IZDELAVA SPLETLJAJA ZA KOLAB IN SHAREPOINT 2010

Transcription

1 Denis Kukovič IZDELAVA SPLETLJAJA ZA KOLAB IN SHAREPOINT 2010 Diplomsko delo Maribor, september 2011

2 I Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa IZDELAVA SPLETLJAJA ZA KOLAB IN SHAREPOINT 2010 Študent: Denis Kukovič Študijski program: Računalništvo in informacijske tehnologije (UN) Mentor: red. prof. dr. Viljem Žumer Smer: / Somentor: asist. mag. Aleš Zamuda Maribor, september 2011

3 II

4 III ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju red. prof. dr. Viljemu Žumerju za pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega dela. Prav tako se zahvaljujem somentorju asist. mag. Alešu Zamudi. Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili študij in me podpirali pri izbranem študiju.

5 IV IZDELAVA SPLETLJAJA ZA KOLAB IN SHAREPOINT 2010 Ključne besede: računalniške arhitekture, spletno programiranje, Apache, KDE, Kolab, Kpart, SharePoint 2010, sistemi za skupinsko delo, spletljaj. UDK: : (043.2) Povzetek Pri pridobivanju, zbiranju in deljenju informacij, je že od nekdaj pomemben proces izmenjave podatkov. Pri tem pa je nujno, da so podatki posredovani na varen način, v čim krajšem času in točno določenemu naslovniku oziroma odjemalcu informacij. Ljudje strmimo k temu, da imamo svoj vir podatkov urejen in pregleden. Za čim lažjo izmenjavo in organizacijo podatkov, so nam na voljo različna programska orodja. Sistemi za izmenjavo in organizacijo podatkov so največkrat vpeti v internih delovnih okoljih podjetij. Dva izmed takšnih sta Kolab in SharePoint V tej diplomski nalogi tako opisujemo značilnosti obeh orodij, za katera izdelamo še dve vgradni razširitvi.

6 V KOLAB AND SHAREPOINT 2010 WEB PART IMPLEMENTATION Key words: computer architecture, web programming, Apache, KDE, Kolab, Kpart, SharePoint 2010, groupware, webpart. UDK: : (043.2) Abstract In information retrivieval, collection, and sharing, an important process is data exchange. However, it is imperative that data is transmitted in a secure manner, as quickly and accurately to a specific recipient or client. People strive towards ensuring that we have our source of data ordered and clear. To handle data across a working group easier, several variants of software tools are available. Systems for exchange and organization of data are mostly embedded in the internal working environment for business. Two of these are Kolab and SharePoint In this diploma work characteristics of these two are described and we demonstrate how to develop a pluggable extension for both.

7 VI VSEBINA 1 UVOD OPIS SORODNIH DEL KOLAB Apache KDE Konfiguracija strežnika Kolab Priprava okolja Kolab SHAREPOINT Priprava okolja OSTALA SORODNA ORODJA IZDELANI SPLETLJAJ ZA KOLAB IN SHAREPOINT DODATEK ZA SISTEM KOLAB SPLETLJAJ ZA SHAREPOINT Postopek kreiranja novega spletljaja za SharePoint KOMUNIKACIJA MED KOMPONENTAMI IN ZNOTRAJ NJIH KODIRANJE IN SHRANJEVANJE INFORMACIJ V PODATKE KOMPRESIJA REZULTATI TABELE PRIMERJAV PRIMERJAVA IZDELKOV ZA SISTEM KOLAB IN SHAREPOINT Slika 15: izgled spletljaja za SharePoint 2010 na lokalni strani. [22] Slika 16: dodatne nastavitve spletljaja za SharePoint SKLEP...25 Programska koda za spletljaj Kolab...28 Programska koda za spletljaj SharePoint literatura...39

8 VII SEZNAM SLIK Slika 1: arhitektura storitev Kolab. [11]...5 Slika 2: spletna stran Microsoft Office SharePoint Slika 3: struktura projekta v KDev4 pri gradnji Kdel-a...11 Slika 4: poenostavljena hierarhija KDel-a. [19]...11 Slika 5: povezava med primeri komponent in sistemom Kolab...12 Slika 6: KDel-i na primeru aplikacije Kontakt...12 Slika 7: izbira šablone v Microsoft Visual Studio Slika 8: izbira lokalne strani za izvrševanje projekta. [10]...14 Slika 9: Solution Explorer v Microsoft Visual Studio Slika 10: dodajanje novega spletljaja na lokalno stran...16 Slika 11: model komponente Kontakt. [24]...18 Slika 12: arhitektura Akonadi. [24]...20 Slika 13: izdelan KDel...23 Slika 14: implementirani Imenik v aplikaciji Kontakt...23 Slika 15: izgled spletljaja za SharePoint 2010 na lokalni strani. [22]...24 Slika 16: dodatne nastavitve spletljaja za SharePoint SEZNAM TABEL Tabela 3.1: primer kodiranja Base Tabela 3.2: primerjava kompresije različnih algoritmov (vir podatkov: [24])...21 Tabela 4.3: primerjava sistema Kolab in SharePoint Tabela 4.4: strojne zahteve...22

9 VIII UPORABLJENE KRATICE ACL Access Control List API Application Programming Interface ASCII American Standard Code for Information Interchange ASP.NET Active Server Pages DCOP Desktop COmmunication Protocol ISS Internet Information Services IMAP Internet Message Access Protocol KDE K Desktop Environment (Namizno okolje K) KDEV4 KDevelop 4 integrirano razvojno okolje LDAP Lightweight Directory Access Protocol OS Operacijski sistem PIM Personal information manager PHP PHP Hypertext Preprocessor RSS Really Simple Syndication SLAPD Standalone LDAP Daemon SLURPD DAEMON Stand-alone LDAP update replication daemon SSL Secure Sockets Layer TLS Transport Layer Security WEBDAV Web-based Distributed Authoring and Versioning XML Extensible Markup Language

