INFORMACIJSKA PODPORA ZA NADZOR IN UPRAVLJANJE RAČUNALNIŠKIH OMREŽIJ

Transcription

1 Domen Rogina INFORMACIJSKA PODPORA ZA NADZOR IN UPRAVLJANJE RAČUNALNIŠKIH OMREŽIJ Diplomsko delo Maribor, september 2013

2 INFORMACIJSKA PODPORA ZA NADZOR IN UPRAVLJANJE RAČUNALNIŠKIH OMREŽIJ Diplomsko delo Študent: Študijski program: Smer: Mentor: Lektorica: Domen Rogina Visokošolski strokovni študijski program Informatika in tehnologije komuniciranja Sistemska podpora informatiki in tehnologija komuniciranja doc. dr. Domen Verber Nika Plevnik, profesorica slovenščine, uni. dipl. prev. in tolm. za angl. jez.

3 Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Smetanova ulica Maribor, Slovenija I

4 Informacijska podpora za nadzor in upravljanje računalniških omrežij Ključne besede: nadzor računalniških omrežij, upravljanje računalniških omrežij, oddaljen nadzor, SNMP, ICMP, WMI UDK: (043.2) Povzetek V diplomskem delu smo preučili programsko opremo za nadzor in upravljanje računalniških omrežij. Opisali smo, kaj so ta orodja, za kaj so koristna in kako delujejo, našteli pa smo tudi tista, ki se najbolj uporabljajo, tri od njih pa tudi podrobneje opisali. V delu smo na kratko opisali tudi računalniško omrežje in delo zaključili s primerjavo orodij po zastavljenih merilih, ki smo jih izmerili in jih subjektivno ocenili. II

5 IT Support for Computer Network Control and Management Key words: computer network control, computer network management, remote control, SNMP, ICMP, WMI UDK: (043.2) Abstract The diploma thesis focuses on the computer network control and management software. The aforementioned tools were described according to their purpose, use and performance, and further listed according to their frequency of use. A detailed description of the three among of the listed tools was provided later on. The diploma thesis also includes a brief description of a computer network and, in the conclusion, a comparison across the tools according to the criteria defined. The criteria were further measured and subjected to a subjective evaluation. III

6 Kazalo vsebine 1 UVOD Opredelitev področja in opis problema Cilji in teze diplomskega dela Predpostavke in omejitve dela Predstavitev osnovnih metod dela Vsebinska zasnova dela OMREŽJE Kaj so računalniška omrežja? Za kaj jih uporabljamo? Kateri so sestavni deli računalniških omrežij? Gradniki računalniškega omrežja Komunikacijski medij Omrežna kartica Stikalo (Switch) Usmerjevalnik (Router) Most (Bridge) Ponavljalnik (Repeater) Vrste računalniških omrežij Lokalno omrežje (LAN) Mestno omrežje (MAN) Prostrano omrežje (WAN) Navidezno privatno omrežje (VPN) PROGRAMSKA OPREMA ZA NADZOR IN UPRAVLJANJE RAČUNALNIŠKIH OMREŽIJ Kaj so orodja za nadzor in upravljanje računalniških omrežij? IV

7 3.2 Najbolj znana orodja Zakaj so ta orodja koristna? Kako delujejo? SNMP ICMP Ping je eden od najbolj uporabljenih pripomočkov pri nadzoru omrežij in deluje WMI RPC NetFlow, jflow, sflow in IPFIX Protokol Syslog Opis orodij Mikrotikov The Dude Total Network Monitor PRTG Network Monitor PRIMERJAVA PROGRAMSKE OPREME Okolje za preskušanje programske opreme Konfiguracija računalnika za meritve in analize Kriteriji primerjave Merjenje časa namestitve Merjenje časa samodejnega skeniranja omrežja Samodejno zaznavanje funkcij nadzorovanja Poraba sistemskih virov Zahtevnost namestitve orodja Kakovost uporabniškega vmesnika Licenca orodja Podprte platforme Podpora protokolom Primerjava lastnosti Povzetki ostalih avtorjev glede na velikost nadzorovanega omrežja SKLEP V

8 LITERATURA IN VIRI VI

9 Kazalo slik SLIKA 2.1 RAČUNALNIŠKO OMREŽJE (3) 3 SLIKA 2.2 OMREŽJE»VSAK Z VSAKIM«(6) 4 SLIKA 2.3 STREŽNIŠKO OMREŽJE (6) 5 SLIKA 2.4 OMREŽNA KARTICA 6 SLIKA 2.5 LOKALNO OMREŽJE ŠTIRIH RAČUNALNIKOV S TISKALNIKOM V SKUPNI RABI (6) 7 SLIKA 2.6 MESTNO RAČUNALNIŠKO OMREŽJE (MAN) (12) 8 SLIKA 2.7 PROSTRANO OMREŽJE (WAN) 8 SLIKA 3.1 TESTIRANJE DOSTOPNEGA ČASA S PRIPOMOČKOM»PING«14 SLIKA 3.2 PRIKAZ NASTAVLJANJA INTERVALOV ZA STORITEV»PING«PRI NAMIZNEM RAČUNALNIKU 17 SLIKA 3.4 GRAF MERJENJA DOSTOPNEGA ČASA DO NAPRAVE 18 SLIKA 3.5 STORITVE OZIROMA LASTNOSTI NADZOROVANJA ORODJA TOTAL NETWORK MONITOR 20 SLIKA 4.1 DOMAČE LOKALNO OMREŽJE 28 SLIKA 4.2 MERJENJE ČASA NAMESTITVE IN VZPOSTAVITVE VIRTUALNEGA OKOLJA ZA ORODJE NAGIOS XI 30 SLIKA 4.3 MERJENJE ČASA SAMODEJNEGA SKENIRANJA OMREŽJA PRI ORODJU THE DUDE 31 VII

10 Kazalo tabel TABELA 4.1 REZULTATI MERJENJA ČASA NAMESTITVE POSAMEZNEGA ORODJA TABELA 4.2 REZULTATI MERJENJA ČASA SKENIRANJA OMREŽJA TABELA 4.3 REZULTATI SAMODEJNEGA ZAZNAVANJA FUNKCIJ NADZOROVANJA PRI SAMODEJNEM SKENIRANJU OMREŽJA TABELA 4.4 REZULTATI MERJENJA PORABE SISTEMSKIH VIROV TABELA 4.5 REZULTATI ZAHTEVNOSTI NAMESTITVE ORODIJ TABELA 4.6 REZULTATI KAKOVOSTI UPORABNIŠKEGA VMESNIKA TABELA 4.7 REZULTATI LICENC ZA POSAMEZNO ORODJE TABELA 4.8 REZULTATI PODPRTIH PLATFORM ZA DOLOČENO ORODJE TABELA 4.9 PODPRTI PROTOKOLI V ORODJIH TABELA 4.10 PRIMERJALNA TABELA ORODIJ PO VSEH KRITERIJIH VIII

11 Seznam uporabljenih simbolov X če je pri lastnostih orodja v tabeli ta znak, to pomeni da orodje to lastnost podpira. IX

12 Seznam uporabljenih kratic LAN lokalno omrežje MAN mestno omrežje WAN prostrano omrežje WWW globalno omrežje UTP neoklopljena sukana parica MAC identični identifikator omrežnih kartic (Media Access Control Address) AP dostopna točka (Access Point) MIB Management Information Base (nadzorna informacijska baza) SNMP Simple Network Management Protocol (preprost protokol za upravljanje omrežja) ICMP Internet Control Message Protocol (internetni protokol za kontrolna sporočila) IP Internet Protocol (internetni protokol) TCP/IP Transmission Control Protocol in Internet Protocol (protokol za nadzor prenosa in internetni protokol) HTML HypetText Markup Language (označevalni jezik) SMTP Simple Mail Transfer Protocol (protokol za prenos elektronske pošte) POP3 Post Office Protocol version 3 (protokol za pridobivanje elektronske pošte) IMAP Internet Message Access Protocol (protokol za pošto na oddaljenem strežniku) FTP File Transfer Protocol (protokol za prenos datotek) RAM Random Access Memory (bralno-pisalni pomnilnik) CPU Central Processing Unit (centralno procesna enota) OS operacijski sistem SQL Structured Query Language (strukturirani povpraševali jezik) HTTP Hypertext Transfer Protocol (protokol za prenos informacij na spletu) HTTPS Hypertext Transfer Protocol Secure (zavarovana različica protokola HTTP) WMI Windyows Management Instrumentation (protokol za nadzorovanje v okolju Windows) SSH Secure Sheel (varna lupina) VPN Virtual Private Network (virtualno privatno omrežje) SLA Service Level Agreement (dogovor o ravni storitev) VoIP Voice over Internet Protocol (protokol za internetno telefonijo) NMS Network Management System (sistem za upravljanje omrežja) TTL Time To Live (čas življenja paketka) X

13 RPC Remote Procedure Call (klic za oddaljeni postopek) RFC Request for Comments (zahteva za komentarje; v njem se nahajajo razne dokumentacije in popolne razlage raznih protokolov) DNS Domain Name System (sistem domenskih imen) XI

14 1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Programska oprema za nadzor in upravljanje omogoča nadzor računalniških omrežij ter njihovo upravljanje. V teoretičnem delu opredeljujemo, kaj so orodja za nadzor in upravljanje, za kaj so koristna in na podlagi katerih protokolov delujejo. Predstavljamo orodja, ki so trenutno najbolj v uporabi, tri pa tudi natančneje opišemo. V praktičnem delu diplomske naloge izvedemo meritve na izbranih orodjih, jih na podlagi rezultatov primerjamo in izberemo najboljšega. 1.2 Cilji in teze diplomskega dela Naš glavni cilj diplomskega dela je, da s testiranjem orodij ugotovimo, katera so preprostejša za uporabo in zato primernejša za običajnega uporabnika, ter katera orodja so zahtevnejša in zato primernejša za izkušene uporabnike in skrbnike. 1.3 Predpostavke in omejitve dela Pri diplomskem delu se omejujemo na orodja, ki so brezplačno dostopna v spletu, in na orodja s testnim obdobjem, kar pomeni, da uporabniku nekaj dni omogočajo brezplačno preskušanje. Ker orodja preskušamo na domačem omrežju, smo pri orodjih omejeni tudi na njihove funkcije, saj domače okolje preskušanja ne podpira vseh možnosti nadzora nad omrežjem. Pri literaturi smo se omejili le na vire v slovenskem ali angleškem jeziku, pri tem pa se zavedamo, da do nekatere literature nimamo dostopa, kakor tudi ne do vse programske opreme. 1.4 Predstavitev osnovnih metod dela V diplomskem delu uporabljamo opisno in primerjalno metodo. Z uporabo prve metode opisujemo pojme in teoretično ozadje, z drugo pa primerjamo programsko opremo za nadzor in upravljanje računalniških omrežij. 1

