Raspberry Pi 2 kot multimedijski predvajalnik z Ambilight tehnologijo

Transcription

1 Inovative IT and Web services ProteusLab Raspberry Pi 2 kot multimedijski predvajalnik z Ambilight tehnologijo A. Slika 1: Izdelek Rpi2 + Ambilight Postojna, Maj 2015

2 1. Povzetek V projektni nalogi sem predstavil mikro računalnik Raspberry Pi 2, njegove tehnične podatke, periferne naprave, potrebne za pripravo delovnega okolja in namestitev operacijskega sistema OpenElec, ki bazira na Linux distribuciji. Predstavil sem tudi nameščanje programske opreme in kode za uporabo RGB led žarnic kot Ambilight tehnologijo. Opisal sem uporabo mikroračunalnika preko oddaljenega dostopa, njegove dodatne naprave, namestitev sistema, uporabo in komunikacijo med operacijskim sistemom in RGB led žarnicami. Za boljšo predstavo sem tudi grafično in shematsko predstavil primere vezav elementov na RPi2. Za vsako posamezno grafično sliko in shemo sem podrobno razložil vezavo in programsko kodo. 2

3 1. KAZALO 2. Povzetek 2 KAZALO 3 KAZALO SLIK 4 UVOD 5 1. Raspberry Pi Tehnični podatki Napajanje Procesor Glavni pomnilnik ROM (bralni pomnilnik) Vhodne in izhodne enote GPIO vmesnik Operacijski sistemi 9 2. Namestitev operacijskega sistema Namestitev OpenElec sistema Strojna oprema za izvedbo Ambilight-a RGB Led WS Napajanje CCTV Jack adapter USB Wifi adapter HDMI kabel Jumper žice Shema in vezava 4.1. SSH dostop in prijava Vklop SPI komunikacije Postavitev RGB Led žarnic Izdelava okvirja LED žarnic Nastavitev DispmanX-a in Boblightd strežnika OpenElec in test odzivnosti 5.1. KODI dodatki ZAKLJUČEK VIRI IN LITERATURA 24 3

4 1. KAZALO SLIK Slika 1: Izdelek Rpi2 + Ambilight 1 Slika 2: RPi2 plošča 6 Slika 3: Opozorilne Led lučke, 8 Slika 4: Razporeditev pinov na GPIO 8 Slika 5: GPIO 9 Slika 6: NOOBS 10 Slika 7: KODI na OpenElec sistemu 11 Slika 8: RGB 50 Led's (WS2801) 12 Slika 9: Napajalni adapter 5V 3A 12 Slika 10: CCTV konektorja 13 Slika 11: USB Wifi adapter 13 Slika 12: HDMI kabel 13 Slika 13: Jumper žice moški in ženski konektor 14 Slika 14 (levo): Shema Rpi, 14 Slika 15 (desno): RPi2 povezava z RGB Led žarnicami 14 Slika 16: Končna vezava RPi2 + OpenElec 15 Slika 17: Termnial, uspešna SSH prijava s OpenElec-om 16 Slika 18: remount particije 16 Slika 19: Bobilight konfiguracija in shema postavitve led žarnic 17 Slika 20 (levo): Okvir v izdelavi 18 Slika 21 (desno): Končan okvir 18 Slika 22 (levo): KODI dodatek - boblightd strežnik, 19 Slika 23 (desno): Uspešna povezava z boblightd strežnikom 19 Slika 24: prižgane vse LED žarnice 20 Slika 25 (levo): Boblight testiranje 1 21 Slika 26 (desno): Boblight testiranje 2 21 Slika 27 (levo): KODI menu 22 Slika 28 (desno): Genesis dodatek lista video vsebin 22 4

