveda nahaja na spletu v obliki navodil za uporabo spletne rešitve, forumov in blogov, s katerimi konstantno raste baza znanja, ki jo gradi celotna interesna skupina. Z razvojem svetovnega spleta se je razširila možnost izobraževanja preko video gradiv in spletnih seminarjev. Mnogi ponudniki spletnih rešitev organizirajo tudi konference na fizičnih lokacijah. Poročilo BPTrends 2016 kaže, da se tretjina uporabnikov namerava udeležiti izobraževanj in konferenc s strani ponudnika spletne rešitve zato smo jo označili za delno pomembno. Kadar imajo uporabniki vseeno težave pri uporabi spletne rešitve, je zelo dobrodošla neposredna pomoč s strani ponudnika preko elektronske pošte, takojšnjega sporočanja preko pogovornega okna (angl. Instant Messaging, IM) ali telefona. Dobro zasnovana dokumentacija je predpogoj, da je spletna rešitev za uporabnika zanimiva. Spletne rešitve ponujajo tudi že izdelane vzorčne modele, ki so navadno razdeljeni na vsebinska področja in se lahko uporabijo kot zasnova lastnega procesa. b) Enostavnost uporabe V sklopu tega kriterija smo primerjali predvsem različne funkcionalnosti uporabniškega vmesnika in preverili, kako enostavno lahko uporabnik preizkusi spletno rešitev. c) Dokumentiranje diagrama procesa Za medobratovalnost modelov je pomembno, da jih lahko izvozimo in uvozimo v pogosto uporabljanih formatih. Med te štejemo splošen BPEL, XPDL in BPMN. V BPTrends 2011 je izvedena primerjava uporabe XPDL, BPEL, UML in BPMN. Rezultati so pokazali, da organizacije večinoma uporabljajo BPMN (72%), sledi mu UML (18%), BPEL (6%) in XPDL (4%). Skladno s podatki smo ovrednotili pomembnost uvoza in izvoza modela v omenjenih formatih. Seznamu smo dodali tudi format MS Visio, saj se to namizno grafično modelirno orodje še danes najpogosteje uporablja za modeliranje procesov, kar je razvidno iz BPTrends Zaradi tega smo ga označili kot zelo pomembnega. 70

84 Izvoz modelov za namene izdelave poročil se uporabljajo slikovni, PDF, MS Word in HTML formati. Ker se modeli uporabljajo za vizualno predstavitev procesa, smo slikovni format ovrednotili najvišje, PDF in MS Word poročila s točko nižje ter HTML format najnižje. Nekatere spletne rešitve omogočajo tiskanje modela ali pripravo PDF dokumenta za tisk modela. Priprava tiska mora biti prilagojena za velike modele, tako da je možno model natisniti na eno stran. Omogočen bi moral biti tudi predogled tiskanja. BPTrends 2012 kaže, da je pomembnost tiskanja procesov nizka zato smo jo ovrednotili za manj pomembno. d) Skladnost z BPMN 2.0 Ker je BPMN 2.0 standard na voljo že 5 let, smo želeli pridobiti podatke o nivojih skladnosti spletnih rešitev z njim. Osredotočili smo se na podrobnejši pregled skladnosti na nivoju modeliranja procesov oziroma njegovih podnivojev. Pri spletnih rešitvah nas je zanimalo predvsem modeliranje poslovnih procesov in njihova analiza zato smo opisni in analitični BPMN označili za zelo pomembna, medtem ko smo izvedljivi BPMN označili za točko nižje. Ob kontaktu s ponudniki smo pridobili podatke, da izbrane spletne rešitve niso skladne z BPMN 2.0 standardom na nivoju izvajanja procesov in BPEL izvajanja procesov zato pri tema dvema podkriterijema nismo izvedli poglobljene primerjave, kot smo to storili za nivo modeliranja procesov. Iz tega razloga smo tema dvema podkriterijema podali kar opisne ocene. Ker se BPEL zelo malo uporablja, smo ta nivo skladnosti ovrednotili z manj pomembnim. Kot je razvidno iz BPTrends 2016 so tudi organizacije še vedno predvsem osredotočene na modeliranje in analizo procesov ter manj na samo izvajanje, poleg tega pa se v diplomskem delu osredotočamo na spletne rešitve za modeliranje poslovnih procesov zato smo nivo skladnosti izvajanja procesov ocenili z delno pomembnim. Skladnost na nivoju modeliranja koreografije smo izključili iz primerjave zaradi kompleksnosti BPMN standarda, saj se ta nanaša na več medsebojno povezanih področij, ki se raztezajo skozi celoten standard. Ob pregledu literature nismo našli nobenega koherentnega vira, ki bi natančno povzemal prvine, ki jim mora zadostiti orodje, da bi bilo skladno na nivoju koreografije. Iz tega razloga smo se omejili le na pregled ostalih treh nivojev skladnosti. 71