15 1.5 Vsebinska zasnova dela Prvi del vsebinskega dela diplomskega dela je uvod, kjer opisujemo in zajemamo opredelitev in opis problema ter cilji diplomskega dela. Predstavljamo tudi predpostavke omejitve in osnovne metode dela. V drugem vsebinskem delu je opis računalniškega omrežja, kjer opredelimo, kaj je računalniško omrežje, katere vrste omrežij poznamo, iz katerih gradnikov je sestavljeno in kako so omrežja med seboj povezana. Sledi poglavje predstavitve orodij za nadzor in upravljanje, ki sestoji iz opisa in predstavitve njihovih koristi ter načina delovanja, izpostavlja pa tudi, katera orodja so trenutno najbolj v uporabi. Navedene so glavne lastnosti orodij in njihova primerjava. Zadnji del diplomskega dela je sklepni del, ker subjektivno izrazimo svoje mnenje o orodjih in izpostavimo tisto, za katero menimo, da je najboljše. 2

16 2 OMREŽJE Primož Benko v svojem diplomskem delu navaja, da je omrežje nabor enot, členov in načrt njihovih medsebojnih relacij. Preprosto omrežje sestoji iz dveh enot, smiselno povezanih z medsebojno relacijo. Preprost primer sta dve osebi v sobi in dejstvo, da sta skupaj v sobi je njuna relacija. (1) Eno najbolj znanih omrežij, ki so obstajala že pred računalniškimi omrežji, je telefonsko omrežje. Telefoni so bili med seboj povezani s kabli in žicami, da so med seboj povezovali govorce iz različnih strani sveta. Danes poteka ta povezava tudi že brezžično. 2.1 Kaj so računalniška omrežja? Računalniško omrežje je skupina med seboj povezanih računalnikov, kot prikazuje spodnja slika (Slika 2.1), ki souporabljajo informacije in opremo. Ti računalniki so lahko v isti sobi, isti stavbi ali pa na različnih koncih mesta ali sveta. Računalnike povezujemo v omrežja zaradi deljenja skupnih virov (podatkovnih in procesorskih), poenotenja dela in zmanjšanje cene vzdrževanja ter popravil. Povezani računalniki v omrežjih omogočajo osrednji nadzor in administracijo poslovnih aktivnosti, kakor tudi poglobljeno sodelovanje med ponudniki in kupci. Poenostavljeno povedano, gre za povezavo računalniške tehnologije (strojna oprema, operacijski sistemi, programi) in komunikacijske tehnologije (prenos oz. transport podatkov). (2) Slika 2.1 Računalniško omrežje (3) 3

17 Primeri računalniških omrežij: dva medsebojno povezana računalnika, lokalno omrežje doma, v podjetju ipd., mestno omrežje, celoten internet. (4) 2.2 Za kaj jih uporabljamo? Računalniška omrežja uporabljamo, ker zvišujejo učinkovitost in zmanjšujejo razne stroške. Uporabljamo jih tudi za izmenjavo raznih informacij in podatkov, kot so dokumenti, elektronska pošta, razna multimedijska vsebina ter deljenje strojni naprav. Med to sodijo omrežni tiskalniki, faksirne naprave, deljenje trdih diskov itd. (4) 2.3 Kateri so sestavni deli računalniških omrežij? Sestavni deli računalniških omrežij so: strežniki so računalniki, na katerih so v skupni rabi viri za uporabnike v omrežju; odjemalci so računalniki, ki dostopajo do virov v skupni rabi; mediji sem sodijo razni kabli in druga strojna oprema, ki omogoča fizično povezavo med omrežji; dokumenti v skupni rabi, tiskalniki, faksi in ostale periferne naprave v skupni rabi, viri mednje sodijo katere koli storitve ali naprave, ki so bile omogočene za uporabo uporabnikom v omrežju. (5) Omrežja so v osnovi razdeljena v dve skupini, in sicer: omrežja»vsak z vsakim«(peer-to-peer), kar prikazuje slika (Slika 2.2) in strežniška omrežja (Server Based Network), kar prikazuje slika (Slika 2.3). (6) Slika 2.2 Omrežje»vsak z vsakim«(6) 4

18 Slika 2.3 Strežniško omrežje (6) 2.4 Gradniki računalniškega omrežja Gradniki računalniškega omrežja so: komunikacijski medij, omrežna kartica, stikalo (switch), usmerjevalnik (router), most (bridge), ponavljalnik (repeater). (7) Komunikacijski medij Komunikacijski mediji predstavljajo povezavo med posameznimi gradniki oziroma napravami v omrežju. Med komunikacijske medije uvrščamo koaksialne kable, UTP-kable (sukana parica), optične kable, telefonsko omrežje (najete ali klicne linije), javna omrežja za prenos podatkov, satelitske povezave ipd. (7) Omrežna kartica Omrežno kartico lahko vidimo na sliki (Slika 2.4). Je del strojne opreme v računalniku. Služi za povezovanje računalnikov v omrežje. Vsaka omrežna kartica vsebuje svojo enolično 48-bitno serijsko številko, ki ji pravimo MAC-naslov omrežne kartice. Tipične hitrosti povezave v omrežje, ki jih omogočajo omrežne kartice, so: 10 Mbit/s Ethernet, 100 Mbit/s Fast Ethernet, 1000 Mbit/s Giga Ethernet, (7) 1000 Gbit/s Tera Ethernet, 100 Tbit/s 100 Tera Ethernet (2020). (8) 5

19 Slika 2.4 Omrežna kartica Stikalo (Switch) Je omrežna naprava v sodobnih računalniških omrežjih in povezuje večje število omrežnih segmentov. Stikala posredujejo pakete na določen računalnik z uporabo MAC-naslova omrežne kartice računalnika. (7) Usmerjevalnik (Router) Usmerjevalnik je naprava, ki združuje telekomunikacijske povezave in skupine računalnikov. Zagotavlja mehanizem usmerjanja informacij med dvema računalnikoma. Omogoča povezovanje različnih tipov omrežij in skrbi za pravilno usmerjanje podatkov od pošiljatelja do naslovnika. (7) Most (Bridge) Njegova naloga je povezovanje različnih omrežij. Pretvarjanja podatke med različnimi protokoli in izboljša prepustnost omrežja, saj promet znotraj ene veje ne obremenjuje drugih vej omrežja. (7) Ponavljalnik (Repeater) Je omrežna naprava, ki prejme signal, ki ni več v povsem originalnem stanju, je t. i. popačen, ter iz njega odstrani ves šum. Ko odstrani šum, se signal obnovi oziroma okrepi. Ta okrepljen signal nato ponavljalnik posreduje naprej in zagotovi, da lahko signal potuje tudi na daljše razdalje. (9) 6

20 2.5 Vrste računalniških omrežij Računalniška omrežja delimo na lokalna (LAN), mestna (MAN), prostrana (WAN), globalna (GAM), svetovni splet (WWW) in druga. Zelo zanimivo je tudi virtualno privatno omrežje Lokalno omrežje (LAN) Lokalno računalniško omrežje (LAN) je osnovni gradnik vsakega računalniškega omrežja. Lahko jed enostavno ali pa kompleksno. Enostavno omrežje sta dva računalnika, ki sta povezana prek medija, kompleksno omrežje pa sestavlja na stotine povezanih računalnikov in perifernih enot. Značilnost lokalnih omrežij je ta, da so to zasebna omrežja znotraj stavbe ali območja, na razdalji do nekaj kilometrov. Večinoma se uporabljajo za souporabo različnih datotek in tiskalnikov, pogosto pa tudi za skupno administracijo in za zaščito pred zunanjim omrežjem. Pri prenosu podatkov v lokalnih omrežjih je tudi zelo malo napak. (6) Slika 2.5 prikazuje, kako so štirje računalniki in tiskalnik povezani med sabo v lokalnem omrežju. Tiskalnik se lahko uporablja v skupni rabi, kar pomeni, da lahko uporabljajo tiskalnik vsi štirje računalniki. Slika 2.5 Lokalno omrežje štirih računalnikov s tiskalnikom v skupni rabi (6) Mestno omrežje (MAN) Mestno omrežje (MAN), prikazano na sliki (Slika 2.6), je računalniško omrežje dveh ali več računalnikov, komunikacijskih naprav ali omrežji (LAN), ki so geografsko ločeni. Namenjeno je za večja geografska območja, kot je LAN. Omrežje MAN privede internetno povezavo za omrežja LAN v mestnih območjih in jih poveže med sabo v širše omrežje, kot je Internet. (10) 7

21 Omrežje MAN je razvrščeno na omrežji LAN in WAN. Razlog za to je, da je omrežje MAN večje in pokriva večje in širše omrežje od omrežja LAN, ampak je še vedno toliko manjše oziroma ožje od prostranega omrežja (WAN). (11) Slika 2.6 Mestno računalniško omrežje (MAN) (12) Prostrano omrežje (WAN) Prostrana omrežja (WAN) so računalniška omrežja, kjer so računalniki, druge naprave ali omrežja v določeni pokrajini, državi ali pa celo na različnih straneh sveta povezani med sabo, kar je prikazano na sliki (Slika 2.7). Omrežja WAN niso geografsko omejena. Danes je najbolj poznano prostrano omrežje svetovni svet (WWW). Storitve svetovnega spleta so splet (brskanje), elektronska pošta, oddaljen dostop, prenos datotek ipd. (6) Njegova največja težava je pravilno iskanje najučinkovitejših poti do naslovnika ali usmerjanje. Slika 2.7 Prostrano omrežje (WAN) 8