10 1 Stran 1 UVOD Izmenjava podatkov je iz dneva v dan večji zalogaj za posrednike ter tudi za prejemnike različnih informacij. Podjetja, društva in ostale organizirane skupnosti težijo k temu, da so njihovi podatki celovito organizirani na enem mestu. Dostop do njih pa naj imajo vsi uporabniki, ki imajo za to potrebna pooblastila oziroma certifikate. V ta namen obstajajo različni konkurenčni programi, ki podpirajo organiziranost in izmenjavo teh podatkov. V takšnih orodjih največkrat operiramo z npr. seznami kontaktov, koledarji, opravili, projekti, elektronskimi sporočili in blogi. Poljubno lahko vstavimo nove dodatke, ki so že napisani in shranjeni v knjižnici. Lahko pa napišemo svoj dodatek (vstavek), ki ga vključimo v knjižnico in nato predstavimo še v spletni obliki. Z usklajevanjem različnih dinamičnih pogledov lahko postavimo spletno okolje za izmenjavo podatkov: - skupnosti, - delovne skupine, - projekte - posamezne uporabnike. [4] in Večinoma gre za interno sodelovanje, ki je dostopno le neki skupnosti, lahko pa se projekt objavi tudi javno. Računalniški sistemi za izmenjavo podatkov običajno delujejo interno, zato se ustanove in podjetja največkrat odločijo za organizacijo svoje lastne skupine, ki skrbi za ustrezno delovanje takšnega sistema ter omogoča vpeljevanje sistema v samo podjetje in nadaljnjo podporo odjemalcem. Za učinkovit sistem za skupinsko delo potrebujemo zmogljiv strežniški računalnik, vezan na omrežje. Konfiguracija okolja in sistema poteka v administratorskem načinu. Namen tega diplomskega dela je opraviti primerjavo med odprto kodnim orodjem Kolab in komercialnim Microsoftovim SharePoint Oba podpirata enostavno izmenjavo podatkov med odjemalci preko spletnega uporabniškega vmesnika. Cilj naloge je izdelati razširitveni vstavek za Kolab in SharePoint Z opravljenimi meritvami in primerjavami ponazorimo specifikacije posameznega sistema. V drugem poglavju diplomskega dela opišemo, kaj predstavlja pojem spletno okolje za izmenjavo in organizacijo podatkov. Narejen je pregled nad aktualnimi sorodnimi spletnimi okolji za izmenjavo in organizacijo podatkov. V tretjem poglavju predstavimo izdelan dodatek za Kolab in SharePoint Sledijo opisi posameznih tehnologij in

11 Stran 2 storitev, ki so vključene v Kolab in SharePoint 2010 ter priprava okolja za pravilno delovanje le teh. Četrto poglavje diplomskega dela zajema celovit pregled in primerjavo med obema sistemoma za izmenjavo in organizacijo podatkov. Osredotočimo se na najdene razlike pri implementaciji dodatkov v komponente posameznega sistema. V petem poglavju sledi zaključek, nato so vstavljene priloge, nakar je navedena še literatura.

12 2 Stran 3 OPIS SORODNIH DEL Sistemsko izmenjevanje in organizacija podatkov je široko področje, zato obstaja veliko različnih programskih rešitev [14]. V tem poglavju spoznamo konkurenčna orodja omenjenega področja. 2.1 Kolab Kolab je bil ustvarjen za potrebe nemške zvezne pisarne za varovanje informacij 1 v letih [19] Je skupek različnih orodij, ki so med sabo povezana. Povezuje esporočila, koledar, kontakte, in opravila. Podpira različna okolja odjemalcev (KDE 2 in Outlook3). Glavne komponente, potrebne za delovanje strežnika Kolab so OpenLdap 4, Postfix5, Cyrus IMAP6, Apache7, Sasl8 in OpenSSL9. [18, 13] Apache Apache je komponenta, ki se uporablja za administratorski spletni vmesnik, kot tudi za zagotavljanje dostopa WEBDAV10 do informacij za poštne odjemalce. Kolab uporablja 1 Federal Office for Information Security (BSI) nemška vladna agencija, ki skrbi za upravljanje računalniške in komunikacijske varnosti 2 K Desktop Environment (KDE) platforma, ki komunicira z aplikacijami na različnih operacijskih sistemih 3 Outlook urejevalnik za e-pošto in osebne podatke 4 OpenLDAP odprto kodna implementacija za aplikacijski protokol LDAP 5 Postfix odprto kodni posrednik pošte 6 Cyrus IMAP strežnik za dostavo pošte lokalnemu prejemniku 7 Apache spletni strežnik za HTTP 8 Sasl okolje za varnostno preverjanje pristnosti in podatkovne varnosti v internetnem protokolu 9 OpenSSL odprto kodna implementacija SSL in TLS kriptografskega protokola za varno komunikacijo na spletu 10 WEBDAV protokol, ki omogoča uporabniku brati in pisati v dokumente na svetovnem spletu

13 Stran 4 Apache skupaj s PHP11, da zagotovi polno funkcionalnost v skupnem sistemu s spletno pošto. [23] KDE KDE je prosto dostopno namizno okolje oz. platforma, ki komunicira z operacijskim sistemom. KDE sestavljajo delavna okolja, platforma in aplikacije. GNOME 12 je sorodni projekt, vendar KDE velja za najbolj razširjeno namizno okolje v operacijskem sistemu Linux. V našem primeru smo uporabili KDE 4.7, ki teče na operacijskem sistemu Linux, distribucije Kubuntu Konfiguracija strežnika Kolab Da bi strežnik Kolab pravilno deloval, je potrebna ustrezna konfiguracija različnih storitev. Kot osrednji storitvi sta slapd14 in LDAP15. Slapd je primer imeniškega strežnika LDAP, ki teče na različnih Unix platformah. Omogoča nam, da v naš imenik shranimo karkoli. Strežnik LDAP vsebuje imeniško drevo, z drugimi besedami hierarhično strukturo. V sistem lahko povežemo več strežnikov LDAP med sabo. Storitev LDAP išče odgovore na zahteve oziroma vprašanja odjemalca. Imeniški strežnik zahteva od odjemalcev njihovo identiteto, kar zagotavlja večjo varnost pred nepooblaščenim vstopom v sistem. Sistem Kolab deluje v ozadju kot pomožni strežnik tipa LDAP. Slapd izpolnjuje zahteve LDAP in je tesno povezan s storitvijo slurpd 16. Storitev slurpd je namenjena za to, da obdrži pomožni LDAP strežnik usklajen z glavnim strežnikom LDAP. Kolab v ozadju prejme posodobitve LDAP. Posledica so ustvarjene nastavitvene datoteke vseh storitev. Predložene datoteke se izpolnijo s podatki LDAP in so nameščene glede na strežniške nastavitve lokacije datotek. V naslednjih Cyrus IMAPD instalacijskih korakih je 11 PHP PHP Hypertext Preprocessor orodja za osebno spletno stran odprto kodni programski jezik 12 GNOME namizno okolje, ki komunicira s komponentami operacijskega sistema 13 Kubuntu različica operacijskega sistema Ubuntu, z namizjem KDE 14 slapd storitev, ki sprejema povezave LDAP na vseh vratih; odzove se operacijam LDAP 15 LDAP imeniški storitveni protokol, ki teče preko TCP/IP; namenjen je shranjevanju vpisov, v katerih se nahaja zbirka atributov s svojimi imeni, tipi in vsebovanimi vrednostmi (npr. atribut mail vsebuje vrednost denis.kukovic@uni-mb.si) 16 slurpd oskrbuje storitvene primerke slapd; odgovoren za razdelitev sprememb, ustvarjenih v glavni podatkovni bazi slapd vsem ostalim primerkom slapd