85 e) Podprti spletni brskalniki Preverili smo, katere spletne rešitve podpirajo najnovejše spletne brskalnike. Omejili smo se na najpogosteje uporabljane brskalnike, ki si po statistiki sledijo po vrstnem redu 12 : Google Chrome (54,27%), Internet Explorer (15,45%) in Mozilla Firefox (14,70%). Ker sta Internet Explorer in Mozilla Firefox približno enako aktualna, smo ju ocenili z enako utežjo. Skladno s temi podatki smo ovrednotili uteži. Če bodo spletne rešitve podpirale delo v ostalih brskalnikih, ki so zanimivi le petim odstotkom uporabnikov, smo to navedli v podrobnejšem opisu izbranih spletnih rešitev. f) Podpora analizi modela procesa Ker celotno modeliranje temelji na paradigmi pregleda nad obstoječim procesom in možnosti analiziranja trenutnih rezultatov učinkovitosti procesa za organizacijo ter njegovo morebitno izboljšavo, smo različne vidike analize višje vrednotili. Iz BPTrends 2016 je razvidno, da si organizacije z upravljanjem poslovnih procesov želijo predvsem zmanjšanja stroškov in povečanja produktivnosti (58%) zato smo ta vidik ocenili kot zelo pomemben. Kot drugi najpomembnejši razlog navajajo izboljšavo zadovoljstva strank (46%), kar posledično doprinese k temu, da v želijo izboljšati produkte (ali ustvariti nove) ter svoje upravljanje in odzivnost, kar lahko naredijo z boljšim izkoristkom virov tako materialnih kot človeških, kateri pa se navezujejo na časovni vidik. Zato smo druga dva podkriterija ocenili s točko nižje. Kot smo omenili le redka orodja omogočajo izvedbo»kaj-če«analiz zato smo to zmožnost tudi vključili v primerjavo in jo ovrednotili za delno pomembno, saj se nam zdi uporabna z vidika predvidevanja raznih scenarijev, vendar menimo, da je temu v veliki meri zagotovljeno z izvedbo»kot-naj-bo«analize. g) Verifikacija modela procesa Zaradi neveščosti modelerja se lahko v modelu pojavljajo sintaktične in semantične napake prve preverjamo z verifikacijo, druge z validacijo. Medtem ko semantične napake ne moremo odkriti brez človeškega posredovanja, sintaktične lahko zato tudi spletne rešitve omogočajo verifikacijo z BPMN 2.0 standardom. Ker je ta funkcionalnost uporabniku v veliko pomoč, smo jo ovrednotili za zelo pomembno. 12 Vir: 72

86 h) Sodelovanje med uporabniki Ker že sama spletna rešitev temelji na uporabi svetovnega spleta, pričakujemo, da so podprte možnosti e-sodelovanja med ključnimi akterji v procesu. Predpogoj za to je možnost nastavljanja skupne shrambe zato smo ta podkriterij označili z zelo pomembnim. Enako pomembna se nam zdi možnost skupinskega modeliranja nekega procesa ter dodajanje lastnih komentarjev in elementov, ki bi morali biti vključeni v proces. Kriteriji za funkcionalnosti Uporabniška dokumentacija in pomoč uporabnikom Enostavnost uporabe Tabela 5-3: Kriteriji za funkcionalnosti Podkriteriji za funkcionalnosti Uteži Razčlenjena dokumentacija 3 Video gradiva 1 Pomoč Preko spleta - elektronska pošta, IM 3 Preko telefona ali programa Skype 2 Izobraževanja preko spletnih seminarjev in konferenc 2 Izdelani vzorčni procesni modeli 2 Možnost preizkusa spletne rešitve brez neposrednega kontakta s ponudnikom 3 Prvi vtis 2 Intuitivna paleta elementov 3 Podpora primi in spusti 3 Možnost izbora naslednjega elementa znotraj trenutnega 2 Enostavnost pregleda nad modelom povečanje/pomanjšanje 2 Uporabniški Označevanje celotnega modela in vmesnik posameznih elementov 3 Enostavno kopiranje, lepljenje in brisanje elementov 2 Pregled nad lastnostmi elementa 3 Hitro dostopen gumb za shranjevanje različic modelov v oblak 2 Pregled nad različicami modela v oblaku 2 73

87 Dokumentiranje diagrama procesa Slikovni format 3 PDF ali MS Word format 2 Izvoz HTML format 1 modelov BPEL format 1 XPDL format 1 BPMN format 3 Visio format (VDX in VSDX) 3 Uvoz XPDL format 1 modelov BPMN format 3 Možnost tiskanja procesa 1 Skladnost z BPMN 2.0 Na nivoju modeliranja procesov Opisni BPMN 3 Analitični BPMN 3 Izvedljivi BPMN 2 Podprti spletni brskalniki Podpora analizi modela procesa Na nivoju izvajanja procesov 2 Na nivoju BPEL izvajanja procesov 1 Google Chrome različica Internet Explorer Mozzila Firefox različica Stroškovna analiza 3 Časovna analiza in analiza virov 2 Kaj-če analiza 1 Verifikacija modela procesa 3 E-sodelovanje med uporabniki Skupinska shramba za pregled nad procesi 3 Možnost sodelovanja na procesu komentiranje, dodajanje elementov v proces 3 13 Vir: 14 Vir: 15 Vir: 74