5 1. UVOD S hitrim razvojem računalniške tehnologije v svetu, le-ta hitro postaja vedno bolj zmogljiva. V večini naprav je dan danes že vgrajen mikrokrmilnik, kateri nadzoruje in krmili določene naloge, ki jih naprava opravlja. Z razvojem mikrokrmilnikov se povečuje možnost uporabe, tako se le-ti uporabljajo že praktično na vseh področjih, kot so na primer v računalništvu, strojništvu, avtomobilih, hišah, mobilnih napravah itd. Njihova glavnam naloga je ljudem poenostaviti opravila, ob tem pa porabiti čim manj električne energije in zasesti malo prostora. Kot primer vzamemo mikroračunalnik velikosti kreditne kartice Raspberry Pi na katerem je že vgrajen mikrokrmilnik, v delovanje porabi zgolj 3-4W, kar je približno 25-krat manj kot povprečen osebni računalnik. Nastanek fundacije Raspberry Pi v Združenem kraljestvu natančneje Cambridge leta Njihov cilj je bil razviti sistem, ki bo cenovno ugoden in dovolj zmogljiv za učenje programiranja. Leta 2012 je izšel Raspberry Pi model A, stal je samo 25 dolarjev. Trenutno je na voljo izboljšan Raspberry Pi 2 model B, ki je nekoliko dražji in precej bolj zmogljiv in obenem tudi dostopen večjemu krogu uporabnikov. Uporablja se na številnih naravoslovno-tehničnih področjih kot spletni ali dotočni strežnik, multimedijski predvajalnik, robotiki, kot krmilnik v modelarstvu, pripomoček za učenje programiranja v Scratch-u ter na številnih drugih področjih. V projektni nalogi bom predstavil Raspberry Pi 2 in ga uporabil kot multimedijski predvajalnik, celotno vezavo in sistemske dodatke k izboljšavi predvajalnika z uporabo terminala preko oddaljene povezave. 5

6 1. Raspberry Pi 1.1. Tehnični podatki Raspberry Pi je mikroračunalnik velikosti kreditne kartice, ki je bil prvotno načrtovan za šolske namene, kot poceni in majhen računalnik za otroke. Razvit je bil v Veliki Britaniji s strani istoimenske fundacije. Zaradi svoje majhnosti in cenovne dostopnosti ter zmogljivosti je postal vsestransko uporaben. Uporablja se pri raznih projektih na področju elektronike in računalništva. Od leta 2011 jih je bilo prodanih več kot dva miljona. Raspberry Pi 2 ima vgrajen čip (SoC) ARM Cortex-A7 s štirimi jedri 900mhz procesorjem, z grafičnim čipom VideoCore IV ter podporo polne visoke ločljivosti (FullHD-1080p) in 1GB DDR3 velikim pomnilnikom RAM. Na voljo so kar štiri priklopi USB 2.O, ethernet, Audio izhod ter HDMI izhod za priklop mikroračunalnika na zaslon. Omogoča prav tako povezovanje preko splošno B. Slika 2: RPi2 plošča VIR: namenskih vhodno/izhodno GPIO pinov, za operacijski sistem in shranjevanje podatkov se uporablja spominska mikro SD kartica. Za delovanje potrebuje napajalnik priklopljen preko micro USB konektorja (ali v našem primeru s povezavo GPIO pinov) z napetostjo max 5V in vsaj 700 ma toka, kar nanese na približno 3.5W porabe električne energije. 6

7 Napajanje Napajanje je možno preko standardnega 5V MicroUSB priključka, ki dobi napajanje iz računalniškega USB izhoda ali preko USB vmesnika iz hišne napeljave. Za normalno delovanje je potrebno vsaj 700mA toka. Druga možnost katero bomo tudi mi uporabili je napajanje preko GPIO (splošno namenski vhodno in izhodni vmesnik) vhodov, PIN 2 in PIN 4 sta za priključitev pozitivno napetost 5V, na PIN 6 bomo priklopili negativni GND (ničti potencial) ozemljitev. Več o GPIO pinih v nadaljevanju Procesor Centralno procesna enota je 900 MHz ARM Cortex-A7 Quad Core, procesor je velikokrat uporabljen v pametnih telefonih. Odlikuje ga nizka poraba električne energije in dobro razmerje med ceno in hitrostjo Glavni pomnilnik Rapberry Pi 2 B ima 1GB DDR3 RAM pomnilnika, ki si ga delita centralno procesna enota in grafični procesor. Delitev pomnilnika med obe enoti se lahko programsko nastavi ROM (bralni pomnilnik) Raspberry Pi za zagon uporablja SoC (sistem na čipu), to je integrirano vezje, ki ob zagonu izvede 4 korake: priključi FAT32 (lokacija tabel datotek) datotečni sistem iz SD-kartice iz SD-kartice naloži gonilnike za grafični procesor zažene centralno procesno enoto zažene uporabniško kodo (operacijski sistem) Vhodne in izhodne enote Edini vhodno-izhodni enoti, ki so integrirane na Raspberry Pi, so svetleče led diode, katere imajo sledeč pomen: ACT - D5 (zelena) - Dostop do SD kartice PWR - D6 (rdeča) - Napajanje je priključeno 7