14 Stran 5 potrebno sprejeti dodajanje, odstranjevanje in spreminjanje uporabnikov ter map v skupni rabi ali ACL17. Program, ki poganja storitev Kolab, teče v neskončni zanki zaradi posodobitev LDAP. S tem se ohranja direktorij LDAP sinhroniziran s preostalo Kolab konfiguracijo. [11] Opisan potek izvajanja storitev prikazuje slika 1. Slika 1: arhitektura storitev Kolab. [11] Priprava okolja Kolab Opisan način instalacije in nastavitev v tem poglavju se lahko v splošnem razlikuje od naše uporabljene distribucije Kubuntu 10.04, kjer je nameščeno namizno okolje KDE 4.7. Ker obstaja več variant namestitve strežnika Kolab, smo naredili več preiskusov različnih variant. Za nas najustreznejša varianta namestitve je bila Kolab v okolju OpenPKG. Za pripravo okolja ukaze izvedemo z uporabo terminala in dodeljenimi pravicami uporabnika root. V začasnem direktoriju imamo shranjen arhiv, ki ga pridobimo v vrstici 3. 1:# mkdir /tmp/kolabtemp 2:# cd /tmp/kolabtemp 3:# wget -r -l1 -nd --no-parent kolab-server-2.2.4/sources/ V tretji vrstici imamo tri parametre: prvi parameter r pomeni rekurzivno pridobivanje, drugi parameter -nd onemogoči izgradnjo hierarhičnih imenikov, tretji --no-parent je namenjen temu, da se ne vračamo na starševski imenik. Sistem Kolab namestimo v privzeti imenik, v priviligiranem uporabniškem načinu. 1:# mkdir /kolab 17 ACL seznam z dovoljenji, priložena posameznim varovanim predmetom

15 Stran 6 2:# sh install-kolab.sh 2>&1 tee /root/kolab-install.log Začetna konfiguracija strežnika imenovana bootstrap zahteva vpis imena domene, e-pošte in kreiranje certifikata. Certifikat omogoča odjemalcu, da ob preverjanju pristnosti lahko dostopa do posameznih storitev, ki jih prikazuje slika 1. 1:# /kolab/sbin/kolab_bootstrap -b Za zagon strežnika so potrebne storitve: Amavisd 18, Apache, Clamav19, Imapd20, Kolab21, OpenLDAP, OpenPKG22, Postfix, ProFTPd23, Sasl in Spamassassin24. 1:# /kolab/bin/openpkg rc all start S tem je začetna konfiguracija Kolab strežnika zaključena. [12] 2.2 SharePoint 2010 SharePoint 2010 je izdelek podjetja Microsoft, ki vključuje: - Microsoft SharePoint Foundation , - SharePoint Server , - SharePoint Online27, - SharePoint Designer , 18 Amavisd vmesnik za preverjanje virusov in nadležne pošte 19 Clamav prosto dostopen antivirusni program, ki deluje na različnih platformah 20 Imapd internetni protokol na aplikacijskem sloju, omogoča dostop do e-pošte na oddaljenem strežniku 21 Kolab strežnik za izmenjavo in organizacijo podatkov 22 OpenPKG odprto kodni upravljalnik sistemskih paketov, za avtomatizirano nalaganje, nadgradnjo, konfiguracijo in odstranjevanje nameščenih paketov; preprečuje medsebojno neujemanje verzij paketov 23 ProFTPd FTP strežnik za operacijski sistem Unix 24 Spamassassin računalniški program za filtriranje nadležne pošte (ang. spam) 25 Microsoft SharePoint Foundation 2010 temeljna tehnologija za vsa SharePoint-ova mesta, brezplačna različica je namenjena uvajanju v prostorih podjetja 26 SharePoint Server 2010 strežniški izdelek, ponuja dosledno in poznano ogrodje za sezname in knjižnice; od SharePoint Foundation se razlikuje v dodatnih funkcijah in boljši zmogljivosti 27 SharePoint Online storitev v oblaku, gosti jo Microsoft; ni potrebno naložiti SharePoint Server

16 Stran 7 - SharePoint Workspace Izdelki se medsebojno razlikujejo v namembnosti in načinu uporabe sistema za izmenjevanje in organizacijo podatkov. [14, 16] Priprava okolja Za začetek je potrebno upoštevati zahteve za postavitev strežnika SharePoint 2010, ki so opisane v tabeli 4.2. Spodaj pripravljeni seznam potrebne programske opreme je namenjen postavitvi strežnika za namene testiranja in razvijanja programske opreme na spletu (spletljajev) v operacijskem sistemu Windows 7. [6] Potrebna programska oprema: - Windows6.1-KB v2-x64.msu30, - Windows6.1-KB x64.msu31, - SharePointFoundation.exe ali SharePoint Server 2010 (setup.exe)32, - Microsoft Sync Framework (Synchtonization.msi)33, - SQL Server Native Client (sqlncli.msi)34, - Windows Identity Foundation (Windows6.1-KB x64.msu)35, - Chart Controls (MSChart.exe)36 ni priporočljivo za SharePoint Foundation 2010, 28 SharePoint Designer brezplačen program, za gradnjo spletnih strani 29 SharePoint Workspace 2010 program namenjen ustvarjanju vsebine tudi takrat, ko ni dostopa do omrežja; vsebina se sinhronizira naknadno 30 Windows6.1-KB v2-x64 popravek za Windows Foundation Classes (WFC): SharePoint Shared Services Roll-up 31 Windows6.1-KB x64.msu posodobitev za.net Framework, priskrbi dodatne značilnosti in razširi funkcionalnost 32 SharePointFoundation.exe ali SharePoint Server 2010 izbrani Microsoftov izdelek 33 Microsoft Sync Framework celovita sinhronizacija platforme, omogoči sodelovanje in dostop do aplikacij, storitev in naprav v nepovezanem načinu 34 zbirka samostojnih namestitvenih paketov za SQL Server Windows Identity Foundation poenostavi dostop z vgrajeno varnostno logiko, ki ga potrebujejo razvijalci v orodju.net 36 Chart Controls namestitev novih naborov krmilnih gradnikov v ASP.NET