88 5.1.5 Vrednotenje kriterijev in podkriterijev za sledenje smernicam razvoja spletnih strani Ker smo smernice razvoja spletnih strani opisali že v teoretičnem delu diplomske naloge, smo v praktičnem delu le navedli kriterije in podkriterije v spodnji tabeli (Tabela 5-4), jih priredili za spletne rešitve za modeliranje poslovnih procesov in ovrednotili z utežmi po pomembnosti na enak način kot smo to storili za funkcionalnosti spletnih rešitev. Nekatere smernice smo izpustili (npr. animacije za galerije slik) v primeru, da niso pomembne za uporabniški vmesnik spletne rešitve za modeliranje. Uteži smo v tem delu ovrednotili subjektivno in jim pomembnost določili v primerjavi z ostalimi podkriteriji. Tabela 5-4: Kriteriji za sledenje smernicam razvoja spletnih strani Kriteriji za sledenje Podkriteriji za sledenje smernicam razvoja spletnih smernicam razvoja strani spletnih strani Uteži Intuitivno postavljeni elementi 3 Uravnoteženost elementov 1 Minimalistična oblika Animirane ikone 2 Meni vsebine Tekstovni napisi 1 Hamburger meni 2 Modularni prikaz funkcionalnosti spletne rešitve 3 Plosko oblikovanje Uporaba ploskega oblikovanja 3 Senčenje elementov 1 Prilagajanje razporeditve vsebine glede na spreminjanje Prilagajanje 3 velikosti okna uporabniškega Drsno pomikanje z miško po prostoru za izdelavo modela 2 vmesnika mobilnim in Dinamično nalaganje elementov pri brskanju po tabličnim napravam 1 dokumentaciji Tipografija Uporabljeni tipi pisave so nemoteči pri modeliranju 2 Uporabljen je le en tip pisave ali so si med seboj podobni 1 Med nalaganjem vmesnika za spletno rešitev 3 Animacija V menijih 1 Ob prehodu miške nad elementi modela 2 75

89 5.2 Primerjava funkcionalnosti V nadaljevanju smo primerjali in komentirali izpolnitev kriterijev funkcionalnosti. Uporabniška dokumentacija in pomoč uporabnikom Vse tri spletne rešitve za uporabnika priskrbijo razčlenjeno dokumentacijo, navadno skozi navodila uporabe spletne rešitve, ki so dostopna na spletni strani ponudnika ali kar znotraj uporabniškega vmesnika. Na spletni strani YouTube si lahko ogledamo mnogo poučnih video posnetkov o Signavio Process Editor, vendar veliko manj o drugih dveh rešitvah. Poleg tega Signavio Process Editor znotraj uporabniškega vmesnika ponudi hitro dostopen kontaktni obrazec, podatke o elektronskem naslovu in telefonski številki za pomoč uporabnikom. Drugi dve rešitvi imata te podatke dostopne na spletni strani, zato smo ju pri pomoči uporabnikom ocenili z zadovoljivo implementiranostjo. Podjetje Signavio organizira mnoge dogodke, tako spletne kot tudi na fizičnih lokacijah, prav tako pa se povezuje s partnerji, ki izvajajo izobraževanja. BPMN Modeler se ponaša z obsežno bazo brezplačnih člankov, predstavitev in spletnih seminarjev. Za ADONIS:cloud se je možno udeležiti plačljivega izobraževanja, brezplačnih spletnih izobraževalnih seminarjev pa BOC Group ne izvaja, zato smo ga ocenili z delno implementiranostjo. Signavio Process Editor priskrbi največjo bazo vzorčnih modelov, zato smo ga pri tem ocenili najboljše. Ostali dve rešitvi smo zaradi veliko manjšega števila vzorčnih modelov ocenili z zadovoljivo implementiranostjo. Enostavnost uporabe ADONIS:cloud edini omogoča preizkus spletne rešitve brez registracije zato smo mu za ta podkriterij podali najvišjo oceno. Za preizkus drugih dveh rešitev se moramo registrirati, vendar je to edini kontakt s ponudnikom zato smo ocenili, da je ta podkriterij še vedno implementiran, a le delno. Dober prvi vtis uporabniškega vmesnika smo imeli pri spletnima rešitvama Signavio Process Editor in BPMN Modeler, saj uporabniški vmesnik zastavljen tako, da je takoj jasno, kje dostopamo do Raziskovalca in urejevalnika modelov. Zaradi razlik med 76