8 C. Slika 3: Opozorilne Led lučke, VIR: Kljub majhnemu številu integriranih V/I enot pa Raspberry Pi omogoča priklop številnih V/I enot preko različnih vmesnikov: HDMI (priključek za prenos zvoka, video visoke kvalitete in CEC povezavo) DSI (serijski priključek za zaslone) za priklop lcd monitorjev 3.5 mm priklop zvoka 4 USB 2.0 priklopi CSI (priključek za kamero) Ethernet priključek JTAG (standardni port za testiranje), ki je namenjen programiranju in testiranju med samo izdelavo Rpi2-ja GPIO vmesnik, ki ima številne pine, ki jih je možno programirati. Lahko so vhodi ali izhodi. Preko teh pinov je možno upravljati naprave preko protokolov I2C (vodilo za prenos podatkov), UART (strojna oprema, ki pretvarja vzporedne signale v zaporedne) in SPI (sinhrono serijsko vodilo) GPIO vmesnik GPIO je splošno namenski vhodno-izhodni vmesnik. Ima 40 pinov, razporejenih v dve vrsti, v prvi so lihi pini P1, P3, P5...P39, v drugi pa sodi pini P2, P4,P6... P40. Prvi pin je na tiskanem vezju označen s P1. D. Slika 4: Razporeditev pinov na GPIO, VIR: 8

9 E. Slika 5: GPIO VIR: Razporeditev pinov na GPIO vmesniku (slika GPIO) v stolpcu po številkah so našteti pini, kot si sledijo na Raspberry Pi-ju. V dveh stolpcih so opisane funkcije pinov. Levo in desno od teh stolpcev so oznake, preko katerih dostopamo do želenih pinov z uporabo standardne knjižice GPIO, ki se nahaja v mapi /sys/class/gpio. Za uporabo te knjižnice jo moramo uvoziti v našo programsko kodo Operacijski sistemi Raspberry Pi omogoča namestitev vrsto različnih operacijskih sistemov. V tem poglavju bomo predstavili imena teh, katere ponuja fundacija Raspberry Pi v svoji programski opremi NOOBS, ki nam omogoča hitro in preprosto namestitev želenega operacijskega sistema. F. G. H. 9

10 Slika 6: NOOBS VIR: Uradni operacijski sistem fundacije Raspberry Pi je Raspbian, ki bazira na destribuciji Debian. Ostali Snappy Ubuntu Core (Ubuntu za razvijalce), OpenElec (Multimedijski predvajalnik, katerega predstavimo v nadaljevanju), OSMC, RaspBMC (Medijski center), Pidora, Arch vsi operacijski sistemi so Open Source (prosto dostopni odprto kodni sistemi) in bazirajo na Linux sistemih. Za Raspberry Pi 2 je napovedan tudi Windows 10 namenjen nam razvijalcem, ki bo po napovedih brezplačen. V nastajanju je tudi to, da bo uradno mogoče namestiti Android-ov sistem. 2. Namestitev operacijskega sistema Za implementacijo našega sistema smo uporabili operacijski sistem OpenElec. Za namestitev izbranega operacijskega sistema imamo 2 možnosti. Z uporabo NOOBS brezplačni uporabniški vmesnik fundacije Raspberry Pi,kateri omogoča preprosto namestitev. Za vsako novo namestitev potrebujemona novo sformatirano pomnilniško kartico micro-sd. Sistem prenesemo iz uradne spletne strani Drugi način je, da izbrani sistem zapečemo na SD-kartico možnosti je več z programskim orodjem na Windows okolju ali preko terminala na Linux okolju, mi bomo izbrali slednjega, ki je najtežji od naštetih in ob enem nič več zahtevnejši Namestitev OpenElec sistema Najprej gremo na uradno stran OpenElec-a ( pod kategorijo download izberemo nam primerno različico sistema. Zato bomo izbrali RPi2 različico za štiri jedrni procesor. V režo čitalca kartic vstavimo vsaj 4GB veliko micro SD pomnilniško kartico in z ukazom v terminalu (mogoče le na Linux in MacOS distribucijah) zapečemo sistem na kartico. 10