17 Stran 8 - SQL Server Analysis Services ADOMD.Net (SQLSERVER2008_ ASADOMD10.MSI)37 ni priporočljivo za SharePoint Foundation Sledi postopek nameščanja potrebne programske opreme in predzahtev. Postopek je podrobneje opisan v [17]. Po opravljeni konfiguraciji je na lokalnem naslovu gostitelja ali localhost38 vidna privzeta spletna stran SharePoint Slika 2 prikazuje že urejeno spletno stran z dodanimi spletljaji. Slika 2: spletna stran Microsoft Office SharePoint Ostala sorodna orodja Kolab in SharePoint 2010 nista edina konkurenta v sistemih za izmenjavo in organizacijo podatkov. Za hiter razvoj na področju izmenjave in organizacije podatkov so zagotovo dodatno zasluženi odprto kodni in prosto dostopni konkurenčni izdelki s podobnimi rešitvami. Naštejmo nekaj sorodnih prosto dostopnih orodij: - BitNami39, 37 SQL Server Analysis Services del Microsoft SQL Server-ja, sistem za upravljanje podatkovnih baz podatkovni dobavitelj 38 localhost ime za lokalni naslov BitNami projekt, ki proizvaja odprto kodne programske pakete za spletne aplikacije

18 Stran 9 - Clear Foundation40, - Citadel41, - Zimbra42, - Open-XChange43, - OpenGroupware44 in - Trac45. Področje izmenjave in organizacije podatkov je zelo široko v smislu namembnosti, kar se pozna tudi pri vseh naštetih konkurenčnih izdelkih. Večina teh izdelkov je odprto kodnih in prosto dostopnih. 40 Clear Foundation odprto kodno orodje, ki zagotavlja varnost, filtriranje in upravljanje; namenjeno je neprofitnim organizacijam in posameznikom 41 Citadel odprto kodna rešitev za e-pošto in sodelovanje; namestitev vsebuje e-pošto, koledar, imenik, oglasne deske, wiki, podporo za več domen, takojšnje sporočanje in spletni vmesnik 42 Zimbra odprto kodni ali komercialni izdelek, ki sestoji iz odjemalca in strežnika; vključuje komponento za sinhronizacijo kontaktov, pošte in koledarja 43 Open-XChange odprto kodni projekt za razvoj in sodelovanje; omogoča npr. e-pošto, koledar, imenik 44 OpenGroupware odprto kodna skupnost, ki vabi v svoj krog nove razvijalce, da pripomorejo k boljši prepoznavnosti in uspešnosti; na voljo so aplikacije: upravitelj kontaktov, skupni koledar, plan virov, upravitelj opravil, e-poštni odjemalec, projekti in dokumenti, novice, orodje za sinhronizacijo podatkov, vmesnik za nastavitve, upravitelj uporabnikov 45 Trac odprto kodni projekt, orodje za upravljanje projekta in sledenje hroščev (ang. bug-tracking); njegove posebnosti so: mejniki, wiki, RSS in izvoz icalendar

19 3 Stran 10 IZDELANI SPLETLJAJ ZA KOLAB IN SHAREPOINT 2010 V tem poglavju predstavljamo razširitveni vstavek oz. spletljaj 46, ki smo ju razvili za Kolab oziroma SharePoint Vizualne elemente vstavkov smo povezali s programsko kodo, ki je napisana v C++ in C#. 3.1 Dodatek za sistem Kolab Sistem Kolab deluje v operacijskem sistemu Linux, v okolju KDE. Komponente, ki ga združujejo so zgrajene iz tako imenovanih KDel-ov47 (ang. KPart-ov). Primer je komponenta Kontakt48 (ang. Kontact), kjer so združeni npr. pošta, kontakti in koledar. Z razvojnim okoljem Kdev4 lahko integriramo svoj KDel v izbrano komponento, ki je napisan v programskem jeziku C++ [20], tako da ga povežemo preko knjižnic programskega sistema Qt. Za izdelavo lastnega KDel-a je pripravljena šablona KDE 4 KPart Application. V direktoriju imenik/src se nahajajo datoteke, ki jih bomo potrebovali pri gradnji KDela. CMakeLists.txt, nam poveže glavne programe s knjižnicami in jih zgradi v izvršljivo aplikacijo. Glavni program je v imenik_part.cpp, kjer imamo pripravljen primerek razreda za izpis na zaslon. Knjižnica imenik_part.h vključi kodo, ki doda funkcionalnost našemu KDel-u. V imenik_part.desktop se nahaja opis KDel-a. Omenjene datoteke prikazuje slika 3. KDel kot takšen nam predstavlja samostojno aplikacijo, ki jo lahko implementiramo v ostale komponente. Za implementacijo našega KDel-a v komponento Kontakt moramo v ta namen implementirati še svoj podrazred, imenovan Kontact::Plugin. Izdelamo objekt kontact_imenikpplugin.so in imenikp_plugin.desktop. 46 Spletljaj vgradna komponenta sistema za serviranje dela spletišča 47 KDel je komponenta v KDE namiznem okolju, ki se uporablja v npr. Koffice (npr. aplikacija Kontact) in v spletnem brskalniku Konqueror 48 Kontakt osebni upravitelj informacij in skupno orodje za KDE; podpira koledarje, kontakte, beležke, opomnike, novice in e-pošto; v Kontakt so lahko vpete različne aplikacije, npr. KPošta, KImenik, KDel

20 Stran 11 Slika 3: struktura projekta v KDev4 pri gradnji Kdel-a. Datoteka CMakeLists.txt poveže ustvarjen vmesnik s prej ustvarjeno knjižnico za KDel. Vmesnik namesti v že obstoječ strežniški direktorij komponente Kontact. Tako kot KDel, tudi vmesnik potrebuje svoj opis, ki se nahaja v imenikp_plugin.desktop. V imenikp_plugin.h je tokrat potrebno vstaviti razred ImenikpPlugin za prikaz objekta. Slika 4 prikazuje hierarhičen položaj kreiranega vmesnika, ki ga določa (KParts::ReadOnlyPart49). [21] Slika 4: poenostavljena hierarhija KDel-a. [19] V glavnem programu našega podrazreda imenikp_plugin.cpp se ustvari povezava s KDel-om ter omogoči njegov prikaz. Razvidno je, da izdelani KDel nima neposredne povezave s sistemom Kolab, temveč posredno preko komponent, ki komunicirajo preko 49 KParts::ReadOnlyPart osnovni razred za prikaz dela (ang. part); skrbi za transparentnost omrežja odjemalca

21 Stran 12 tega sistema z drugimi komponentami. To je tudi prednost, saj lahko obstoječ KDel vključimo v katero koli drugo komponento. Slika 5 kaže na to, kakšna je povezava med strežnikom Kolab, okoli katerega so storitve, ki so nujno potrebne za nemoteno delovanje sistema za izmenjavo in organizacijo podatkov in posamezno komponento. V našem primeru so to Kontakt, Spletni brskalnik in Upravljalec datotek. Slika 5: povezava med primeri komponent in sistemom Kolab. Povezave med posamezno komponento npr. Kontakt in KDel-i Imenik, Pošta, Koledar in Opravila, kaže slika 6. Slika 6: KDel-i na primeru aplikacije Kontakt.