22 2.5.4 Navidezno privatno omrežje (VPN) Navidezno privatno omrežje omogoča, da povežemo v omrežje našega podjetja, fakultete, doma ipd. čeprav se ne nahajamo v omrežju, ampak je med nami vzpostavljen le virtualni tunel (VPN). Vzpostavi oziroma razširi naše privatno omrežje. Vzpostavi se med dvema ali več točkami, ki predstavljajo druga omrežja oziroma naprave v omrežju, ter med njimi ustvari virtualni tunel. Uporablja se za internetno povezavo omrežja podjetja ali našega doma in nekega oddaljenega mesta. (13) 9

23 3 PROGRAMSKA OPREMA ZA NADZOR IN UPRAVLJANJE RAČUNALNIŠKIH OMREŽIJ 3.1 Kaj so orodja za nadzor in upravljanje računalniških omrežij? To so orodja, ki skrbnikom omogočajo nadzorovanje, podporo in varnost omrežij. Zelo velika in kompleksna računalniška omrežja je zelo težko oziroma skoraj nemogoče nadzorovati»ročno«. Za to imamo orodja za nadzor in upravljanje računalniških omrežji, ki zagotavljajo stalen nadzor nad spremembami in dogodki v omrežju, o katerih pa nas orodja tudi opozarjajo z raznimi opozorili. 3.2 Najbolj znana orodja Najbolj znana in najpogosteje uporabljena orodja smo določili na podlagi spletnega iskanja Google. Predvideli smo, da so orodja, ki so razvrščena v sam vrh iskanja, tudi najbolj znana ter najpogosteje uporabljena. Iskali smo samo z angleškimi ustreznicami in ne slovenskimi. Iskali smo po naslednjih besednih zvezah: most used network monitoring software, network monitoring software, top network monitoring software. Rezultat našega iskanja so bila orodja Spiceworks, The Dude, PRTG Network Monitor, STINGA Monitoring System, SolarWind, Nagios, InterMapper, Total Network Monitor in Zabbix. 3.3 Zakaj so ta orodja koristna? Orodja za nadzor in upravljanje računalniških omrežij nam omogočajo: nadzor nad omrežjem neprestano nadzorujejo omrežje in opozarjajo o morebitnih spremembah; nadzor nad posameznimi napravami v omrežju neprestano nadzorujejo posamezne naprave in opozarjajo o morebitnih spremembah; varnost nad omrežjem zagotavljajo s stabilnim omrežjem in zapisovanje sprememb v evidenco dnevnika»syslog«, iz katere lahko razberemo, ali je prišlo 10

24 do kakšnega nenavadnega dogodka (sum vdora, degradacija storitev ali nenavadno obnašanje omrežja); stabilno omrežje z neprestanim nadzorom zagotavljajo stabilno omrežje; prikaz diagrama celotnega omrežja diagram omrežja sestavljajo naprave in gradniki računalniških omrežij, ki so med seboj povezani in tvorijo diagram omrežja; samodejno zaznavanje naprav v omrežju skeniranje omrežja; samodejno zaznavanje funkcij nadzorovanja za posamezno napravo; ročno dodajanje naprav v omrežje in odstranjevanje naprav iz njega; ročno dodajanje in odstranjevanje funkcij nadzorovanja posameznim napravam, zapisovanje vseh sprememb na omrežju»syslog«; izdelavo grafov največkrat so grafi rezultatov meritev za posamezno funkcijo nadzorovanja; prikaz poročil nadzorovanja poročila najboljših, najslabših 10 naprav s funkcijami nadzorovanja; obveščanje in opozarjanje, kadar omrežje oziroma določena naprava ne deluje pravilno; upravljanje s konfiguracijami posameznih naprav v omrežju z orodjem lahko spreminjamo konfiguracije naprave; uporabo orodij ping, traceroute, snmpwalk, terminal, telnet itd. 3.4 Kako delujejo? Podatki, ki so poslani prek internetnega omrežja, so razdeljeni v okvirje. Vsak okvir vsebuje naslednje informacije oziroma podatke: izvorni naslov naslov omrežnega vmesnika, iz katerega izvira okvir; ciljni naslov naslov omrežnega vmesnika, kateremu je okvir namenjen; za ta naslov je lahko določena tudi skupna omrežnih vmesnikov; glavne informacije (header information) ti podatki so specifični za vsak protokol, uporabljen za pošiljanje okvirjev; podatki podatki, ki se pošiljajo. Vsak računalnik v omrežju prejme okvirje, ki jih omrežni vmesnik obdrži in obdela, ampak le, če so naslovljeni nanj. Ostali okvirji se zavržejo in se ne obdelujejo. Po namestitvi orodja za nadzor omrežja, lahko uporabnik zajame v datoteke vse okvirje, poslane ali vsebovane v omrežnem vmesniku računalnika, na katerem je orodje nameščeno. Ti zajeti okvirji so lahko nato prikazani ali shranjeni za kasnejše analize. Uporabnik lahko oblikuje tudi filtre, prek katerih zajame samo določene okvirje. Filtri za zajetje določenih okvirjev temeljijo na določenih kriterijih, kot so izvorni naslov, ciljni 11

25 naslov ali izbrani protokol. Orodja za nadzor tako vsebujejo posebne filtre za nadzorovanje. Na orodju za nadzor omrežja lahko nato uporabnik oblikuje sprožilce, ki sprožijo določeno akcijo, ko orodje zazna določeno spremembo ali napako na omrežju. Ta akcije so: zvočno opozorilo, opozorilo z utripanjem, vpis spremembe stanja v dnevnik dogodkov, vpis spremembe stanja v»syslog«, prikaz pojavnega okna, e-poštno sporočilo o spremembi. (14) Za delovanje orodja za nadzor se uporabljajo razni protokoli, ki služijo za različne funkcionalnosti in funkcije nadzorovanja nad posameznimi napravami. V nadaljevanju je na kratko predstavljenih in opisanih nekaj najpogosteje uporabljenih in najbolj znanih protokolov za nadzor in upravljanje računalniških omrežji SNMP Simple Network Management Protocol je protokol, ki je najbolj pogost pri nadzoru in upravljanju IP-omrežja. Naprave, ki običajno podpirajo protokol SNMP, so usmerjevalniki, omrežna stikala, strežniki, delovne postaje, tiskalniki, modemi ipd. SNMP skrbnikom omrežij omogoča upravljanje delovanja omrežja, iskanje in reševanje raznih težav v omrežju in prikaz načrta trenutnega omrežja. Sestavljen je iz treh ključnih elementov: upravljane naprave (navedene zgoraj), agenti in sistem za upravljanje omrežja (NMS). Upravljane naprave vsebujejo nameščenega agenta, ki zbira in shranjuje podatke o napravi, ter jih prek protokola SNMP posreduje sistemu NMS. Agent dobi zahtevo o potrebnih informacijah od sistema NMS, jih zbere, nato pa jih s svojim znanjem za upravljanje in nadzor nad napravo prevaja v obliko, ki je združljiva s protokolom SNMP, ter jih pošlje kot odgovor sistemu NMS, ki lahko prejete informacije prikaže in analizira. (15) Zasnova protokola je zelo razširljiva. Ta razširljivost se doseže z množico nadzorne informacijske baze MIB, ki so nekakšni slovarji oziroma knjižice in so potrebni za delovanje orodja. Te uporablja za sestavljanje in interpretiranje sporočil protokola SNMP (16) 12

26 Funkcionalnosti, ki jih protokol podpira, so: nadzorovanje koliko časa naprava že deluje (uptime), nadzorovanje trdih diskov, nadzorovanje pomnilnika, nadzorovanje delovanja CPU, prikaz omrežnega prometa, prikaz statusa strojne opreme ipd. (15) ICMP Internet Control Message Protocol je eden od osnovnih protokolov v protokolnem skladu TCP/IP. Uporabljajo ga omrežni računalniki za pošiljanje sporočil o napakah (npr.: kadar storitev ni dosegljiva ali računalnik ni dosegljiv). Od skladov TCP in UDP se razlikuje v tem, da običajno ni na voljo aplikacijskem sloju. Edina izjema je pripomoček ping, ki tvori sporočila protokola ICMP za ugotavljanje dosegljivosti nekega gostitelja in časa dostopa do gostitelja. (17) Ping je eden od najbolj uporabljenih pripomočkov pri nadzoru omrežij in deluje tako, da pošlje sporočilo protokola ICMP do naslovnika. Če je naslovnik dosegljiv, ta odgovori z odgovorom protokola ICMP. Orodje pošilja sporočila v določenem zaporednem intervalu in meri izgube sporočil. Za vsako sporočilo, ki se vrne, ko je naslovnik dosegljiv, prikaže čas, koliko časa je potrebovalo sporočilo od pošiljateljevega naslova do naslovnika in nazaj. Čas se meri v milisekundah. Če naslovnik ni dosegljiv, orodje javi, da naslovnikov naslov ni dosegljiv oziroma je ta»timeout«. Spodnja slika (Slika 3.1) prikazuje princip delovanja pripomočka ping. (18) 13

27 Slika 3.1 Testiranje dostopnega časa s pripomočkom»ping«traceroute je orodje, s pomočjo katerega ugotovimo, po kakšni poti potujejo paketki znotraj omrežja, in deluje tako, da proti naslovniku pošilja skupine treh ping-paketkov, pri čemer ima vsaka naslednja poslana skupina povečan TTL za ena. S TTL omejimo število prenosov paketkov, ki potujejo skozi omrežje. Torej, če paketek ping vsebuje vrednost TTL ena, bo zato paket zavrnjen s strani prvega usmerjevalnika, kot da je časovno pretečen. S povečanjem časa življenjske dobe paketka dobimo čase vrnjenih paketkov za vsako skupino poslanih paketkov in tudi naslove IP vsakega od usmerjevalnikov. (19) WMI Windows Management Instrumentation je jedro Windowsovih tehnologij za upravljanje. WMI lahko uporabimo za upravljanje lokalnih, kot tudi oddaljenih računalnikov. Omogoča dosleden pristop k opravljanju vsakodnevnih nalog upravljanja s programskimi in skriptnimi jeziki. S tem orodjem lahko: začnemo nek proces na oddaljenem računalniku, nastavimo ure vklopa računalnika za posamezne dni, ponastavimo računalnik na daljavo, pridobimo seznam aplikacij, ki so nameščene na lokalnem ali oddaljenem računalniku; 14