11 sudo dd if=/~pot_do_sistema of=/dev/ime_poti_do_pomnilniške_kartice (z ukazom sudo fdisk -l nam pove kje se SD-kartica nahaja) primer mojega celotnega ukaza : sudo dd if=~/downloads/openelec-rpi.arm img of=/dev/sdb bs=4m sudo ukaz za glavne administratorske možnosti fdisk -l nam izpiše vse podatkovne pomnilnike na napravi dd if=/... of=/... zapeče sliko sistema kot bootable bs=4m zapeče s hitrostjo 4mb na sekundo To poteka nekaj minut, ko je končano je sistem pripravljen. OpenElec je lahek operacijski sistem, ki je namenjen predvsem predvajanju, urejanju in shranjevanju multimedijskih vsebin. Napravo pretvori v KODI -odprto kodni multimedijski predvajalnik. Prednosti tega operacijskega sistema so hiter zagon in poraba prostora (nameščen zasede namreč le približno 100 MB). I. Slika 7: KODI na OpenElec sistemu Naš naslednji korak je vezava Raspberry Pi-ja z operacijskim sistemom OpenElec, RGB Led lučmi in zagon sistema nato konfiguracija LED luči preko oddaljenega SSH dostopa. 11

12 3. Strojna oprema za izvedbo Ambilight-a 3.1. RGB Led WS2801 Za izvedbo potrebujemo RGB Led luči, koliko žarnic je odvisno od naše diagonale TV zaslona. V mojem primeru 42' palcev sem uporabil 50 RGB led žarnic. Pomembna je izbira, da izberemo led trakove s čipovjem WS2801 možnost je tudi WS2811/WS2012 le, da pri teh, ki so novejše izdelave potrebujemo Arduino kot mikrokontroler za procesiranje. J Slika 8: RGB 50 Led's (WS2801) VIR: Napajanje Za izbiro pravega napajanja moramo paziti, ker bomo vezali električno napeljavo direktno na Raspberry Pi preko GPIO pinov. Izberemo primeren adapter izmerimo izhodno voltažo katera mora bit večja od 4.6V in manjša od 5.25V, saj nam lahko napačni napajalnik skuri mikroračunalnik. Za 50 naši led luči izračunamo tako, da gledamo porabo 1 Led žarnice katera je 0.3W. [ 50 x 0.3W = 15W ] ali [ 50 x 30mA = 1.5A ]. K temu preračunamo še amperažo, ki jo sama naprava potrebuje 1-2A. Vzeli bomo adapter kateri ima 5V 3A z moškim DC konektorjem. K. Slika 9: Napajalni adapter 5V 3A VIR: 12

13 3.3. CCTV Jack adapter Za lažje medsebojno povezovanje je zelo priporočljiv CCTV moški in ženski konektor. L. Slika 10: CCTV konektorja VIR: USB Wifi adapter Za brežično srfanje na OpenElec operacijskem sistemu uporabimo USB wifi adapter, v nastavitvah vklopimo brežično omrežje nato se z želenim povežemo. Za lažje upravljanje, če že nimamo CEC kontrolerja lahko uporabimo računalniško tipkovnico katero priklopimo preko USB vhodov. M. Slika 11: USB Wifi adapter VIR: HDMI kabel Pri HDMI kablu ni pomembno kakšen naj bo izbira je glede dolžine. HDMI nam prenaša video in sliko na TV zaslon. N. Slika 12: HDMI kabel VIR: Zelo uporaben je tudi CEC kontroler kateri deluje preko HDMI kabla. Nekatere televizije imajo vgrajenega. Naštel bom nekaj znanih znamk: LG - SimpLink Panasonic - VIERA Link ali HDAVI ali EZ-Sync Philips - EasyLink 13