22 3.2 Stran 13 Spletljaj za SharePoint 2010 Ločimo dva tipa spletljajev: - vizualni, - standardni50 ASP.NET. Razlika med vizualnim in standardnim je ta, da imamo pri vizualnem spletljaju vizualni vmesnik, ki omogoča gradnjo spletljaja. Implementacija tega spletljaja zajema ascx uporabniški krmilni gradnik51 vizualnega spletljaja, gostujoč znotraj standardnega ASP.NET spletljaja. Razred spletljaja se podeduje iz imenskega prostora uporabniškega nadzora. [2] Osredotočili se bomo na izdelavo vizualnega spletljaja za SharePoint Za implementacijo lastnega spletljaja je potrebno imeti nameščeno integrirano delovno okolje Microsoft Visual Studio Ta nam omogoča gradnjo vizualnega spletljaja za SharePoint 2010, pregled napak in namestitev projekta direktno na delujoč strežnik Postopek kreiranja novega spletljaja za SharePoint 2010 Omogočimo zagon Microsoft Visual Studio 2010 kot skrbnik, da zadostimo raven pravic, ki jih potrebujemo v nadaljevanju. V glavnem meniju izberemo nov projekt (ang. New Project), nato v že pripravljenih šablonah (ang. Templates) poiščemo SharePoint Na sliki 7 vidimo okno, ki se pojavi ob kreiranju novega projekta, kjer lahko izbiramo med različnimi tipi šablon. V primeru, ko izberemo SharePoint šablono, nas v naslednjem koraku vodič vpraša, katero lokalno stran želimo uporabiti za izvrševanje projekta. Praktičen prikaz je viden na sliki 8. V Solution Explorer-ju se prikažejo že generirane datoteke, kot vidimo na sliki 9. Spodaj so opisani glavni elementi, ki smo jih izdelali. V datoteki Elements.xml se nahaja koda z metapodatki. Izbrana vrstica predstavlja lastnost, v kateri navedemo ime skupine, v kateri se bo spletljaj nahajal. To prikazuje vrstica 5, medtem ko vrstice 1, 2, 3 in 4 opisujejo metapodatke. 1. <?xml version="1.0" encoding="utf-8"?> 2. <Elements xmlns=" > 50 standardni je bolj omejen od vizualnega spletljaja; funkcionalnost potegni in spusti ne deluje, nekateri elementi ne delujejo v določenih spletnih brskalnikih (npr. spustni meni ni prikazan v Firefox brskalniku) 51 krmilni gradnik spletni krmilni gradnik; omogoča dodajanje funkcionalnosti spletni strani

23 3. <Module Name="VisualWebPart1" List="113" Url="_catalogs/wp"> 4. <File Path="VisualWebPart1\VisualWebPart1.webpart" Url="Moj spletljaj_visualwebpart1.webpart" Type="GhostableInLibrary" > 5. <Property Name="Group" Value="MojiWP" /> 6. </File> 7. </Module> 8. </Elements> Slika 7: izbira šablone v Microsoft Visual Studio Slika 8: izbira lokalne strani za izvrševanje projekta. [10] Stran 14

24 Stran 15 Slika 9: Solution Explorer v Microsoft Visual Studio Datoteka VisualWebPart1.cs vsebuje kodo, ki določa dodatne nastavitve v lastnostih spletljaja. [9] Datoteka VisualWebPart1.webpart je dokument XML (Extensible Markup Language), ki opisuje naš spletljaj z lastnostmi, kot sta naslov in opis, kar je razvidno v vrsticah 10 in 11. Vrstica 6 vsebuje privzeto sporočilo, ki ga javi sistem, če pride do napake v povezavi s spletljajem. Vrstica 1 opisuje različico in način kodiranja dokumenta. Vrstica 3 ima privzeto povezavo na spletni naslov, vrstica 5 pa hrani metapodatke. Preostale vrstice 2, 4, 7 9 ter so začetne in končne značke posameznih struktur. 1: 2: 3: 4: 5: <?xml version="1.0" encoding="utf-8"?> <webparts> <webpart xmlns=" <metadata> <type name="moj_spletljaj.visualwebpart1.visualwebpart1, $SharePoint.Project.AssemblyFullName$" /> 6: <importerrormessage>$resources:core,importerrormessage;</importerrormessage> 7: </metadata> 8: <data> 9: <properties> 10: <property name="title" type="string">imenik</property> 11: <property name="description" type="string">moj spletljaj, ki omogoča iskanje zaposlenih v internem imeniku</property> 12: </properties> 13: </data> 14: </webpart> 15: </webparts> V datoteki VisualWebPart1UserControl.ascx smo zapisali kodo vizualnih elementov. Datoteka VisualWebPart1UserControl.ascx.cs je namenjena

25 logičnemu delu aplikacije, ki je Stran 16 nameščen v ozadju vidnega spletljaja. VisualWebPart1UserControl.ascx.designer.cs, je zadnji element, ki vsebuje avtomatsko generirano kodo. Ustvarjen projekt prevedemo, če je semantično in sintaktično pravilno zgrajen, nato ga namestimo na našo lokalno stran. S tem smo ustvarili spletljaj, ki se nahaja v skupini MojiWP, definirani v Elements.xml. Da bo spletljaj viden odjemalcem, ga dodamo na stran. Ob dodajanju spletljaja se določi tudi njegova pozicija (glej sliko 10). [15, 8] Slika 10: dodajanje novega spletljaja na lokalno stran. V primeru, kot je opisan, je spletljaj avtomatsko naložen na strežniku v že omenjeni skupini. Spletljaj, ki ga izvršujemo direktno na lokalno stran, je dosegljiv le v času razvoja. Kadar nameščamo novozgrajeni spletljaj, ki ga je potrebno najprej naložiti na strežnik. [7] 3.3 Komunikacija med komponentami in znotraj njih Komponente KDE potrebujejo možnost komuniciranja med sabo. Zagotovljeno mora biti pošiljanje in prejemanje ukazov in obvestil posameznim komponentam ali pa naboru poslušalcev. Prenos ukazov in obvestil med komponentami in aplikacijami odjemalca je