90 računoma za oblikovalce in bralce pri spletni rešitvi ADONIS:cloud je uporabniški vmesnik nekoliko bolj zahteven in smo smo imeli nekoliko slabši prvi vtis. Paleta elementov je najbolje implementirana v Signavio Process Editor, saj omogoča pregled nad vsemi elementi vključno z razširjenimi pomeni. BPMN Modeler in ADONIS:cloud omogočata izbor iz osnovnega nabora elementov, ki jim moramo v lastnostih elementa določiti razširjen pomen (npr. začetni dogodek s sporočilom). Podpora primi in spusti je slabo implementirana le v ADONIS:cloud, saj element izberemo iz osnovnega nabora in lahko več istih elementov s kliki na levi gumb miške dodajamo na površino za modeliranje. Zaradi tega smo mu podali oceno delne implementiranosti. Pri ostalima dvema rešitvama lahko element s klikom primemo in spustimo na površino za modeliranje zato smo pri njiju podali oceno dobre implementiranosti. Signavio Process Editor in BPMN Modeler omogočata izbor naslednjega elementa s postavitvijo na trenutni element in izbor iz možnosti okrog trenutnega elementa zato smo jima podali oceno dobre implementiranosti. ADONIS:cloud te možnosti ne implementira. Vse tri spletne rešitve omogočajo povečevanje in pomanjševanje velikosti modela, implementirajo gumbe za prilagajanje na standardno velikost (100%) in velikost skladno z velikostjo modela, tako da je omogočen pregled nad celotnim modelom. Vendar smo ADONIS:cloud podali najvišjo oceno, saj implementira dodatno okno, kjer imamo ves čas pregled nad celotnim modelom in se lahko z uporabo tega okna hitreje premikamo po prostoru za modeliranje. Vse tri spletne rešitve implementirajo enostavno kopiranje, lepljenje in brisanje elementov, tako z uporabo spustih menijev kot tudi z uporabo ukazov na tipkovnici (za kopiranje CTRL+C, za lepljenje CTRL+V in za brisanje gumb Delete). ADONIS:cloud pri tem slabše implementira to funkcionalnost, saj je lepljenje elementov oteženo, ker moramo kopirati element in nato izbrati prostor, kamor ga nameravamo prilepiti. Pri drugih dveh rešitvah naprej kopiramo element in ga prilepimo v prostor za modeliranje, kjer smo postavljeni z miško, nakar ga lahko premaknemo na ustrezno mesto. Zaradi tega smo pri tej podfunkcionalnosti ADONIS:cloud ocenili z delno implementiranostjo. Do lastnosti elementa zlahka dostopamo pri vseh treh spletnih rešitvah. Signavio Process Editor to možnost implementira v delu okna namenjenem pregledu nad atributi, ostali dve 77

91 rešitvi pa z desnim klikom miške na element, kjer se pojavi spustni meni, ki vsebuje med drugim tudi možnost pregleda nad lastnostmi elementa. V Signavio Process Editor s klikom na gumb»shrani«, shranimo različico procesa. Pregled nad njimi je implementiran v Raziskovalcu, ker lahko posamezne različice med seboj tudi grafično primerjamo. BPMN Modeler ima na enak način implementirano shranjevanje in pregled nad različicami, vendar jih ne moremo grafično primerjati. Pri spletni rešitvi ADONIS:cloud lahko shranjujemo različice procesa, vendar moramo ustvariti nov proces in mu določiti novo različico zato smo pri tem to spletno rešitev ocenili z delno implementiranostjo. Dokumentiranje diagrama procesa Skladno s podprtimi formati za uvoz in izvoz modelov smo posamezne spletne rešitve ocenili z dobro ali neobstoječo implementiranostjo za posamezen format. Pri tiskanju procesa smo najbolje ocenili BPMN Modeler, saj omogoča nastavitve strani in takojšnje tiskanje procesa, medtem ko ostali dve rešitvi po nastavitvah tiskanja izvozita proces v PDF, ki ga lahko nato natisnemo z uporabo programa za branje tovrstnih datotek. Skladnost z BPMN 2.0 Kot smo že omenili smo ob kontaktu s ponudniki pridobili podatke, da niti ena od rešitev ni skladna z BPMN standardom na nivoju izvajanja procesov ali BPEL izvajanja procesov, zato smo jim pri teh nivojih skladnosti podali oceno neobstoječe implementiranosti. Skladnost na nivoju modeliranja procesov smo želeli podrobneje preveriti zato smo za vsak podnivo nanizali elemente po BPMN standardu, ki jih mora podpirati spletna rešitev, da bi jo lahko ponudniki označili za skladno s temi podnivoji. V Prilogi A se nahaja natančen prikaz primerjave. Medtem ko smo ugotovili, da Signavio Process Editor in BPMN Modeler implementirata vse zahtevane elemente na vseh treh nivojih, smo pri rešitvi ADONIS:cloud opazili, da ne implementira razširjenega podprocesa in toka zaporedja s pogojem. Ker sta ta dva elementa zahtevana za vse tri podnivoje skladnosti, rešitev ADONIS:cloud ne more trditi, da je skladna z BPMN na nivoju modeliranja poslovnih procesov. Ker smo le pri tem podkriteriju stopnjo implementiranosti šteli in hkrati je po določilih standarda zahtevan celoten nabor gradnikov, da bi lahko spletna rešitev trdila, da je skladna z BPMN standardom, smo se odločili, da normiramo pridobljene rezultate na 78