14 Samsung - Anynet+ Sony - BRAVIA link ali BRAVIA Sync CEC (Consumer Electronics Control) je protokol najden v HDMI-ju, ki nam omogoča, da z istim TV daljincom upravljamo OpenElec sistem kateri že ima programirane osnovne tipke. Za več lahko po svoji volji sami programiramo. Če slučajno vaša televizija nima omenjenega adapterja lahko dokupimo USB CEC adapter Jumper žice Za lažjo povezavo med Rapsberry Pi-jem in RGB LED žarnicami preko GPIO pinov so zelo priporočene žice Jumper moški in ženski konektor. O. Slika 13: Jumper žice moški in ženski konektor VIR: 4. Shema in vezava P. Slika 14 (levo): Shema Rpi, Q. Slika 15 (desno): RPi2 povezava z RGB Led žarnicami VIR: Zgornja shema je na Raspberry Pi je prejšnje različice po enakem načinu bomo vezali našo napravo skupaj z RGB led lučmi na en napajalni adapter (5V 3A). Najprej uporabimo PIN 2 ali PIN 4 za napajanje 5V. Nato vežemo še ozemljitev GND, ki je na PIN 6 vse združimo še z napajanjem iz RGB Led žarnic + in -. Za povezavo z GPIO pini bomo uporabili 2 žici. Clock (SCLK) vežemo na PIN 23 v mojem primeru zelena. Data bela žica v mojem primeru (MOSI) vežemo na PIN 19. Kot smo že predstavili vezavo komponent, se 14

15 povezava, preko katere se pošiljajo podatki imenuje SPI (Serial Peripheral Interface ali serijsko podatkovno vodilo). To vodilo je med najbolj popularnimi vodili. Za SPI je značilno to, da je glavna naprava in je podrejena naprava. Prav tako so značilni štirje signali (SCLK, MOSI, MISO, SS), mi bomo uporabili SCLK kateri ob vsakem urinem ciklu pošlje 8 bitov. Najprej glavna naprava MOSI pošlje 8 bitov podrejeni in nato podrejena pošlje glavni. Hitrost pošiljanja podatkov je odvisna od same naprave. Z vezavo smo končali, spodaj je slika končne vezave. Raspberry Pi2 s sistemom OpenElec na micro SD-kartici povezan prek HDMI-ja s TV-jem in tabela z opisom pravilne vezave. Tabela pravilne vezave: OPIS BARVA ŽICE PIN PIN OPIS Masa / GND Modra 6 Ozemljitev - Clock Zelena 23 SCLK Data Bela 19 MOSI 5V Rdeča 4 + 5V R. Slika 16: Končna vezava RPi2 + OpenElec 4.1. SSH dostop in prijava Sedaj imamo mikroračunalnik pravilno povezan med seboj in ga zaženemo. Tako sistem pustimo na miru, da deluje in preko oddaljenega računalnika dostopamo preko varne SSH povezave. Raspberry Pi in OpenElec imata že vklopljen SSH protokol in nam ni potrebno nič kakor se samo povezati. Možnosti je več, če imamo Windows okolje lahko uporabimo enostavni brezplačni program Putty, za Linux in Mac OS uporabnike imamo v omenjenima operacijskima sistemoma konzolo ali terminal kateri je program, kjer teče ukazna lupina. Terminal sprejema in izvršuje ukaze, ki jih navede uporabnik ali skripta. Najprej 15

16 na OpenElec sistemu pod nastavitvami pogledamo sistemske informacije kateri lokalni IP nam je omrežje dodelilo npr: ??? s pritiskom na tipke tipkovnice ALT+CTRL+T zaženemo terminal in postavimo varno SSH povezavo v mojem primeru vpišem ukaz: ssh root@ nato nas terminal vpraša po geslu in vpišemo 'openelec' ssh - kličemo ssh varni protokol root - uporabniško ime, root je glavna administratorska - povezujemo se na določen ip naslov geslo openelec - Je geslo, ki je že določeno od začetka OpenElec operacijskega sistema, lahko ga spreminjamo. S. Slika 17: Termnial, uspešna SSH prijava s OpenElec-om VIR: Vklop SPI komunikacije Preden začnemo moramo najprej v sistemski datoteki vklopiti GPIO komunikacijo. To storimo tako, da v datoteko config.txt preko terminala vpišemo: mount /flash -o remout,rw - Lokacija config.txt datoteke je pod /flash particijo in je mogoča samo za branje zato s tem ukazom omogočimo particijo za branje in pisanje. cd /flash - Z ukazom pridemo na particijo. nano config.txt - nano je že implementiran program za urejanje datotek. Slika 18: remount particije, VIR: Nato nam urejevalnik nano odpre sistemsko datoteko config.txt in vanjo vnesemo dtparam=spi=on to nam omogoči SPI komunikacijo preko GPIO pinov. V isti sistemski datoteki imamo več možnosti ena izmed njih je še ta, da lahko napravo navijemo na boljše in hitrejše delovanje RAM pomnilnikov, hitrosti procesorja, itd. Ko s tem zaključimo s tipkama 16