28 naredimo poizvedbe nad evidencami sistema Windows v lokalnem ali oddaljenem računalniku. Beseda»Instrumentation«se nanaša na dejstvo, da lahko WMI tudi pridobi informacije o notranjem stanju računalniškega sistema. (20) RPC Remote Procedure Call je tip protokola, ki omogoča programu na nekem računalniku, da izvede program na drugem računalniku oziroma strežniku. Z uporabo protokola RPC, razvijalcu sistema ni treba oblikovati posebnega postopka za strežnik. Uporabnikov program pošlje sporočilo do strežnika z ustreznimi argumenti, strežnik pa mu nato vrne sporočilo, ki vsebuje rezultate iz argumentov. Pri svojem delovanju protokoli RPC uporabljajo tudi telnet, WMI in terminalske storitve. (21) NetFlow, jflow, sflow in IPFIX V računalniških omrežjih je omrežni tok (network flow ali traffic flow) zaporedje paketov od izvornega računalnika do naslovnika, ki je lahko tudi gostitelj, skupina»multicast«ali domena»broadcast«. RFC 3697 (specifikacije toka IPv6) opredeli omrežni tok kot zaporedje poslanih paketov od določenega vira k določenem naslovniku (»unicast«,»anycast«ali»multicast«). Tok je tudi definiran v RFC 3917 (IPFIX) kot niz IP-paketov, ki potekajo skozi opazovalno točko v omrežju v nekem določenem časovnem intervalu. (22) NetFlow je protokol, ki je razvit za sisteme Cisco in se uporablja za nadzorovanje omrežnega prometa. Poznamo različice 5, 7, 8 in 9. jflow služi enakemu namenu kot NetFlow, vendar se uporablja pri sistemih proizvajalca Juniper. sflow temelji na standardih, ki so jih razvila podjetja HP, Extreme, Foundry, Juniper in Nortel, in prav tako služijo enakem namenu kot NetFlow in jflow. IPFIX se običajno obravnava kot naslednja različica NetFlow. Temelji na sedanji različici NetFlow 9 in omogoča dodatne zmogljivosti. (23) 15

29 3.4.6 Protokol Syslog Ta protokol zaznava in shranjuje vse sistemske dogodke v dnevnike oziroma datoteke, ki jih lahko nato skrbniki omrežij po potrebi analizirajo. Vsebuje vse, od kritičnih do vsakdanjih dogodkov, kot tudi vse sledove dogajanja na napravi. Večina dogodkov dnevnika»syslog«se ne bo nikoli praktično uporabljala, a v določenih primerih je lahko bistvenega pomena, saj lahko vsebuje neprecenljive informacije, če pride do degradacije storitev, suma vdora v omrežje ali do nenavadnega dogajanja v omrežju. (19) 16

30 3.5 Opis orodij Mikrotikov The Dude Programska oprema The Dude je prosto dostopen program podjetja Mikrotik. Služi za nadzor in podporo nad omrežji in bistveno izboljša nadzor nad omrežjem. Programska oprema sama preišče vse naprave v določenem omrežju in izriše skico naprav za določeno omrežje. Vnesti moramo le privzeti prehod tega omrežja. V orodju je možno hkrati nadzorovati več omrežij. Orodje omogoča tudi, da lahko sami dodajamo določene naprave in sami gradimo svojo skico omrežja. Nad temi napravami, kot so usmerjevalniki, omrežna stikala, mostovi, torej vsi gradniki računalniškega omrežja, in naprave, ki so na te gradnike povezane (računalniki, tablični računalniki, pametni telefoni ipd.), lahko izvajamo različne dejavnosti. Nastavljamo lahko ime naprave, IP-naslov, vrsto naprave, MAC-naslov naprave, izbiramo različne storitve, ki jih programska oprema samodejno kontrolira in nas, če imamo za določeno storitev izbrano opozorilo, tudi opozarja. Programska oprema je sposobna sama zaznati, katero storitev nadzorujemo za posamezno napravo. Za vsako od storitev lahko nastavimo:»probe interval«ki pove,v kakšnem časovnem intervalu se preverja določena storitev, če je z njo vse v redu.»probe timeout«pove, koliko časa je določena storitev lahko»timeout«, preden orodje javi napako storitve.»probe DownCount«pove, kolikokrat se lahko zgodi napaka. Kolikokrat je lahko storitev»timeout«, preden orodje javi napako. (24) Slika 3.2 prikazuje nastavitev intervala za nadzorovanje, časa, ki lahko preteče, preden nadzorovanje poteče, ter število ki pove, kolikokrat lahko nadzorovanje poteče. Slika 3.2 Prikaz nastavljanja intervalov za storitev»ping«pri namiznem računalniku 17

31 Za vsako storitev lahko vključimo tudi opozorilo. To se prikaže, kadar je ta storitev nedosegljiva oziroma je bilo njeno stanje spremenjeno. Opozorila, ki jih lahko nastavimo za določeno storitev, so (Slika 3.3): zvočno opozorilo, opozorilo z utripanjem, vpis spremembe stanja v dnevnik dogodkov, vpis spremembe stanja v dnevnik»syslog«, pojavitev pojavnega okna, e-poštno sporočilo o spremembi. Slika 3.3 Vrste opozoril v orodju The Dude Orodje omogoča tudi dodajanje oziroma izdelavo različnih grafov. Tako lahko ustvarimo graf, ki prikazuje, katero od storitev in kako se ta obnaša skozi čas. Na primer, graf»pinganja«oziroma merjenja dostopnega časa do neke naprave (Slika 3.4).Na grafu imamo na y osi rezultat dostopnega časa v milisekundah in na x osi število poslanih paketkov. Z grafa lahko razberemo zgodovino te storitve, kako se je odzivala. Slika 3.4 Graf merjenja dostopnega časa do naprave Programsko opremo The Dude lahko nameščamo tudi na gradnike oziroma naprave (usmerjevalnike, stikala) proizvajalca Mikrotik. 18

32 Programska oprema The Dude podpira in vsebuje razna orodja za pomoč pri nadzoru in upravljanju računalniških omrežij. Glavne značilnosti orodja oziroma orodij smo zasledili na uradni strani proizvajalca. Te so: orodje je brezplačno, enostavna namestitev in uporaba, podpira kar 41 različnih jezikov; deluje na Linux Wine, MacOS Darwine in Windows okolju; samodejno preišče omrežje ter poišče naprave in gradnike; odkrije in prepozna vse vrste naprav; samodejno izdela diagram omrežja; samodejno poveže naprave med seboj na diagramu omrežja; na diagramu lahko dodajamo in brišemo naprave; vsaki napravi lahko dodamo različne storitve oziroma lastnosti za nadzorovanje;samodejno zazna, katero storitev oziroma lastnost za nadzorovanje podpira izbrana naprava; obvešča in opozarja nas o spremembah; obvešča in opozarja nas, kadar katera naprava ne deluje v skladu z nastavljenimi lastnostmi; omogoča izdelavo poljubnih grafov; omogoča nadzor nad več različnimi omrežji; beleži vse spremembe v evidenco; podpira oddaljen strežnik»the Dude«in lokalnega odjemalca; podpora SNMP, ICMP, DNS in TCP nadzorovanja nad napravami, ki jih podpirajo; podpora strežnika za elektronsko pošto, samodejno preusmerja v nastavitve določene naprave glede na vnesen primarni IP-naslov. (25) Total Network Monitor Total Network Monitor je programsko orodje za nadzor nad računalniškimi omrežji. Razvilo ga je podjetje Softinventive Lab in je brezplačen ter prosto dostopen. Na voljo je le za uporabnike operacijskega sistema Windows. Je zelo preprost za uporabo in je najprimernejši za manjša lokalna omrežja, v katerih želimo imeti neprestan nadzor nad napravami v omrežju. Nadzor zagotavlja tako, da stalno nadzoruje naprave v omrežju ter beleži vsako spremembo. Če zazna kakšno napako ali nepravilno delovanje sistema, nas o tem tudi obvesti. Orodje lahko samo preišče računalniško omrežje ter poišče naprave v njem. Vnesti moramo le začetni ter ciljni IP-naslov, med katerima nato orodje samodejno poišče 19

33 naprave in gradnike v omrežju. Orodje ima možnost nadzora tudi nad velikimi omrežji, vendar postane takrat vse zelo nepregledno. Na žalost orodje ni tako napredno, da bi znalo samodejno izrisati skico omrežja in naprave ter gradnike v njem medsebojno povezati. Vendar pa so razvijalci orodja Total Network Monitor omogočili ročno izrisovanje skice in elementov v njem, ki jih lahko tudi sami povežemo. V nadzorovanem omrežju lahko sami po potrebi dodamo kakšno napravo oziroma gradnik. To storimo tako, da skico omrežja kliknemo z desno tipko miške in izberemo»dodaj napravo«ali pa v zavihku»omrežje«izberemo»dodaj novo napravo«. Kadar dodajamo novo napravo, moramo vnesti ime in vrsto te naprave, npr. usmerjevalnik, stikalo, osebni računalnik, pametni telefon, prenosni računalnik, strežnik ipd., ter njen IPnaslov v omrežju. Naprave in gradnike, ki so v omrežje samodejno ali ročno dodani, nadzorujemo tako, da za vsako napravo izberemo storitev, ki jo orodje ponuja, in se nato ta storitev nadzoruje in beleži v evidenco sprememb. Kadar je katera storitev zunaj določenih meja oziroma ni dosegljiva, orodje omogoča tudi različne vrste opozoril. Storitve oziroma lastnosti, ki jih lahko nadzorjemo pri naših napravah in gradnikih, so razdeljene v tri skupine (Slika 3.5). Te skupine so»internet«,»windows«in»datoteke«. Slika 3.5 Storitve oziroma lastnosti nadzorovanja orodja Total Network Monitor 20