92 lestvico od 0 do 2. Tako smo prvima dvema rešitvama podali oceno dobre implementiranosti, spletni rešitvi ADONIS:cloud pa neobstoječo. Spletna rešitev namreč ne more biti delno skladna z BPMN standardom na posameznih nivojih. Podprti spletni brskalniki Vse tri spletne rešitve podpirajo uporabo najnovejših različic spletnih brskalnikov Google Chrome, Internet Explorer in Mozzila Firefox. Ob preizkusu uporabniških vmesnikov v vseh treh spletnih brskalnikih nismo opazili razlik v prikazu zato smo podali ocene dobre implementiranosti. Podpora analizi modela procesa Vse tri spletne rešitve omogočajo vnos stroškov, časa potrebnega za izvršitev naloge in dodeljevanje odgovornosti zaposlenim za posamezno nalogo, vendar pa nobena ne omogoča izvedbo kaj-če analiz. Skladno s tem smo podali ocene. Verifikacija modela procesa Verifikacijo modela najbolje implementira spletna rešitev Signavio Process Editor, ki ne javi samo napak, ampak poda tudi mnogo opozoril za učinkovitejše modeliranje. Iz tega razloga smo ji podali najvišjo oceno implementiranosti. Ostali dve rešitvi sicer izvedeta preverbo pravilnosti sintakse modela in upoštevanja smernic modeliranja, vendar to svojo možnost poimenujeta»validacija«zato predvidevamo, da je preverba manj natančna, saj bi sicer ponudniki lahko trdili, da spletna rešitev izvede verifikacijo. Skladno s tem smo jima podali nižjo oceno implementiranosti kot rešitvi Signavio Process Editor. Zavedamo se, da bi lahko za bolj natančno testiranje verifikacije v model vnesli mnogo različnih vrst napak in šteli, koliko jih posamezna rešitev najde, vendar smo se pri tem raziskovalnem vprašanju omejili zaradi obsežnega seznama kriterijev in podkriterijev ter samega diplomskega dela. E-sodelovanje med uporabniki V vseh treh spletnih rešitvah lahko delimo svoje procese z ostalimi uporabniki zato smo podkriterij skupinske shrambe ocenili z dobro implementiranostjo. Tudi sodelovanje na procesu je dobro implementirano, vendar pri ADONIS:cloud lahko le komentiramo proces zato smo ga edinega ocenili z delno implementiranostjo. 79

93 Tabela 5-5 prikazuje, kako dobro je neka funkcionalnost izpolnjena v posamezni spletni rešitvi. V glavi tabele smo označili spletne rešitve s pripadajočimi logotipi v sledečem vrstnem redu: Signavio Process Editor, BPMN Modeler in skrajno desno ADONIS:cloud. Tabela 5-5: Primerjava spletnih rešitev po funkcionalnostih Kriteriji za funkcionalnosti Uporabniška dokumentacija in pomoč uporabnikom Podkriteriji za funkcionalnosti Razčlenjena dokumentacija Video gradiva Preko spleta - elektronska pošta, IM Pomoč Preko telefona ali programa Skype Izobraževanja preko spletnih seminarjev in konferenc Izdelani vzorčni procesni modeli Možnost preizkusa spletne rešitve brez neposrednega kontakta s ponudnikom Enostavnost uporabe Uporabniški vmesnik Prvi vtis Intuitivna paleta elementov Podpora primi in spusti Možnost izbora naslednjega elementa znotraj trenutnega Enostavnost pregleda nad modelom povečanje/pomanjšanje Označevanje celotnega modela in posameznih elementov Enostavno kopiranje, lepljenje in brisanje elementov Pregled nad lastnostmi elementa Hitro dostopen gumb za 80

94 Kriteriji za funkcionalnosti Podkriteriji za funkcionalnosti shranjevanje različic modelov v oblak Pregled nad različicami modela v oblaku Slikovni format Poročilo v PDF ali MS Word format Izvoz HTML format modelov Dokumentiranje BPEL format diagrama XPDL format procesa BPMN format Visio format (VDX ali VSDX) Uvoz XPDL format modelov BPMN format Možnost tiskanja procesa Opisni BPMN Skladnost z Na nivoju BPMN 2.0 na modeliranja Analitični BPMN nivoju procesov modeliranja Izvedljivi BPMN procesov Na nivoju izvajanja procesov Na nivoju BPEL izvajanja procesov Google Chrome različica Podprti spletni Internet Explorer brskalniki Mozzila Firefox različica Stroškovna analiza Podpora analizi Časovna analiza in analiza virov modela procesa Kaj-če analiza Verifikacija modela procesa Skupinska shramba za pregled nad procesi E-sodelovanje Možnost sodelovanja na procesu med uporabniki komentiranje, dodajanje elementov v proces 24/24 24/24 23/24 34/34 34/34 33/34 27/27 27/27 25/27 81