17 CTRL+X zapustimo program, kateri nas vpraša po shranjevanju sprememb in potrdimo s tipko Y. Preostane nam še ponovni zagon sistema, ki ga izvedemo z ukazom reboot in nato ponovna prijava prek SSH protokola Postavitev RGB Led žarnic Zelo pomembna je pravilna postavitev žarnic. Na mojem 42' paličnem TV-ju sem izbral postavitev 50 Led luči. Delo nam olajša program Boblight Config Tool, kateri nam izračuna in izpiše konfiguracijsko datoteko postavitve. Kot prikazuje spodnja slika, sem izbral na vrhu 20 žarnic, spodaj 10 in na vsaki strani po 10. Začetna postavitev žarnic je spodaj na sredini pri številki 1 in nadaljujejo v obratni smeri urnega kazalca. T. Slika 19: Bobilight konfiguracija in shema postavitve led žarnic Konfiguracija je nastavljena preostane nam še generiranje in shranitev datoteke katero poimenujemo boblight.conf, ko je datoteka shranjena jo odpremo, celotno vsebino kopiramo in počakamo. Nato v terminal vpišemo lokacijo, ustvarimo datoteko z imenom boblight.conf in vsebino kopiranega prilepimo vanjo. To storimo z ukazom v terminalu: nano.kodi/userdata/addon_data/service.multimedia.boblightd/boblight.conf Sedaj imamo konfiguracijo prekopirano in lahko shranimo ter zapustimo urejevalnik nano. Spodaj sem dokumentiral pomen nastavitev naprave, primer nastavitve rdeče led žarnice, in prvega kanala v datoteki boblight.conf, in njihov pomen. 17

18 [device] Name type - ime s katerim v nadaljevanju označujemo vsak kanal posebej in njegovo postavitev /dev/spidev0.0 - izhod je pomemben, da je nastavljen tako, ker naše led žarnice komunicirajo preko GPIO pinov pri 50 RGB žarnicah imamo 3 barve (rdeča, zelena in modra) kar pomeni 50 x 3 = 150 kanalov ws tip vrste naprave [color] Name rgb gamma adjust blacklevel red FF [light] Name Color 001 red Color color hscan vscan green ambilight 2 blue ambilight Output channels ambilight - ime žarnice - oznaka HEX barve - nastavitev barvnega kanala - prilagajanje svetlobe - svetlost pri črnem ozadju, pri 0.0 je brez svetlobe ambilight 1 - število RGB Led žarnice - ime barve, ime naprave, ki jo imamo navedeno na začetku in število kanala - horizontalna pozicija RGB Led žarnice - vertikalna pozicija RGB Led žarnice Izdelava okvirja LED žarnic Sedaj imamo konfiguracijo in shemo postavitve LED žarnic, preostane nam še izdelava okvirja in montaža le tega na zadnjo stran TV sprejemnika. Izmeril sem vodoravno in navpično diagonalo in izračunal razmak med vsako naslednjo žarnico in naredil okvir ter ga nato montiral na TV sprejemnik. U. Slika 20 (levo): Okvir v izdelavi V. Slika 21 (desno): Končan okvir 18