34 Vsaki od teh storitev oziroma lastnosti ob dodajanju določimo tudi interval, ki pove, na koliko časa naj orodje to storitev kontrolira. Določimo lahko tudi razne akcije, ki se prožijo ob pogojih, ki so nastavljeni v storitvi torej prožijo se takrat, ko pride do spremembe, in se ta pogoj več ne sklada s tistim, ki je naveden v storitvi. Te akcije so: prikaz sporočila, ki je lahko napaka, informacija ali opozorilo; prikaz sporočila v desnem spodnjem robu z orodji, zapis spremembe v evidenco, zvočno opozorilo, e-poštno sporočilo, zagon določene aplikacije, zagon določene skripte, ponovni zagon naprave, ponovni zagon storitve. Orodje zagotavlja tudi grafični prikaz vsake storitve posebej, in sicer v obliki intervalov, ki prikazujejo, kdaj se je storitev izvajala (zelena barva) in kdaj se storitev ni izvajala (rdeča barva). Pri vsakem intervalu je posebej označen čas, od kdaj do kdaj se je storitev izvajala oz. se ni izvajala.. Slabost tega prikaza je, da si ne moremo po želji izdelati grafa. Slika 3.6 prikazuje grafično statistiko delovanja funkcije nadzorovanja, ki je prikazana s pomočjo diagrama. Iz njega lahko razberemo, kdaj se je izvedlo prvo nadzorovanje in kdaj zadnje ter koliko časa nadzorovanje že poteka. Izvemo tudi, kolikokrat je bila storitev za nadzorovanje v pozitivnem ali zelenem oz. negativnem ali rdečem statusu. S klikom posameznega intervala znotraj aktivnega diagrama se pod diagramom izpiše čas, od kdaj do kdaj je storitev nadzorovanja v tem stanju. Slika 3.6 Diagram aktivnosti storitve nadzorovanja v orodju Total Network Monitor 21

35 Glavne značilnosti orodja smo pridobili na forumu orodja Spiceworks, in te so: orodje je brezplačno, enostavna namestitev in uporaba, samodejno skenira omrežje ter poišče naprave in gradnike; ponuja možnost da sami izdelamo diagram omrežja; ponuja drevesno strukturo pogleda in zemljevidno strukturo pogleda; lahko dodajamo in brišemo naprave; naprave lahko dodajamo v različne skupine; vsaki napravi lahko dodamo različne storitve za nadzorovanje; obvešča in opozarja o spremembah; obvešča in opozarja, kadar katera naprava ne deluje v skladu z nastavljenimi lastnostmi; omogoča lastnosti ICMP ping; skeniranje odprtih vrat, preverjanje html strani, preverjanje FTP-strežnikov, SMTP, POP3 in IMAP nadzorovanje; nadzor nad strežnikom za elektronsko pošto, preverjanje statusa Windows storitev (aplikacij), preverjanje zasedenosti fizičnega ter virtualnega pomnilnika, preverjanje zasedenosti delovanja procesorja, preverjanje trenutno aktivnih procesov, preverjanje obstoja določene datoteke, preverjanje velikosti določene datoteke, primerjava dveh datotek, preverjanje velikosti diska. (26) PRTG Network Monitor PRTG Network Monitor je orodje, ki skrbnikom omrežij zagotavlja enostavno uporabo pri nadzorovanju storitev oziroma lastnosti pri napravah, omogoča pa tudi razširitev računalniškega omrežja na poljubno velikost. S tem orodjem lahko zmanjšamo zastoje oziroma izpade na ključnih sistemih, saj zna orodje vnaprej predvideti možne napake in nas o tem tudi obvešča ni treba čakati na pritožbe uporabnikov ali na težave s storitvami oziroma lastnostmi nadzorovanja. Razvilo ga je podjetje Paessler in je na voljo v dveh spletnih različicah. Prva različica je prosto dostopna in je brezplačna, njena uporaba nikoli ne poteče. Žal pa ima ta različica omejitev, da lahko hkrati uporabljamo le 10 storitev oziroma lastnosti za nadzorovanje. Ta različica je namenjena bolj za preskušanje orodja oziroma je primerna za kakšno zelo majhno domače omrežje. Druga različica pa je originalna različica orodja, za katero 22

36 potrebujemo plačljivo licenco za delovanje. Ta različica omogoča tudi 30-dnevno preskusno obdobje polno funkcionalnega orodja. V osnovi je orodje namenjeno nadzoru velikih, kompleksnih omrežij in ga za svoje delo uporablja že več kot strokovnjakov, torej skrbnikov računalniških omrežij po svetu. (27) Z orodjem lahko samo skeniramo omrežje na podlagi začetnega in ciljnega IP-naslova, poleg tega lahko v omrežju poiščemo naprave in gradnike. Za vsako napravo zna orodje prepoznati njeno vrsto, ter samodejno poišče vse storitve in lastnosti nadzorovanja, ki so zanjo omogočene. Vse naprave v orodju so prikazane v drevesni obliki, v kateri, žal, ni razvidno, kako so te povezane med sabo. To je potrebno storiti ročno in ustvariti skico omrežja z vsemi napravami. Pri tem zna orodje tudi kar precej pomagati.za vsako stvar, ki jo želimo narediti v orodju, naj bo to dodajanje nove naprave, dodajanje storitve za nadzorovanje katere od naprav, skeniranje omrežja itd., je v orodju narejen čarovnik, ki nas vodi skoz vsako funkcionalnost. Pri vsakem koraku so navodila za izpolnjevanje vnosnih mask, tako da brez težav nastavimo vse parametre. Orodje zagotavlja nadzor s storitvami in lastnostmi za nadzorovanje, ki pa so v orodju poimenovane kot senzorji. Za vsako napravo, katero bodisi sami dodamo v naše omrežje, bodisi jo orodje samo zazna, se nato na njo dodajajo različni senzorji, ki služijo za kontrolo posameznih nadzornih funkcij. Teh je več kot 170. Pri dodajanju senzorjev k izbrani napravi so ti razporejeni v tri skupine, da jih lažje ter predvsem hitreje najdemo. Le odkljukamo, kateri senzor iščemo, moramo pa tudi vedeti, v kateri logični skupini se ta nahaja, orodje pa nato skrči nabor možnih senzorjev za nadzorovanje. Imamo tudi možnost neposrednega iskanja določenega senzorja, če vemo, kako se imenuje ter kaj nadzoruje. V prvi skupini senzorjev je potrebno določiti, kaj sploh želimo nadzorovati. Zanjo je značilno naslednje: razpoložljivost in čas delovanja (uptime), pasovna širina in promet, hitrost in učinkovitost, uporaba CPU, uporaba trdega diska, uporaba pomnilnika, parametri strojne opreme, 23

37 omrežna infrastruktura in, senzorji po meri. Druga skupina senzorjev je skupina, kjer izberemo ciljni sistem, na katerem se bo nadzorovanje izvajalo. Na voljo so senzorji za sisteme: Windows, Linux/MacOS, Virtualizacija OS, datotečni strežnik, strežnik SQL, strežnik za elektronsko pošto, Zadnjo, tretjo skupino pa predstavljajo tehnologije, ki jih orodje podpira za nadzorovanje naših naprav in gradnikov v omrežju. Ping merjenje dostopnega časa do neke naprave. SNMP protokol SNMP je protokol za upravljanje zapletenih omrežij TCP/IP. Ta skrbnikom omogočajo upravljanje in konfiguriranje računalnikov v omrežju z osrednjega računalnika brez dodatne programske opreme. S protokolom SNMP lahko tudi spremljajo delovanje omrežja, odkrivajo težave in nadzorujejo, kdo uporablja omrežje in kako. (28) WMI infrastruktura za upravljanje podatkov in raznih operacij, ki temeljijo na OS Windows. (20) HTTP protokol, ki skrbi za prenos informacij prek spleta. (29) SSH protokol za upravljanje računalnika na daljavo. Isto funkcijo ima tudi Telnet, a je SecureShell varnejši, saj pošlje odjemalcu geslo v kriptirani obliki. (30) NetFlow, sflow, jflow Netflow je omrežni protokol, ki ga je razvilo podjetje Cisco za zbiranje IP-informacij pri omrežnem prometu. (31) sflow je standard za nadzor nad računalniškimi omrežji in zagotavlja natančen vpogled v uporabo omrežja in omrežne podjetja. (32) jflow je tehnologija, ki je integrirana v gradnike omrežij proizvajalca Juniper. (33) Powersheel ukazna lupina in skriptni jezik. Slika 3.7 prikazuje skupine, po katerih lahko lažje iščemo senzorje za nadzor. 24

38 Slika 3.7 Senzorji za nadzor so razdeljeni v tri skupine za lažje ter predvsem hitrejše iskanje med njimi Orodje zagotavlja natančen pregled nad vsako napravo posebej ter natančen prikaz vseh senzorjev, ki jih ta naprava koristi za nadzorovanje. Orodje na podlagi rezultatov nadzorovanja posameznih senzorjev za izbrano napravo samodejno izriše grafe, ki so namenjeni za naše analize. Poleg grafov so tukaj tudi vsi podatki in rezultati tekočega nadzorovanja. Ti podatki so čas zajema podatka oziroma čas, ko je bilo nadzorovanje izvedeno in rezultat nadzorovanja. Tako imamo na razpolago grafe vseh senzorjev pri izbrani napravi, ki se nahajajo v zavihkih 2 dni, 30 dni, 365 dni. Podatki, iz katerih so grafi sestavljeni, so različni v teh zavihkih. Prvi zavihek vsebuje grafe, ki zajemajo podatke zadnjih 2 dni, drugi zajema podatke zadnjih 30 dni in tretji zajema podatke zadnjega leta. Programska oprema»prtg Network Monitor«podpira in vsebuje razna orodja za pomoč pri nadzoru in upravljanju računalniških omrežij. 25

39 Glavne značilnosti orodja oziroma orodij smo pridobili na proizvajalčevi domači strani in te so: orodje je plačljivo, vendar obstaja različica orodja, ki podpira 10 senzorjev za nadzorovanje; enostavna namestitev in uporaba, deluje v spletnem brskalniku; deluje v Windows okolju; za vsako stvar, ki jo želimo storiti v orodju, ima ta čarovnika, ki nas skozi postopek; pri vsakem koraku orodje postreže z natančnimi navodili za uporabnika; samodejno skenira omrežje ter poišče naprave in gradnike; odkrije in prepozna vse vrste naprav; omogoča, da sami izdelamo diagram omrežja ter pri tem pomaga; na diagramu lahko dodajamo in brišemo naprave; vsaki napravi lahko dodamo senzorje oziroma lastnosti za nadzorovanje; samodejno zazna, kateri senzor oziroma lastnost za nadzorovanje podpira izbrana naprava; podpira več kot 170 senzorjev za nadzorovanje; nadzoruje, koliko časa je določena naprava oziroma njena lastnost že omogočena ter deluje in koliko časa je onemogočena oziroma ne deluje; nadzoruje aplikacije; nadzoruje virtualne strežnike; nadzoruje LAN, WAN, VPN; nadzoruje SLA; podpira IPv6; zaznava odprta vrata TCP; obvešča in opozarja nas o spremembah; obvešča in opozarja nas, kadar katera naprava ne deluje v skladu z nastavljenimi lastnostmi; samodejno izdeluje grafe za senzorje nadzorovanja; grafi so razdeljeni na tri časovna obdobja; 2 dni, 30 dni in 365 dni omogoča nadzor nad različnimi omrežji; beleži vse spremembe v evidenco; samodejno izdeluje poročila o senzorjih; podpora Ping, SNMP, WMI, HTTP, SSH, ICMP, DNS in TCP, NetFlow, sflow, jflow, Powershell in števci uspešnosti nadzorovanju nad napravami, ki to podpirajo. 26