26 Stran 17 lahko narejen s protokolom IPC52 (Inter-Process Communication). Komunikacija med komponentami in okoljem je odvisna tudi od posrednika, ki shranjuje podatke, to je strežnik Akonadi53. Več o tem strežniku v poglavju 3.4. [24] Ob vpetju aplikacije v komponento morajo veljati standardi in ustrezna kompatibilnost vizualnih gradnikov. Za vpetost aplikacije v komponento poskrbi API. Ta vključuje ikone in navigacijske menije ter določa njihovo pozicijo. Prav tako dodatek API zagotavlja funkcionalnost potegni in spusti. Zato, da lahko samostojno aplikacijo vključimo v komponento, mora biti združljiva z dodatkom Kontakt, ki je posrednik med aplikacijo in okoljem, v katerega jo vpnemo. Ta posrednik razlaga funkcionalnost aplikacije, ki je postala vpeta z implementacijo dodatka Kontakt API in jedrom Kontakt API. Komunikacije med komponentami so narejene preko DCOP54 skozi urejen standardni vmesnik. Komunikacija med procesi je posredovana s pomočjo posebnega procesorskega strežnika. Strežnik se vključi z vsako namizno sejo. Kadar se želijo aplikacije sporazumevati, pošljejo zahtevo strežniku DCOP, kateri odgovori s posredovanjem zahteve na njeno lokacijo. Serializacija podatkov je narejena z uporabo C++ prenosa operatorjev, povezanih z osnovnimi podatkovnimi tipi v Qt. Uporablja se kompakten binarni format, ki je skrit uporabniku DCOP-a. Če uporabimo svoj podatkovni tip, ki bo poslan preko DCOP, se ustvari nov prenos operatorjev, ki morajo biti vključeni. V našem primeru, ko opisujemo komunikacije v komponenti Kontakt, je DCOP glavni mehanizem za komunikacijo med komponentami. Uporabljen je za zunanjo aplikacijsko komunikacijo, ki temelji na konfiguraciji dodatka Kontakt, kar pomeni, da interakcija aplikacij deluje kot zunanji proces z njihovim lastnim uporabniškim vmesnikom (primer aplikacije je slika 13) ali pa deluje vpeta v komponento Kontakt kot notranji proces (primer vpete aplikacije prikazuje slika 14). [5] Slika 11 prikazuje modela komponente Kontakt in razmerja med posameznimi okolji. 52 IPC nabor metod za izmenjevanje podatkov med več nitmi in enim procesom 53 Akonadi strežniška storitev, ki skrbi za shranjevanje in pridobivanje podatkov iz shrambe 54 DCOP namizni komunikacijski protokol; komunikacijski sistem med procesi in komponentami; glavni namen je deljenje opravil med posameznimi aplikacijami

27 Stran 18 Slika 11: model komponente Kontakt. [24] 3.4 Kodiranje in shranjevanje informacij v podatke Pri upravljanju sistema za izmenjavo in organizacijo podatkov se število podatkov neprenehoma povečuje. Največji vpliv na to imajo e-sporočila, dogodki, kontakti, beležka in blogi. Shranjevanje vseh teh tipov podatkov ni preprosto. Ne gre samo za shranjevanje tekstovnih datotek, temveč tudi za binarne oblike datotek (npr. fotografija ali priponka v sporočilu), ki spremljajo te tipe. Pri shranjevanju je pomembno vedeti, kako bomo shranjene podatke najlažje našli dovolj hitro, kakšen je potreben dostop do njih ter kako komunicirati med shrambo in odjemalcem. V okolju KDE 3 ima vsaka aplikacija svojo lastno metodo shranjevanja in pridobivanja podatkov, kar se je izkazalo kot slabost. Nekatere aplikacije shranjujejo podatke v eno samo datoteko. Rezultat je slabša zmogljivost, še posebej pri dokumentih, kjer imamo istočasen dostop do njih. Včasih se zgodi, da se enaki podatki v pomnilniku ponavljajo, to pa povzroči preveč izgubljenega prostora. Povedano v tehnični obliki, KDE 3 uporablja KResources55, kjer je vsaka oblika shranjenih podatkov implementirana z razredom 55 KResources ogrodje, ki pove KDE, kako ravnati s komponentami

28 Stran 19 KResource. Ta vsebuje spletni model, ki pričakuje, da je shramba podatkov vedno na voljo. Kot primer vzemimo, da želi odjemalec odpreti svoj poštni predal, ki uporablja IMAP56, kar predstavlja problem, saj je odjemalec lahko v nepovezanem načinu (ang. offline), in tako storitev nima dostopa do zahtevanega strežnika. Rešitev bi bila na novo napisan model, ki omogoča uporabo aplikacij tudi v nepovezanem načinu. KResources niso ustrezno ločeni od njihovih povezanih predmetov. Opisan način shranjevanja in pridobivanja podatkov iz stare različice, KDE 3, ni primeren za upravljanje s sistemi za izmenjavo in organizacijo podatkov. Akonadi 57 je rešitev vsem tem nezadostnostim za novo različico, KDE 4. Je skupen upravitelj za dostop do podatkov PIM58 in namizja odjemalca. Vsi podatki so dostopni preko centrale na način, ki omogoča možnost sinhronega dostopa, zaklepanja in zmanjševanja uporabe pomnilnika. Akonadi je samostojen strežnik, ločen od aplikacij odjemalca, kar pomeni, da ga lahko uporabljajo aplikacije vseh vrst. V uporabo je prišel z namiznim okoljem KDE 4, kar pomeni, da smo ga lahko v našem testnem okolju tega diplomskega dela tudi uporabljali. Slika 12 predstavlja globalno arhitekturo Akonadi. Shranjevanje podatkov je z uporabo arhitekture Akonadi ustreznejše od opisanega v prvem odstavku poglavja. Poleg že naštetih izboljšav je omogočen nepovezan način shranjevanja podatkov na lokalnem mestu, ki služi za začasen zajem podatkov (ang. catch). Takšen način je trivialen, saj mora biti glavna shramba podatkov na oddaljenem strežniku in ne na lokalnem sistemu odjemalca. Za primer shranjevanja in dostopa do podatkov vzemimo spletno aplikacijo KMail. Kot je bilo omenjeno, se za shranjevanje uporablja skupna oblika, zato ni potrebna kakšna posebno zahtevna nastavitev. V začasen pomnilnik se shranijo glave vseh e-sporočil, skupaj s celotnimi sporočili, ki se nahajajo v pomembnejših datotekah. Ostala celotna sporočila, ki se nahajajo v ostalih datotekah, so prenesena s strežnika le ob zahtevi. Tudi priponke bodo prenesene šele na zahtevo. Aplikacija KMail pridobi znanje o vsebini sporočil in to znanje omogoči, da lahko sama ustvari podatke o izbranem predmetu. S tem dosežemo preglednejše brskanje med sporočili in manj procesiranja, kar pomeni hitrejši odzivni čas. 56 IMAP internetni protokol, ki se uporablja za dostop do e-pošte na oddaljenem strežniku 57 Akonadi storitev za shranjevanje podatkov in metapodatkov sistema za izmenjavo in organizacijo podatkov 58 PIM upravitelj za osebne informacije sistem za izmenjevanje in organizacijo podatkov