95 5.3 Primerjava sledenja smernicam razvoja spletnih strani V nadaljevanju smo primerjali in komentirali izpolnitev postavljenih kriterijev za smernice razvoja spletnih strani. Minimalistična oblika Pri vseh spletnih rešitvah smo hitro spoznali, kje so postavljeni pomembni elementi v oknu uporabniškega vmesnika za modeliranje in kako jih uporabljati. Zaradi tega smo ocenili podkriterij intuitivno postavljenih elementov pri vseh rešitvah kot dobro izpolnjen. Na slikah uporabniških vmesnikov (Slika 4-2, Slika 4-4 in Slika 4-5) lahko opazujemo, kako so uravnoteženi elementi v oknu uporabniškega vmesnika. Da bi spletna rešitev sledila smernicam razvoja spletnih strani, bi pričakovali, da bodo elementi v oknu uporabniškega vmesnika uravnoteženi oziroma simetrično postavljeni. Medtem ko smo pri BPMN Modeler-ju opazili, da so elementi v oknu bolj uravnoteženi na levo stran okna, Signavio Process Editor in ADONIS:cloud ob verifikaciji oziroma validaciji in/ali komentarjih prikažeta del okna na desni ali spodnji strani uporabniškega vmesnika, kjer je potrebna večja uravnoteženost in tako bolje upoštevata simetričnost, ki jo predpisujejo smernice razvoja spletnih strani. Prav tako lahko opazujemo na slikah meni vsebine, kjer vidimo, da sta tekstovna napisa v Signavio Proces Editor in BPMN Modeler izpolnjena z logotipom, medtem ko ADONIS:cloud tega napisa nima. Animirane ikone niso implementirane dobro v izbranih spletnih rešitvah. Mogoče bi bila ta funkcija tudi moteča pri samem modeliranju. BPMN Modeler smo pri tem ocenili z zadovoljivo implementiranostjo, saj se med premikanjem med možnostmi menija ikone obarvajo. Hamburger meni, kot ga uporabljajo sodobne spletne strani, je implementiran v ADONIS:cloud rešitvi, medtem ko je v Signavio Process Editor manjkajoč. BPMN Modeler implementira hamburger meni pri elementih modela, kjer s klikom nanj dostopamo do lastnosti atributov za analizo procesa. Ker je BPMN Modeler že v osnovi del modularno zasnovane spletne rešitve Digital Enterprise Suite, smo modularni prikaz pri njem ocenili z dobro. Tudi zavihki v meniju vsebine dajejo občutek modularnega dostopanja do funkcionalnosti. V ADONIS:cloud je vstopna stran razdeljena na dva modula za oblikovalce in za bralce, znotraj uporabniškega vmesnika pa ne prepoznavamo modularnosti zato smo ga ocenili z 82

96 zadovoljivo implementiranostjo. Uporabniški vmesnik Signavio Process Editor-ja ni v nobenem pogledu izpolnil modularnosti uporabniškega vmesnika. Plosko oblikovanje Na slikah uporabniških vmesnikov (Slika 4-2, Slika 4-4 in Slika 4-5) lahko opazujemo, da BPMN Modeler najbolje izpolnjuje smernice ploskega oblikovanja, ostali dve rešitvi pa jo slabše izpolnjujeta. ADONIS:cloud jo deloma izpolnjuje na vstopni strani v spletno rešitev, Signavio Process Editor pa jo implementira v pregledovalniku napak in opozoril pri verifikaciji in dodajanju komentarjev. Pri slednji rešitvi je plosko oblikovanje nekoliko boljše implementirano v Raziskovalcu, kar lahko opazujemo na sliki (Slika 4-1). Spletne strani ponudnikov pri tem zelo dobro izpolnjujejo smernice ploskega oblikovanja. Samo ADONIS:cloud implementira pravo senčenje BPMN elementov, kar lahko opazujemo na sliki uporabniškega vmesnika (Slika 4-5). Signavio Process Editor BPMN privzeto obarva naloge z rumeno, vendar ob spremembi barve lahko bolje opazujemo, da barva pojenja od spodnjega desnega proti zgornjemu levemu kotu, zato smo podali oceno zadovoljive implementiranosti. BPMN Modeler senčenja ne omogoča. Prilagajanje uporabniškega vmesnika mobilnim in tabličnim napravam Vse tri spletne rešitve slabo izpolnjujejo smernico prilagajanja razporeditve vsebine. Razporeditev je prilagodljiva, vendar ob pomanjšanju pogleda na velikost zaslona mobilne naprave, se predeli okna uporabniškega vmesnika začnejo prekrivati ali niso vidna, zato smo vse rešitve pri tem podkriteriju ocenili z delno implementiranostjo. Pri tem vse rešitve omogočajo drsno pomikanje po prostoru za modeliranje, zato smo vsem pripisali dobro implementiranost. Dokumentacija je še vedno predvsem na voljo v PDF formatu ali v zavihku»pomoč«znotraj spletne rešitve, ki ne izpolnjuje dinamičnega nalaganja. BPMN Modeler ima pri tem spletno stran rešitve prilagojeno dinamičnemu nalaganju pri osnovni predstavitvi BPMN Modelerja, zato smo mu pripisali oceno delne implementiranosti. Tipografija Vse tri rešitve uporabljajo enake ali zelo podobne tipe pisave za funkcionalnosti uporabniškega vmesnika in poimenovanje elementov v modelu, kar lahko opazujemo na slikah v opisu spletnih rešitev (Slika 4-1, Slika 4-2, Slika 4-3, Slika 4-4, Slika 4-5). Ker 83