40 4 PRIMERJAVA PROGRAMSKE OPREME 4.1 Okolje za preskušanje programske opreme Omrežje za preskušanje programske opreme za nadzor in upravljanje računalniških omrežij je ključnega pomena za preskus posameznih funkcij in lastnosti orodij, ki so na voljo. Za preskušanje smo izbrali domače, lokalno omrežje, saj omogoča najlažji način za testiranje posameznih lastnosti in funkcij, ki so pri posameznem orodju na voljo. Pri tem se zavedamo, da so nekatere lastnosti in funkcije orodij kompleksnejše, in jih zato, žal, ne moremo testirati na domačem omrežju, saj gradniki ki sestavljajo naše lokalno omrežje tega ne omogočajo. Naše lokalno omrežje sestoji iz internetne povezave, ki poteka od izbranega internetnega ponudnika do modema v našem domu. Nato iz modema sledi povezava do vrat WAN na usmerjevalniku, kjer je na vrata 1 priklopljen osebni računalnik, na vrata 2 pa usmerjevalnik za brezžično povezavo, ki služi kot dostopna točka AP (Access point). Na AP so nato brezžično povezane razne naprave. Te naprave so telefon, prenosni računalnik in tablici ter osebni računalnik, ki je povezan na vrata 2 s kablom UTP. Slika 4.1 prikazuje shemo zgoraj opisanega omrežja. 27

41 Slika 4.1 Domače lokalno omrežje 4.2 Konfiguracija računalnika za meritve in analize Vse meritve in analize posameznih orodij smo izvajali na računalniku z naslednjo konfiguracijo: procesor Inter Core2Quad Q9550, 2,83 GHz, 4 GB DDR2 RAM, grafična kartica ATI Radeon HD 5570, nameščen Windows 8 Professional. Za orodja, ki ne delujejo v okoljih Windows, pa smo uporabili virtualno okolje (z orodjem VirtualBox in VMware), kateremu smo dodelili: dve procesorski jedri, 2 GB DDR2 RAM, 128 MB grafičnega pomnilnika. 4.3 Kriteriji primerjave Da lahko orodja za nadzor primerjamo med sabo, potrebujemo najprej rezultate meritev, s katerimi bomo primerjali in analizirali posamezna orodja. V nadaljevanju so opisani postopki, po katerih smo izvajali meritve, skupaj z rezultati teh meritev, ki so predstavljeni tabelarično. 28

42 4.3.1 Merjenje časa namestitve Merjenje časa namestitve smo merili s štoparico, ki smo jo vključili takrat, ko smo pričeli z namestitvijo posameznega orodja, ter jo ustavili, ko se je namestitev izvedla. Večina orodji, ki delujejo v OS Linux, omogoča namestitveno različico, ki deluje v virtualnem okolju, in že v osnovi vsebuje nameščeno izbrano orodje. Tako smo pri teh orodjih merili čas namestitve oziroma vzpostavitve virtualnega okolja, ki že vsebuje izbrano orodje. Ta način uporabe orodja je dober samo, kadar želimo orodje preskusiti, kako deluje. Za profesionalno uporabo orodja pa je treba orodje namestiti, saj s tem zagotovimo boljše delovanje orodja in boljšo varnost. Orodja, ki smo jih nameščali v sistemu Linux, so bila bolj zapletena, ter smo za njihovo nameščanje morali uporabljati namestitvene vodiče, zaradi česar smo porabili več časa. Te namestitve smo označili kot počasne namestitve. Zavedati se moramo tudi, da so meritve izvedene z vidika uporabnikov OS Windows, zato je logično, da so te namestitve v drugih OS počasnejše, kot pa v OS Windows, ki ga bolje poznamo. Legenda kriterija časa namestitve: do 25 sekund zelo hitra namestitev, nad 25 sekund hitra namestitev, nad 50 sekund srednje hitra namestitev, nad 120 sekund počasna namestitev. Slika 4.2 prikazuje rezultat vzpostavitve virtualnega okolja za orodje Nagios XI v orodju VMware. 29

43 Slika 4.2 Merjenje časa namestitve in vzpostavitve virtualnega okolja za orodje Nagios XI Rezultati meritev so predstavljeni v tabeli (Tabela 4.1). Orodje Tabela 4.1 Rezultati merjenja časa namestitve posameznega orodja Čas namestitve v sekundah The Dude 15 (zelo hitra) Spiceworks 88 (srednje hitra) PRTG Network Monitor 73 (srednje hitra) Total Network Monitor 22 (zelo hitra) Nagios XI (virtualno okolje) 38 (hitra in počasna 1 ) InterMapper 81 (srednje hitra) Zabbix 316 (počasna) SolarWind 928 (počasna) Merjenje časa samodejnega skeniranja omrežja Merjenje časa samodejnega skeniranja omrežja smo merili enako, kot smo merili čas namestitve posameznega orodja. Ko smo aktivirali štoparico, smo vključili samodejno skeniranje omrežja in končali z merjenjem časa, ko je orodje poiskalo vse naprave v skeniranem omrežju. 1 Hitra namestitev je v primeru, ko nameščamo oziroma vzpostavljamo virtualno okolje z nameščenim orodjem, počasna pa v primeru, ko sami»ročno«nameščamo orodje. 30

44 Slika 4.3 prikazuje postopek merjenja časa samodejnega skeniranja omrežja, pri katerem vidimo tudi do tedaj poiskane naprave. Tabela 4.2 prikazuje rezultate merjenja. Slika 4.3 Merjenje časa samodejnega skeniranja omrežja pri orodju The Dude Legenda kriterija časa samodejnega skeniranja omrežja: do 100 sekund hitro skeniranje omrežja, nad 100 sekund srednje hitro skeniranje omrežja, nad 250 sekund počasno skeniranje omrežja, nad 500 sekund zelo počasno skeniranje omrežja. 31

45 Orodje Tabela 4.2 Rezultati merjenja časa skeniranja omrežja Čas skeniranja omrežja v sekundah The Dude Spiceworks PRTG Network Monitor Total Network Monitor Nagios XI InterMapper Zabbix SolarWind 85 (hitro) 148 (srednje hitro) 1334 (zelo počasno) 54 (hitro) 295 (počasno) 110 (srednje hitro) 392 (počasno) 195 (srednje hitro) Samodejno zaznavanje funkcij nadzorovanja Ko smo merili čas samodejnega skeniranja omrežja, smo poleg tega ugotavljali, katera orodja podpirajo samodejno zaznavanje funkcij nadzorovanja za posamezno napravo, in rezultate predstavili v tabeli (Tabela 4.3). Legenda kriterija samodejnega zaznavanja funkcij nadzorovanja: Podpira orodje je sposobno samodejno zaznati funkcije nadzorovanja za posamezno napravo pri skeniranju omrežja. Ne podpira orodje samo ne zazna funkcij nadzorovanja. Tabela 4.3 Rezultati samodejnega zaznavanja funkcij nadzorovanja pri samodejnem skeniranju omrežja Orodje Podpira/Ne podpira The Dude Spiceworks PRTG Network Monitor Total Network Monitor Nagios XI InterMapper Zabbix SolarWind Podpira Podpira Podpira Ne podpira Podpira Ne podpira Ne podpira Podpira 32

46 4.3.4 Poraba sistemskih virov Porabo sistemskih virov smo izmerili: v okolju Windows prek upravitelja opravil, kjer med trenutnimi procesi vidimo tudi podatek, koliko pomnilnika posamezen proces zavzame. v okolju Linux prek ukazne vrstice oziroma terminala z ukazom»htop«. Legenda kriterija za porabo sistemskih virov: do 15 MB mala poraba pomnilnika, nad 15 MB srednja poraba pomnilnika, nad 100 MB velika poraba pomnilnika. Rezultati meritev porabe sistemskih virov so predstavljeni v tabeli (Tabela 4.4). Orodje Tabela 4.4 Rezultati merjenja porabe sistemskih virov Poraba RAM v MB The Dude Spiceworks PRTG Network Monitor Total Network Monitor Nagios XI InterMapper Zabbix SolarWind 12 (mala) 171 (velika) 51 (srednja) 15 (mala) 20 1 % od virtualnega pomnilnika 2 GB (srednja) 15 (mala) 10 (mala) 316 (velika) Zahtevnost namestitve orodja Ta kriterij smo merili tako, da smo preverili, ali nas orodje samodejno vodi skozi namestitev, ali pa moramo pri namestitvi orodja stvari postopoma nameščati sami, kar od uporabnika zahteva več znanja. Meritve oziroma rezultate vidimo v tabeli (Tabela 4.5). Legenda kriterijev zahtevnosti namestitve: nezahtevno orodje nas vodi skozi postopek namestitev oziroma namestitev izpelje popolnoma samodejno; zahtevno za namestitev orodja potrebujemo več znanja in od nas zahteva, da ga namestimo po določenih korakih. 33

47 Orodje Tabela 4.5 Rezultati zahtevnosti namestitve orodij Zahtevno/nezahtevno The Dude Spiceworks PRTG Network Monitor Total Network Monitor Nagios XI InterMapper Zabbix SolarWind Nezahtevno Nezahtevno Nezahtevno Nezahtevno Zahtevno Nezahtevno Zahtevno Nezahtevno Kakovost uporabniškega vmesnika Kakovost uporabniškega vmesnika smo sestavili iz več parametrov, ki so skupaj vplivali na odločitev, ali je uporabniški vmesnik določenega orodja slab, povprečen ali dober. Rezultati so predstavljeni v tabeli (Tabela 4.6). Odločitveni parametri so bili: prvi vtis uporabniškega vmesnika določenega orodja, logična postavitev elementov, pomoč uporabnikom pri vsakem koraku, uporabniški vmesnik omogoča uporabniku prijazne čarovnike pri vsakem namestitvenem koraku. Legenda kriterijev za kakovost uporabniškega vmesnika: Slab slab prvi vtis, brez pomoči uporabniku, brez čarovnikov, nelogična ali logična postavitev elementov. Povprečen povprečen ali dober prvi vtis, tu in tam kakšna pomoč uporabniku in kakšen čarovnik ter logična postavitev elementov. Dober dober prvi vtis, pomoč uporabnikom pri vsakem namestitvenem koraku, uporabniku prijazni čarovniki, logična postavitev elementov. 34