29 Stran 20 Slika 12: arhitektura Akonadi. [24] Spletna aplikacija, kot je KMail, uporablja kodiranje Base Takšno kodiranje se uporablja pri prenosu binarnih podatkov preko medija. Namen kodiranja ni, da bi šifrirali podatke in onemogočili pridobitev informacij ostalim odjemalcem, temveč da podatkov ni možno spreminjati (razen ob dekodiranju). [13] Base64 kodiranje lahko kodira simbole AZ, a-z in 0-9 iz ASCII60 sheme. Kodiranje je 6 bitno, zato lahko predstavi največ 64 vrednosti. Besedilo pripravljeno za kodiranje pretvorimo v zaporedni bitni vzorec. Kodiranje poteka od začetka prvih 6 bitov, nato drugih 6 bitov. V primeru, da zadnji blok ni popoln, dopolnimo blok z biti vrednosti 0. Primer kodiranja besedila Feri z Base64 prikazuje tabela 3.1. Tabela 3.1: primer kodiranja Base Base64 skupina podobnih shem, ki kodirajo binarne podatke v alfanumerično obliko. 60 ASCII znakovna shema za prikazovanje besedil v računalništvu in komunikacijski opremi

30 3.5 Stran 21 Kompresija Sistem za izmenjevanje in organizacijo podatkov upravlja z množico podatkov različnih podatkovnih tipov (besedila, fotografije, video). Vse to predstavlja velik zalogaj za procesor in shrambo. Množico podatkov lahko zmanjšamo s kompresijo. Na voljo je kar nekaj prostih algoritmov za kompresiranje podatkov. V tabeli 3.2 so primerjave različnih prostih algoritmov za kompresijo. Tabela 3.2: primerjava kompresije različnih algoritmov (vir podatkov: [24]).

31 4 Stran 22 REZULTATI V tem poglavju so narejene primerjave in opisane bistvene razlike med sistemom Kolab in SharePoint Predstavljena sta izdelana razširitvena vstavka za posamezen sistem. 4.1 Tabele primerjav V primerjavi obravnavanih sistemov v tabeli 4.1 opazimo, da imata nekaj skupnih lastnosti. Najbolj očitna razlika je to, da je SharePoint 2010 plačljiv, kar odvrne marsikaterega uporabnika, ki se odloča o postavitvi sistema za izmenjavo podatkov doma ali v manjšem podjetju. Pozornost velja tudi pri strojnih zahtevah, saj SharePoint 2010 Server ne deluje na 32-bitnih sistemih (če izključimo možnost virtualizacije OS), za procesiranje pa potrebuje vsaj 4 jedrni procesor, ne glede na majhno število uporabnikov sistema. Tabela 4.3: primerjava sistema Kolab in SharePoint Odprtokodni Podpora IMAP Spletni uporabniški vmesnik Podpora za MS Outlook Napisan v Operacijski sistem Kolab61 DA DA DA DA Perl, C++, PHP, Python Linux Podpira slovenski jezik NE SharePoint 2010 NE DA DA DA C# Microsoft SQL Server 2008 R2, Windows 7 / Vista DA Tabela 4.4: strojne zahteve. RAM [GB] Sistemski disk [GB] Procesor Platforma Kolab Ni podatka > 1,5 Ni podatka OpenPKG62 SharePoint 2010 Server bitni, 4 ali 8 jederni x86 61 Kolab Groupware-Server, stabilna izdaja 2.3.2, dne OpenPKG platforma, znotraj katere je nameščen strežnik Kolab [1]

32 4.2 Stran 23 Primerjava izdelkov za sistem Kolab in SharePoint 2010 Primerjava pokaže, da lahko aplikacija za Kolab deluje v namiznem okolju KDE 4.7 kot samostojna in zato ne potrebuje spletnega brskalnika, kot je to pri sistemu SharePoint Razvidno je tudi, da je način delovanja sistemov različen. Microsoftov SharePoint 2010 temelji na delovanju spletnih aplikacij, ki jih poganja SharePoint 2010 Server, katerega arhitekturo lahko definiramo tudi nad oblakom računalnikov. Kolab Server združuje aplikacije in komponente, ki so nameščene na operacijskem sistemu. Primer samostojne aplikacije prikazuje slika 13, primer implementacije KDel-a kot dodatek v aplikacijo Kontakt prikazuje slika 14. Slika 13: izdelan KDel. Slika 14: implementirani Imenik v aplikaciji Kontakt.

33 Stran 24 Slika 15 prikazuje dva spletljaja za SharePoint Prvi je pozdravna vrstica, ki pozdravi odjemalca z njegovim uporabniškim imenom. Drug spletljaj predstavlja imenik zaposlenih v nekem podjetju. Slika 15: izgled spletljaja za SharePoint 2010 na lokalni strani. [22] V lastnostih spletljaja so dodatne nastavitve, ki nudijo odjemalcu poljuben prikaz rezultatov (glej sliko 16). Slika 16: dodatne nastavitve spletljaja za SharePoint 2010.

34 5 Stran 25 SKLEP Kolab in SharePoint 2010 sta nadzorna sistema, ki omogočata administratorju vpogled nad uporabniki odjemalci. Oba omogočata prilagajanje izgleda in izbire uporabljanih storitev, z drugimi besedami, prilagoditev sistema, s katerim operira posamezen odjemalec, ki pa je omejen z dodeljenimi dovoljenji za dostop. Primerjava obeh nam pokaže, da v funkcionalnosti ni bistvenih razlik. Uporabnik obeh sistemov lahko poljubno dodaja spletljaje oziroma dele, ter tako zgradi svoj sistem za izmenjevanje in organizacijo podatkov, ki mu omogoča celovit in organiziran pregled nad podatki, ki jih, če želi, deli tudi z drugimi. Kolab sicer ne vsebuje tako imenovanih spletljajev, kot jih poznamo v sistemu SharePoint 2010, imenujemo jih raje kar deli, razširljivi vstavki. Oba sistema delujeta v oblaku računalnikov, ki so povezani v omrežje, na katerega se povezujemo. Ta temelji na spletnih storitvah, ki nudijo večjo fleksibilnost, boljši izkoristek strežniških zmogljivosti, večjo produktivnost administratorjev računalniških sistemov in nižje stroške upravljanja z računalniško infrastrukturo. V obeh so odprte tudi nove možnosti za nove storitve. [3] Pri pripravi zadane naloge sta bila namestitev in nastavljanje strežnika Kolab zahtevnejša od strežnika SharePoint Razlog za to je, da obstaja več variant namestitve strežnika Kolab. Za nas najustreznejša rešitev je bila namestitev različice Kolab v okolju OpenPKG. Razlog temu je bila dokumentacija, ki se je pri SharePoint 2010 zdela boljša kot pri prosto dostopnem sistemu Kolab. Kot smo omenili v podpoglavju 4.1, je SharePoint 2010 plačljiv. V tem delu smo uporabili razvojno različico, ki se razlikuje od običajne v tem, da ta ne podpira več instalacij, ampak je samostojna. Tako smo se izognili licenčnemu nakupu. Za uspešno testiranje smo bili prisiljeni kupiti zmogljivejšo strojno opremo. Spoznali smo, da ima vsak sistem prednosti in slabosti, ima pa tudi svoj krog uporabnikov, ki s pridom uporabljajo njihove zmogljivosti. Glede na osebno izkušnjo in do sedaj pridobljena znanja bi lahko sklepali, da je uporaba sistema SharePoint 2010 bolj prijazna do uporabnikov in tudi do administratorjev, ki skrbijo za instalacijo sistema. Pri testiranju smo bili namreč omejeni na programsko in strojno opremo, zato okolje ni identično tistemu, ki bi ga uporabljali v primeru potrebnih izdatnih sredstev za temeljitejšo raziskavo, ki presega meje tega dela.