97 obstaja mnogo tipov pisav, nismo podrobno raziskali, katere specifične tipe uporabljajo posamezne rešitve. Z vizualno primerjavo grafičnih vmesnikov in uporabljenih tipov pisav smo ocenili, da je tipografija implementirana v skladju s smernicami razvoja spletnih strani. Pri tem smo opazili, da Signavio Process Editor uporablja deloma plosko oblikovanje (npr. pri prikazu verifikacije) in deloma star način prikaza (urejevalnik modelov), ki imata različne tipe pisav, kar zna biti moteče. Animacija BPMN Modeler in ADONIS:cloud oba animirata uporabnika z polnečo se črto ali vrtečim se krogcem med nalaganjem spletne rešitve zato smo ocenili, da je ta smernica dobro izpolnjena. Signavio Process Editor prav tako poskuša implementirati krogec, vendar se ta ne vrti, kot bi pričakovali pri animaciji, zato smo jo slabše ocenili. Zaradi obarvanja ikon ob prehodu miške skozi meni vsebine, smo BPMN Modeler ocenili z dobro implementiranostjo tega kriterija. ADONIS:cloud animacijo delno implementira na vstopni strani, vendar je slabše implementirana v meniju vsebine. Signavio Process Editor animacije v uporabniškem vmesniku ne uporablja. Ob prehodu miške nad elementi v ADONIS:cloud se nič ne zgodi, pri Signavio Process Editor in BPMN Modeler pa se prikažejo možnosti za naslednje elemente, na povezavah se pojavijo tudi točke, kjer jih lahko premikamo. Zaradi tega smo slednji ocenili z zadovoljivo implementiranostjo. Tabela 5-6 prikazuje, kako dobro posamezna spletna rešitev sledi smernicam razvoja spletnih strani. Enako kot pri primerjavi funkcionalnosti smo v glavi tabele označili spletne rešitve s pripadajočimi logotipi v sledečem vrstnem redu: Signavio Process Editor, BPMN Modeler in skrajno desno ADONIS:cloud. 84

98 Tabela 5-6: Primerjava izbranih spletnih rešitev po smernicah razvoja Kriteriji za sledenje smernicam razvoja Podkriteriji za sledenje smernicam razvoja spletnih strani spletnih strani Intuitivno postavljeni elementi Uravnoteženost elementov Minimalistična oblika Meni vsebine Animirane ikone Tekstovni napisi Hamburger meni Modularni prikaz funkcionalnosti spletne rešitve Plosko oblikovanje Uporaba ploskega oblikovanja Senčenje elementov Prilagajanje uporabniškega vmesnika mobilnim in tabličnim napravam Prilagajanje razporeditve vsebine glede na spreminjanje velikosti okna Drsno pomikanje z miško po prostoru za izdelavo modela Dinamično nalaganje elementov pri brskanju po dokumentaciji ali spletnih straneh Uporabljeni tipi pisave so nemoteči pri Tipografija modeliranju Uporabljen je le en tip pisave ali so si med seboj podobni Med nalaganjem vmesnika za spletno rešitev Animacija V menijih Ob prehodu miške nad elementi modela 85

99 5.4 Primerjava stroškov Tabela 5-7 prikazuje stroške najema spletne storitve. Stroškovni model je zasnovan na plačaj-sproti paradigmi, vendar nekateri ponudniki zahtevajo najem spletnih rešitev za več mesecev. Tako ADONIS:cloud zaračunava svoje storitve vsake četrt leta, BPMN Modeler je možno najeti za najmanj obdobje enega leta, tako za samostojne uporabnike kot za organizacije, Signavio Process Editor pa se s svojim mesečnim najemom storitve za poljubno število uporabnikov ponaša z najbolj prilagodljivim stroškovnim modelom. Medtem ko smo pridobili cene SaaS storitev za spletni rešitvi Signavio Process Editor in ADONIS:cloud ter izdelali tabelarično primerjavo naraščanja stroškov za majhna, srednja in velika podjetja, smo za BPMN Modeler smo povzeli le najem oblačne storitve za majhna podjetja, saj smo imeli dostop le do teh informacij. V primerjavo smo vključili najem osnovne storitve, kot tudi vseh možnih dodatkov modularne spletne rešitve BPMN Modeler. Tabela 5-7: Stroški najema spletne rešitve za obdobje enega leta Stroški posameznih paketov za uporabnika Število uporabnikov Spletne rešitve in pripadajoči paketi Cena Professional 81,95 Edition /mesec 983, , ,00 Signavio Corporate 129,95 Process Editor Edition /mesec 1.559, , ,00 Ultimate 199,95 Edition /mesec 2.399, , ,00 Za BPMN 1140 samostojnega Modeler $/leto uporabnika 1.010,37 / / ADONIS:cloud Stratus 84,18 /mesec 1.010, , ,00 Cirrus 120,78 /mesec 1.449, , ,00 Predvidevamo, da se stroški najema razlikujejo predvsem zaradi razlik v svojih zmožnostih, a jih nismo povezali s seznamom kriterijev za funkcionalnosti, saj vanj niso vključene vse karakteristike, ki bi lahko vplivale na višino stroškov. Namesto tega smo pri opisu spletnih rešitev le podali stroškovne tabele, da si lahko bralec ogleda s strani ponudnikov izpostavljene prednosti, ki jih spletna rešitev ponuja. Poleg tega smo postavili hipotezo, kjer preverjamo»ali«obstajajo razlike v stroških in ne»zakaj«obstajajo zato menimo, da je tak način primerjave zadovoljiv za testiranje te hipoteze. 86