19 Nastavitev DispmanX-a in Boblightd strežnika Naslednja nastavitev, ki jo moramo izvesti za delovanje našega predvajalnika je boblight-dispmanx in boblightd strežnik. Brez katerega naš predvajalnik ob predvajanju video vsebine ne bo procesiral efektov na naših RGB Led žarnicah. V zadnjih različicah OpenElec sistema nam ni potrebna dodatna inštalacija določenih servisov. Za boblightd strežnik bomo na nastavitvah OpenElec-a pod Add-on namestili dodatek k operacijskemu sistemu XBMC Boblight. Kot prikazujeta spodnji sliki imamo dodatek nameščen in pravilno povezan s strežnikom boblightd. W. Slika 22 (levo): KODI dodatek - boblightd strežnik, X. Slika 23 (desno): Uspešna povezava z boblightd strežnikom VIR: Nato nam manjka še boblight-dispmanx kateri deluje za procesiranje in ga sam OpenElec že ima samo nastaviti ga je potrebno, katerega je tudi mogoče naložiti kot dodatek za multimedijski predvajalnik KODI. Ampak zaradi slabega delovanja in zakasnitvenega odziva led žarnic sem v bash skripti napisal ukaz, ki se ob vsakem zagonu sistema samostojno postavi in zažene. Pot do nase scripte preko terminala oziroma konzole.config/autostart.sh in vpišemo sledeči ukaz. 19 uredimo tako: nano

20 #!/bin/sh (sleep 40; \ ### zaradi hitrega zagona DispmanX-a sem bil pripomoran vnesti ta ukaz, da se je ### KODI (multimedijski predvajalnik) celotno zagnal in postavil, nato se je po 40 ### sekundah zagnal tudi ### DispmanX. Drugače komunikacija ne bo delovala /storage/boblight-dispmanx -b off -o interpolation=1 -o speed=90 -o threshold=30 -o autospeed=0 -o saturation=1.1 -o value=1 -p 128 -i 0.1 -f /dev/null; \ ### tukaj kličemo dispmanx, z ukazom -b off ali on vklapljamo/izklapljamo delovanje luči ### v operacijskem meniju, če seveda želimo. Pri izklopljenemu deluje samo pri ### predvajanju vsebine nato določimo hitrost procesiranja, kvaliteto, prioriteto )& ### in zaključimo Dokument shranimo in ponovno zaženemo sistem (reboot). Sedaj imamo vse pravilno povezano in nameščeno, kakor smo si želeli. Preostane nam še testiranje našega strežnika in vseh naših žarnic. Sledi SSH prijava in nato z ukazom v terminal vpišemo: boblight-constant FF0000 Ukaz kateri nam bo vse naše žarnice prižgal v rdečo barvo. S spreminjanjem oznake HEX lahko prižigamo še vse ostale barve. Y. Slika 24: prižgane vse LED žarnice Z. 5. OpenElec in test odzivnosti Celotna postavitev je na mestu, konfiguracija je nastavljena, sedaj bomo pogledali kaj nam vse nudi OpenElec sistem. OpenElec je imel od samega začetka XBMC multimedijski predvajalnik, posodobitve so redne saj razvijalci vedno bolj izboljšujejo. Sama posodobitev je enostavno možna prek sistemskega menuja pod nastavitvami - OpenElec - System -Update, po končani posodobitvi 20

21 se sam resetira in ponovno zažene. Tako imamo vedno na enostavni način posodobljen sistem. Pred kratkim so razvijalci iz multimedijskega predvajalnika XBMC prešli na zmoglivejši in hitrejši KODI predvajalnik. Zelo dobra je tudi podpora za ostale distribucije. Kot smo že povedali XBMC/KODI sistem, ki deluje na Raspberry Pi in Linux distribucijah ima podporo tudi za Windows, ios, OSX in tudi za Androidove naprave. Pomembna stvar je tudi ta, da ima podporo za veliko jezikov med njimi je mogoče izbrati v nastavitvah slovenski jezik predvajalnika in še več. Mogoče ga je namestiti na veliko naprav. Vir: KODI dodatki Kodi nam omogoča veliko raznih dodatkov (Add-ons) od socialnih omrežij (Twitter, Facebook), predvajalnikov slik, GPS navigacij, raznih programov (Youtube), video vsebine imamo tudi spletne video shrambe in razne mednarodne TV kanale, katere lahko predvajamo in gledamo na našem sistemu. V nadeljevanju nekaj najboljših video shramb oziroma dodatkov. Kot prvi zelo znani dodatek je Youtube, naložimo ga preko KODI shrambe v nastavitvah pod dodajanje dodatkov. Enostavna hitra namestitev katera nam omogoča hitro testiranje RGB Led žarnic. Za testiranje v dodatku (Youtube) iščemo video vsebino (RGB test, Boblight test video, RGB test sequence, itd). Spodnja slika prikazuje test našega projekta: AA. AB. Slika 25 (levo): Boblight testiranje 1 Slika 26 (desno): Boblight testiranje 2 Zelo uporabni so dodatki na raznih javnih shrambah, na katere se mi povežemo na samem KODI predvajalniku pod nastavitvami (System) izberemo upravitelj datotek (File manager) in upišemo povezave do shramb katere pod dodatki (Add-ons) kasneje tudi 21