48 Tabela 4.6 Rezultati kakovosti uporabniškega vmesnika Kriteriji kakovosti Orodje Prvi vtis Pomoč uporabnikom Uporabniku prijazni čarovniki Logična postavitev elementov Končna ocena The Dude Dober Povprečna Ne Dobra Povprečen Spiceworks Dober Dobra Da Dobra Dober PRTG Network Monitor Dober Dobra Da Dobra Dober Total Network Monitor Povprečen Slaba Ne Povprečna Slab Nagios XI Povprečen Slaba Ne Dobra Povprečen InterMapper Povprečen Povprečna Ne Povprečna Povprečen Zabbix Slab Slaba Ne Povprečna Slab SolarWind Povprečen Dobra Da Dobra Dober Licenca orodja Podatke kriterija licenc orodja smo dobili na domačih straneh posameznega proizvajalca orodja, tako da smo videli, katero orodje je brezplačno in katero plačljivo. Legenda kriterija licenc posameznega orodja: Brezplačna vsa brezplačna orodja, ki so prosto dostopna. Plačljivo vsa orodja, ki so plačljiva ter za njihovo delovanje potrebujemo aktivno licenco. Večina od teh nudi samo obdobje preskusne uporabe. Rezultati so predstavljeni v tabeli (Tabela 4.7). 35

49 Orodje Tabela 4.7 Rezultati licenc za posamezno orodje Brezplačna/plačljiva The Dude Brezplačna Spiceworks Brezplačna PRTG Network Monitor Brezplačna in plačljiva 2 Total Network Monitor Brezplačna Nagios XI Brezplačna in plačljiva 3 InterMapper Plačljiva Zabbix Brezplačna SolarWind Plačljiva Podprte platforme Podatke za odprte platforme orodja smo dobili na domačih straneh posameznega proizvajalca orodja in rezultati so predstavljeni v tabeli (Tabela 4.8). Orodje Tabela 4.8 Rezultati podprtih platform za določeno orodje Podprta platforma The Dude Spiceworks PRTG Network Monitor Total Network Monitor Nagios XI InterMapper Zabbix SolarWind Windows, Linux, MacOS Windows Windows Windows Linux, MacOS Windows, Linux, MacOS Linux, MacOS Windows Podpora protokolom V tabeli (Tabela 4.9) so predstavljeni le najpogosteje uporabljeni protokoli. Podatke o vseh podprtih protokolih najdemo na domačih straneh posameznega orodja. 2 Brezplačna različica je omejena do 10 senzorjev nadzorovanja 3 Brezplačna različica je samo do različica orodja 3 (Nagios3) 36

50 Legenda kriterijev za podporo protokolom: slaba orodje podpira le nekatere protokole; povprečna orodje podpira večino najbolj uporabljenih protokolov; dobra orodje podpira ogromno protokolov, vključno z najbolj uporabljenimi. Tabela 4.9 Podprti protokoli v orodjih Orodje Podprti protokoli Slaba/povprečna/dobra The Dude Spiceworks PRTG Network Monitor ICMP, TCP, SNMP, DNS, Telnet, FTP, HTTP ICMP, TCP, SNMP, TFTP, FTP, Telnet, WMI sflow, jflow, NetFlow, SNMP, DNS, TCP, FTP, ICMP, SSH, HTTP Povprečna Povprečna Dobra Total Network Monitor WMI, TCP, ICMP, HTTP Slaba Nagios XI InterMapper SNMP, ICMP, FTP, SSH, HTTP, SMTP, TCP, SSH ICMP, SNMP, TCP, SSH, Telnet, NetFlow, sflow, WMI, DNS, FTP, HTTP Povprečna Dobra Zabbix SMTP, HTTP, SNMP, TCP, Povprečna SolarWind ICMP, SSH, Telnet, XMPP, ICMP, SNMP, TCP, SSH, Telnet, WMI, NetFlow, DNS, FTP Dobra 37

51 4.4 Primerjava lastnosti Tabela 4.10 združuje vse rezultate preskusa orodij za nadzor in upravljanje računalniških omrežij. Podrobnih oziroma dejanskih rezultatov posameznih primerjalnih kriterijev tabela ne vsebuje, saj so že predstavljeni v prejšnjem poglavju, vsebuje pa rezultate, ki smo jih sami določili v skupine in so predstavljeni pri vsakem kriteriju pod legendo kriterija. Ta legenda je naša osebna razvrstitev meritev v skupine na podlagi izmerjenih rezultatov in služi za lažjo primerjavo testiranih orodij. Tabela 4.10 Primerjalna tabela orodij po vseh kriterijih Kriteriji primerjave Orodje Namestitve orodja Samodejno skeniranje omrežja Samodejno zaznavanje funkcij nadzorovanja Poraba sistemskih virov Zahtevnost namestitve orodja The Dude Zelo hitra Hitro X Mala Ne zahtevno Spiceworks Srednje hitra Srednje hitro X Velika Ne zahtevno PRTG Network Monitor Srednje hitra Zelo počasno X Srednja Ne zahtevno Total Network Monitor Zelo hitra Hitro Mala Ne zahtevno Nagios XI Hitra ali počasna Počasno X Srednja Zahtevno InterMapper Srednje hitra Srednje hitro Mala Ne zahtevno Zabbix Počasna Počasno Mala Zahtevno SolarWind Počasna Srednje hitro X Velika Ne zahtevno 38

52 Kriteriji primerjave Orodje Kakovost uporabniškega vmesnika Licenca Podprte platforme Podpora protokolom The Dude Povprečna Brezplačna Windows, Linux, MacOS Povprečna Spiceworks Dobra Brezplačna Windows Povprečna PRTG Brezplačna Network Dobra in plačljiva Monitor Windows Dobra Total Network Slaba Brezplačna Windows Slaba Monitor Nagios XI Povprečna Brezplačna in plačljiva Linux, MacOS Povprečna InterMapper Povprečna Windows, Linux, Plačljiva MacOS Dobra Zabbix Slaba Brezplačna Linux, MacOS Povprečna SolarWind Dobra Plačljiva Windows Dobra Kot je razvidno iz tabele primerjav, imata orodji The Dude in Total Network Monitor najhitrejšo oziroma zelo hitro namestitev. Orodja PRTG Network Monitor, Spiceworks in InterMapper smo razvrstili v skupino s srednje hitro namestitvijo in orodji Zabbix in SolarWind v skupino s počasno namestitvijo. Nagios XI pa sodi med tista orodja, ki ponujajo spletno različico, da zgolj vzpostavimo virtualno okolje, ker so že nameščene funkcije, potrebne za delovanje orodja. Ta vrsta namestitve sodi v skupino hitre namestitve. Ča pa se odločimo, da bomo orodje uporabljali za resnejše namene, pa za namestitev potrebujemo dlje časa in ta vrsta orodja sodi v skupino počasne namestitve. Vsa orodja so bila nezahtevna za namestitev, saj so nas skozi namestitve vodili čarovniki, razen pri orodjih Zabbix in Nagios XI, ko smo ju nameščali ročno. Pri teh dveh orodij smo 39

53 morali namestitev izvajati v terminalu v OS Ubuntu, korak po koraku, vendar tudi to ne predstavlja prevelike težave za bolj izkušene uporabnike. Orodja za nadzor omogočajo tudi samodejno skeniranje omrežja oziroma samodejno zaznavanje naprav, ki se nahajajo v omrežju. Tu sta bili najhitrejši orodji The Dude in Total Network Monitor, srednje hitra so bila orodja Spiceworks, InterMapper in SolarWind, počasni pa Zabbix in PRTG Network Monitoring. V orodju PRTG Network Monitor počasno skeniranje omrežja ne predstavlja prevelike ovire, saj poleg naprav v omrežju, orodje zazna tudi funkcije nadzorovanja naprav ter za vsako nudi tudi že izdelane grafične prikaze. Funkcionalnost samodejnega zaznavanja funkcij nadzorovanja za posamezno napravo vsebujejo tudi orodja The Dude, Spiceworks, Nagios XI in SolarWind. Za ostala orodja pa je potrebno ročno dodajati funkcije nadzorovanja posamezni napravi, kar je njihov pomanjkljivost. Dobro podporo protokolom zagotavljajo orodja PRTG Network Monitor, InterMapper in SolarWind, saj podpirajo vse najpogosteje uporabljene protokole kot tudi nudijo številne druge. Povprečno oceno imajo orodja The Dude, Spiceworks, Nagios XI in Zabbix, slabo ocenjeno pa je orodje Total Network Monitor. Prednost pred ostalimi orodji imata orodji The Dude in InterMapper, saj edina omogočata delovanje na vseh treh najpogosteje uporabljenih OS (Windows, Linux in MacOs), medtem ko orodja Nagios XI in Zabbix delujeta zgolj v OS Linux in MacOs, orodja SolarWind, Total Network Monitor, Spiceworks in PRTG Network Monitor pa delujejo samo v OS Windows. Poraba delovnega pomnilnika RAM oziroma sistemskih virov je v orodjih The Dude, Total Network Monitor, InterMapper in Zabbix majhna in ne presega 15 MB (v našem preskusnem omrežju). Srednjo porabo imata orodji Nagios XI, k je na meji med malo in srednjo porabo pomnilnika, in PRTG Network Monitor, ki je že malo potratnejši, vendar je še zmeraj v mejah srednje porabe. Največjo porabo imata orodji SolarWind in Spiceworks. Iz tabele je razvidno, da imajo orodja The Dude, Spiceworks, Total Network Monitor, Zabbix popolnoma brezplačno in prosto dostopno licenco. Orodje PRTG Network Monitor je v osnovi plačljivo, vendar je na voljo različica orodja, v kateri je omogočenih samo do 10 funkcij nadzorovanja nad določenimi napravami. Prav tako so plačljiva orodja 40