100 Ko govorimo o stroških oblačnih storitev na trgu, se moramo zavedati tudi tega, da znajo ponudniki podati popust oziroma bonus glede na količino uporabnikov in trajanje poslovne pogodbe. Za lokalne namestitve oblačnih storitev smo pri identifikaciji spletnih storitev opazili trend, da so le redkokje objavljene cene. Razloge lahko iščemo v tem, da so zaradi raznolikih pogojev in potreb podjetij cene lokalne namestitve lahko spremenljive. 5.5 Medobratovalnost izbranih spletnih rešitev V sklopu praktičnega preizkusa in primerjave spletnih rešitev smo tudi izmenjali datoteko z uporabo XML sheme BPMN 2.0 standarda. Kot smo videli že pri primerjavi funkcionalnosti, omogočajo spletne rešitve izmenjavo procesov v raznih formatih ali pa so te funkcionalnosti omejene. V podrobnejši analizi kriterijev lahko opazujemo, da Signavio Process Editor in BPMN Modeler omogočata uvoz in izvoz v različnih formatih, medtem ko ADONIS:cloud ne omogoča izmenjave procesov. Pri tem ponudnik ADONIS:cloud-a zagotavlja tudi druge rešitve, kot je npr. ADONIS:Comunity Edition, ki je namizno orodje prilagojeno za e-sodelovanje, omogoča pa tudi izmenjavo procesov v BPMN 2.0 in drugih formatih. Tabela 5-8 prikazuje možne formate izmenjave posamezne spletne rešitve. Vse analizirane spletne rešitve podpirajo tudi izvoze v slikovne formate, MS Word in/ali PDF poročila. Uvoz Izvoz Tabela 5-8: Medobratovalnost med izbranimi spletnimi rešitvami Format Signavio Process Editor BPMN Modeler ADONIS:cloud BPMN 2.0 Da Da Ne XPDL Da - XPDL 2.1 Da - XPDL 2.1, 2.2 in 3.0 Ne Visio format Ne Da Ne BPEL format Ne Ne Ne BPMN 2.0 Da Da Ne XPDL Ne Da - XPDL 2.1, 2.2 in 3.0 Ne Visio format Ne Da Ne BPEL format Ne Da Ne Na razpolago je veliko vzorčnih primerov, katere lahko organizacije izkoristijo za hitrejšo posvojitev BPM področja. Mi smo kljub vsemu proces izbrali iz objavljenih primerov na 87

101 OMG spletni strani, da bi ohranjali sintaktično kakovost procesa. Pri tem je zanimivo, da so XML sheme nekaterih objavljenih procesov priskrbljene s strani ponudnika Trisotech, ki je razvil BPMN Modeler. Slika 5-2 prikazuje medobratovalnost spletnih rešitev. Med spletnima rešitvama Sigrnavio Process Editor in BPMN Modeler lahko izmenjujemo datoteke v XPDL in BPMN formatu. Pri tem smo omejeni na različico XPDL 2.1, saj Signavio Process Editor ne podpira novejših. ADONIS:cloud edini med izbranimi rešitvami ne omogoča izmenjave datotek, čeprav smo ob kontaktu s ponudnikom pridobili informacijo, da podpira BPMN DI. Iz tega razloga smo testirali medobratovalnost le med Signavio Process Editor in BPMN Modeler. Slika 5-2: Medobratovalnost izbranih spletnih rešitev Pri praktičnem preizkusu smo izmenjali BPMN proces Nobelova nagrada, kar obravnavamo v nadaljevanju Uvoz in izvoz procesa Modele smo izmenjali po sledečih korakih. 1. Najprej smo OMG proces uvozili v BPMN 2.0 formatu v obe spletni rešitvi. 2. Nato smo izvozili OMG proces iz Signavio Process Modeler, ga shranili na lokalni trdi disk in ga uvozili v BPMN Modeler. 3. Prejšnji korak smo izvedli tudi v obratni smeri, še vedno pa z OMG procesom. Slika 5-3 prikazuje del uporabniškega vmesnika Signavio Process Editor, ki je namenjen uvozu in izvozu datotek. Slika 5-4 prikazuje to za spletno rešitev BPMN Modeler. 88

102 Slika 5-3: Uvoz/izvoz Signavio Process Editor Slika 5-4: Uvoz/izvoz BPMN Modeler Slika 5-5 prikazuje rezultate izmenjanega BPMN formata za proces»nobelova nagrada«. Uvoz BPMN formata v Signavio Process Editor, ki smo ga predhodno izvozili iz BPMN Modeler-ja, je bil izveden uspešno. Opazujemo lahko, da je ponekod prišlo do prekrivanja napisov in da so nekateri podatkovni tokovi zamaknjeni, vendar je model še vedno pravilno povezan. Največja napaka, ki je vidna na prikazanem izmenjanem diagramu je pretvorba podprocesa v navadno nalogo. Pri tem je bil podproces v Raziskovalcu Signavio Process Editor-ja uvožen v drugo datoteko. V obratni smeri, uvoz predhodno izvoženega BPMN formata iz Signavio Process Editor-ja v BPMN Modeler ni bil uspešen. Namesto uvoženega procesa je prostor za modeliranje ostal prazen, odprl se je pregledovalnik za napake, kjer je javilo 9 napak, ki se nanašajo na manjkajoče atribute, konflikte med identifikatorji in napačno referenciran element. Testno smo na enak način uvozili še dva OMG procesa:»dostava pice«in»rezervacija potovanja«. Vsi elementi modelov so bili pravilno uvoženi in izvoženi v obe smeri, a smo zopet lahko opazili prekrivanje nekaterih napisov. Ker ni bilo napak, nismo slikovno prikazali izmenjave za ta dva procesa. 89

103 Slika 5-5: Izmenjava modela procesa "Nobelova nagrada" 90