22 naložimo, kot inštalacija zip datoteke (install from zip file). Naštel bom nekaj najboljših povezav uporabnih shramb in dodatkov: VIR: [ (Fusion) naložimo lambda shrambo (repository.lambda) in nato inštalacija dodatka Genesis, velika vsebina video filmov od starejših do najnovejših. VIR: [ (Super Repo) shramba superrepa.org (repository.superrepa.org.helix) izberemo najnovejšo shrambo in naložimo dodatek 1Channel, VEVO po želji tako naprej, namreč imamo na voljo veliko raznih uporabnih dodatkov. VIR: [ (Xunity Talk) še ena izmed mnogih uporabnih shramb, med najbolj uporabnima dodatkoma katera tudi mi si naložimo sta Cartoon in Cartoon HD. Imamo še veliko ostalih dodatkov med zelo uporabnimi so še Phoenix (Filmska shramba), NAVI-X (Filmska shramba in TV programska vsebina z veliko možnostjo TV kanalov). Za ljubitelje športne video vsebine imamo tudi dodatek SportsDevil kateri nam omogoča gledanje v živo športnih dogotkov in tekem.na voljo je še ogromno ostalih dodatkov in uporabnih programov. KODI predvajalnik lahko uporabimo za veliko stvari ena izmed zanimivih, ki je v nastajanju je avto računalnik z GPS navigacijo, radio sprejemnikom in veliko več. Slika 27 (levo): KODI menu I. 22 Slika 28 (desno): Genesis dodatek lista video vsebin

23 6. ZAKLJUČEK V projektni nalogi smo podrobneje spoznali mikroračunalnik Raspberry Pi in programsko opremo ter namestitev le-te za delo z njim. Vsa programska oprema je odprtokodna in prosto dostopna na svetovnem spletu. Predstavili smo vse korake do implementacije sistema za multimedijski predvajalnik z možnostjo Ambilight tehnologije s pomočjo mikororačunalnika, od priklopa le-tega, namestitev operacijskega sistema, potrebne programske opreme in programske kode. Prikazali smo tudi shemo pravilne vezave za komuniciranje RGB Led žarnic z našim mikroračunalnikom Raspberry Pi. Z realizacijo sistema smo izpolnili vse zastavljene cilje in pričakovanja. Ob tem smo naleteli na nekaj težav, katera smo opisali in rešili sproti. Sistem bi se dalo izboljšati oziroma nadgraditi z uporabo LED trakov in več LED žarnic, s katerim bi lažje postavili okvir na TV sprejemniku. Zaradi LED trakov kateri so samolepilni in sama namestitev ne bi bila zahtevna kajti na zadnjo stran TV sprejemniki bi jih enostavno prilepili. Raspberry Pi me je navdušil s svojo preprostostjo in uporabnostjo. Kljub nizki ceni in v primerjavi z osebnimi računalniki manj zmogljivim procesorjem delo na njem poteka hitro. Izkazal se je kot odlična izbira za programiranje in krmiljenje elementov v raznih programskih jezikih (Java, Ruby, Python) s katerimi lahko kontroliramo vse okoli nas. Namreč mikroračunalnik Rasbperry Pi je zelo poučna elektronska naprava s katero njen uporabnik spozna razne komunikacije med elementi in načinom programiranja. 23

24 7. VIRI IN LITERATURA Internet: Raspberry Pi - Rpi Fundacija, [ ] Internet: Adalight Arduinov projekt Ambilight sistema, [ ] Internet: Boblight izvor kode, [ ] Internet: PiBob, izdelava boblighta, [ ] Internet: Boblight izdelovalec konfiguracijske datoteke, [ ] Internet: Operacijski sistem OpenElec, [ ] Internet: Multimedijski predvajalnik KODI, [ ] Internet: Spletno mesto z vso potrebno opremo za izvedbo projektne naloge, [ ] Internet: Opis HDMI in CEC protokola, [ ] 24