54 InterMapper, SolarWind in Nagios XI, vendar slednje omogoča prosto dostopno brezplačno različico do različice 3 (Nagios III). Z uporabniškim vmesnikom smo bili zadovoljni pri orodjih Spiceworks, PRTG Network Monitor in SolarWind in jih zato ocenili z dobro oceno, saj so na nas naredila dober prvi vtis. Podpirajo pomoč uporabnikom, vsebujejo čarovnike za uporabniku prijazno namestitev in imajo logično postavitev elementov. S srednjo oziroma povprečno oceno smo ocenili orodja The Dude, Nagios XI in InterMapper, najslabši vmesnik pa sta imela Total Network Monitor in Zabbix. 4.5 Povzetki ostalih avtorjev glede na velikost nadzorovanega omrežja Meritve na orodjih za nadzor in upravljanje računalniških omrežij smo izvajali v manjšem domačem lokalnem omrežju in zato orodja niso popolnoma pravilno delovala, saj bi za to potrebovali večje omrežje. Večja omrežja se namreč uporablja takrat, ko sami več ne moremo nadzorovati omrežja, ker je preveliko, ali pa so naše naprave v omrežju geografsko ločene in nimamo fizičnega nadzora nad njimi. Na kratko smo povzeli primerjave oziroma preglede posameznih orodij, ki smo jih vključili v naše diplomsko delo, glede na velikost nadzorovanih omrežij.. Spletna stran»findthebest«navaja primerjavo orodij, in sicer ugotavlja, da so orodja SolarWind, InterMapper, Spiceworks in PRTG Network Monitor primerna za manjša in srednje velika omrežja, oziroma omrežja, ki vsebujejo od 1 do 999 naprav, medtem ko sta orodji SolarWind in PRTG Network Monitor primerna tudi za nadzor nad večjimi omrežji, ki vsebujejo 1000 ali več naprav. Orodje Zabbix je primerno samo za omrežja z več kot 1000 napravami. (34) Za orodje Nagios XI, na spletni strani»techrepublic«pa navajajo, da je primerno za nadzor vseh velikosti računalniških omrežij. (35) Total Network Monitor, kot navaja avtor pregleda Michael Pietroforte, omogoča nadzor nad napravami v lokalnem omrežju, v katerem orodje samo poišče naprave, omogoča pa nam tudi, da naprave sami dodajamo. (36) Ker orodje ne podpira prav veliko resnih funkcij za nadzor in upravljanje, lahko iz tega sklepamo, da je primerno za nadzor omrežij, ki obsegajo do 1000 naprav. 41

55 Avtor Jon L. Jacobi na strani»pcworld«pa za orodje The Dude navaja, da je to orodje le igračka, kadar ga uporabljamo na kompleksnih omrežjih, tako da je primernejše za omrežja z do 999 napravami. (37) 42

56 5 SKLEP Glavni namen diplomskega dela je bil predstaviti programsko opremo oziroma orodja za nadzor in upravljanje računalniških omrežij. Predstavili smo ta orodja, kako delujejo in za kaj so koristna. Želeli smo tudi ugotoviti, katera orodja so primernejša za običajne uporabnike in katera za naprednejše uporabnike oz. skrbnike. Našteli smo tudi trenutno najpogosteje uporabljena orodja ter med njimi izbrali tri, ki smo jih podrobneje opisali. Nazadnje smo med seboj primerjali orodja po subjektivnem merilu. Iz razdelane primerjave orodij lahko sklepamo, da je za domačo uporabo oziroma za uporabo orodja za nadzor nad manjšimi lokalnimi omrežji najprimernejše orodje»total Network Manager«, saj med primerjanimi orodij najpreprostejše za uporabo, podpira pa tudi večino preprostih lastnosti in protokolov za nadzorovanje, ki jih potrebuje običajni uporabnik. Za običajnega uporabnika so namreč najprimernejša orodja, pri katerih ne potrebujemo veliko znanja za namestitev in upravljanje. Če želimo imeti nad manjšim lokalnim omrežje boljši nadzor, ki bo zadovoljeval potrebe naprednejšim uporabnikom ali skrbnikom, lahko izbiramo med orodji»the Dude«,»Spiceworks«,»InterMapper«,»Nagios XI«,»Zabbix«,»SolarWind«in»PRTG Network Monitor«, ki pa so tudi zelo dobra pri nadzor večjega, kompleksnejšega omrežja, omogočajo pa tudi nadzor več omrežij hkrati. Ugotovili smo tudi, da je orodje»prtg Network Monitor«najboljše od izbranih, saj uporabniku ni treba ničesar opraviti samostojno, saj mu orodje ob skeniranju omrežja vse izdela samo. Orodje samodejno zazna vse lastnosti za nadzorovanje in edino od primerjanih samodejno izdela grafe za posamezne lastnosti. Samodejno izdeluje tudi razna poročila in shranjuje zgodovino rezultatov posameznih lastnosti. Orodje je primernejše za večja kompleksnejša omrežja, prav tako tudi orodje»solarwind«, saj podpirata največje število vgrajenih lastnosti za nadzor nad napravami. Za natančnejše meritve namestitve orodij bi dobili natančnejše rezultate, če bi jih nameščal običajni uporabniki z osnovnim znanjem, saj menim, da bi tako dobili drugačne 43

57 rezultate, kot če bi jih nameščal nekdo, ki je v tem bolj vešč. Naše diplomsko delo bi se dalo izboljšati tudi tako, da bi meritve izvajali na večjem kompleksnejšem omrežju, saj bi tako dobili bolj optimalne rezultate. V prihodnje bi zato bilo zanimivo izvesti meritve pri običajnih uporabnikih, kakor tudi na večjih, bolj kompleksnih omrežjih, saj bi tako dobili bolj realne rezultate. Zanimivo pa bi bilo tudi, da bi se meritve in primerjave izvedle na več orodjih. 44

58 LITERATURA IN VIRI 1. Primož, Benko. Analiza omrežja med udeleženci na trgu glasbene dejavnosti: Omrežje (diplomsko delo). Ljubljana: s.n., september colos1.fri.uni-lj.si: Računalniško omrežje. [Elektronski] [Navedeno: 22. julij 2013] 3. futurerayz.com. [Elektronski] [Navedeno: 24. julij 2013] 4. Bonačić, Davor. Osnove omrežij (uvod). 5. Bonačić, Davor. Osnove omrežij (sestavni deli omrežij). 6. Veber, Matej in Glamnik, Andro. Informacijski sistemi: Računalniška omrežja. november e-rid: omrežje. [Elektronski] [Navedeno: 2. avgust 2013] 8. Wikipedia: Terabit ethernet. [Elektronski] [Navedeno: 2. avgust 2013] 9. Search Networking: Repeater. [Elektronski] [Navedeno: 8. avgust 2013] Wikipedia: Metropolitan area network. [Elektronski] [Navedeno: 24. julij 2013] Migga Kizza, Joseph. Guide to Computer Network Security: Computer Network Types. Chattanooga: University of Tennessee-Chattanooga Department of Computer Science, bp.blogspot.com: man. [Elektronski] [Navedeno: 24. julij 2013] 9yHESyYG2JU/T7ZFxUPpo5I/AAAAAAAAAAk/VkQm1wX_3Ys/s320/MAN.jpg. 13. Wikipedia: VPN. [Elektronski] [Navedeno: 20. avgust 2013] Technet.microsoft.com: How network monitor works. [Elektronski] [Navedeno: 21. avgust 2013] Javvin: Protocol SNMP. [Elektronski] [Navedeno: 20. avgust 2013] Mikrotik Wikipedia: MIB Nodes. [Elektronski] [Navedeno: 7. avgust 2013] 45

59 17. Srednja elektro računalniška šola Maribor: ICMP. [Elektronski] [Navedeno: 20. avgust 2013] Computer Hope: Ping. [Elektronski] [Navedeno: 8. avgust 2013] Repovž, Jernej. Odprtokodne rešitve za nadzor omrežja: Protokoli, ki se uporabljajo pri omrežnem nadzoru. Kranj: s.n., april MSDN Microsoft: WMI. [Elektronski] [Navedeno: 15. avgust 2013] Webopedia: RPC. [Elektronski] [Navedeno: 21. avgust 2013] Wikipedia Traffic flow. [Elektronski] [Navedeno: 21. avgust 2013] Solarwinds. Network Manegement Protocols. s.l.: Realtime publishers. 24. Mikrotik Wikipedia: Probes. [Elektronski] [Navedeno: 7. avgust 2013] Mikrotik The Dude. [Elektronski] [Navedeno: 14. avgust 2013] community.spiceworks.com: kako uporabljati total network monitor. [Elektronski] [Navedeno: 14. avgust 2013] PRTG domača stran. [Elektronski] [Navedeno: 14. avgust 2013] p=prtg_traffic_grapher&adnum=004&gclid=cldi8q_f_bgcfuhp3godegia1g. 28. Microsoft. SNMP. [Elektronski] [Navedeno: 15. avgust 2013] presentia.si/kaj je http. [Elektronski] [Navedeno: 15. avgust 2013] Wikipedia. Wikipedia Secure Shell. [Elektronski] [Navedeno: 15. avgust 2013] Wikipedia NetFlow. [Elektronski] [Navedeno: 15. avgust 2013] Paessler. Paessler sflow. [Elektronski] [Navedeno: 15. avgust 2013] 46

60 33. Solarwinds. Solarwinds jflow. [Elektronski] [Navedeno: 15. avgust 2013] Find The Best: Network Management Software. [Elektronski] [Navedeno: 4. september 2013] 60/Orion-Network-Configuration-Manager-vs-InterMapper-vs-Spiceworks-vs-PRTG- Network-Monitor-vs-ZABBIX. 35. Techrepublic.com: Nagios XI Review. [Elektronski] [Navedeno: 4. september 2013] Pietroforte, Michael. 4sysops.com. [Elektronski] 28. april [Navedeno: 4. september 2013] L. Jacobi, Jon. PCWorld: The Dude. [Elektronski] [Navedeno: 4. september 2013] 47

61 Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Smetanova ulica Maribor, Slovenija XI

62 Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Smetanova ulica Maribor, Slovenija XII

63 Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Smetanova ulica Maribor, Slovenija XIII