35 Stran 26 Raziskovanje bi lahko nadaljevali s primerjavo polno opremljenih sistemov za izmenjavo in organizacijo podatkov, kjer je prisotnih več odjemalcev. Primerna bi bila natančna analiza učinkovitosti sistema glede na porabljena sredstva za vpeljevanje in postavitev sistema Kolab in SharePoint 2010 v delovno okolje podjetja. S pomočjo rezultatov analize bi podjetje lažje sprejelo odločitev, kateri sistem za izmenjavo in organizacijo podatkov je primernejši.

36 Stran 27 KAZALO PRILOG Programska koda za spletljaj Kolab : CMakeLists.txt (imenik) : Imenik_part.cpp (imenik) : Imenik_part.desktop (imenik) : Imenik_part.h (imenik) : CMakeLists.txt (imenikp) : Imenikp_plugin.cpp (imenikp) : Imenik_plugin.desktop (imenikp) : Imenikp_plugin.h (imenikp) Programska koda za spletljaj SharePoint : Elements.xml : VisualWebPart1.cs : VisualWebPart1.webpart : VisualWebPart1UserControl.ascx : VisualWebPart1UserControl.ascx.cs....38

37 Stran 28 PROGRAMSKA KODA ZA SPLETLJAJ KOLAB. 1: CMakeLists.txt (imenik) set(imenik_srcs main.cpp imenik.cpp ) kde4_add_executable(imenik $imenik_srcs) target_link_libraries(imenik $KDE4_KDEUI_LIBS $KDE4_KPARTS_LIBS) ########### namesčanje ############### install(targets imenik $INSTALL_TARGETS_DEFAULT_ARGS ) install( FILES imenik.desktop install( FILES imenik_shell.rc DESTINATION $XDG_APPS_INSTALL_DIR ) DESTINATION ################################# KPART $DATA_INSTALL_DIR/imenik ) ######################################## #kde_module_ltlibraries = libimenikpart.la set(imenik_part_srcs imenik_part.cpp ) kde4_add_plugin(imenikpart WITH_PREFIX $imenik_part_srcs) target_link_libraries(imenikpart $KDE4_KDEUI_LIBS $KDE4_KPARTS_LIBS ) install( FILES imenik_part.desktop install( FILES imenik_part.rc install(targets imenikpart DESTINATION $XDG_APPS_INSTALL_DIR ) DESTINATION $DATA_INSTALL_DIR/imenikpart ) DESTINATION $PLUGIN_INSTALL_DIR ) 2: Imenik_part.cpp (imenik) #include "imenik_part.h" #include "imenik_part.moc" #include <kaction.h> #include <kactioncollection.h> #include <kcomponentdata.h> #include <kfiledialog.h> #include <kparts/genericfactory.h> #include <kstandardaction.h> #include <kdemacros.h> #include <QtCore/QFile> #include <QtCore/QTextStream> #include <QtGui/QTextEdit> typedef KParts::GenericFactory<imenikPart> imenikpartfactory; K_EXPORT_COMPONENT_FACTORY( libimenikpart, imenikpartfactory ) imenikpart::imenikpart( QWidget *parentwidget, QObject *parent, const QStringList & /*args*/ ) : KParts::ReadWritePart(parent) KGlobal::locale()->insertCatalog("Imenik"); //instanca setcomponentdata( imenikpartfactory::componentdata() ); QString niz = "Tukaj se izpiše imenik!"; QFile datoteka("/home/denis/projects/imenik/src/imenik.txt"); if (!datoteka.open(qiodevice::text QIODevice::ReadOnly QIODevice::ReadWrite))

38 niz="napaka! \nimenik ne obstaja."; datoteka.close(); else QTextStream stream(&datoteka); QString str="kontakti v imeniku:\n"; while (!stream.atend()) str += stream.readline() + "\n"; datoteka.close(); niz=str; m_widget = new QTextEdit( parentwidget); //m_widget->settext("test"); mmainwidget=new QLabel(); mmainwidget->settext(niz); setwidget(m_widget); setwidget(mmainwidget); // akcije KStandardAction::saveAs(this, SLOT(fileSaveAs()), actioncollection()); save = KStandardAction::save(this, SLOT(save()), actioncollection()); // XML-UI setxmlfile("imenik_part.rc"); setreadwrite(true); setmodified(false); imenikpart::~imenikpart() void imenikpart::setreadwrite(bool rw) m_widget->setreadonly(!rw); if (rw) connect(m_widget, SIGNAL(textChanged()), this, SLOT(setModified())); else disconnect(m_widget, SIGNAL(textChanged()), this, SLOT(setModified())); ReadWritePart::setReadWrite(rw); void imenikpart::setmodified(bool modified) if (!save) return; if (modified) save->setenabled(true); else save->setenabled(false); //parent ReadWritePart::setModified(modified); KAboutData *imenikpart::createaboutdata() Stran 29

39 Stran 30 KAboutData *aboutdata = new KAboutData("imenikpart", "imenik", ki18n("imenikpart"), "%1.1"); aboutdata->addauthor(ki18n("%denis K."), KLocalizedString(), "%deniskukovic@gmail.com"); return aboutdata; bool imenikpart::openfile() QFile file("m_file"); if (!file.open(qiodevice::text QIODevice::ReadOnly QIODevice::ReadWrite)) //če je datečni tok OK. return false; QTextStream stream(&file); QString str; while (!stream.atend()) str += stream.readline() + "\n"; file.close(); // izpis m_widget->setplaintext("str"); mmainwidget->settext(str); return true; bool imenikpart::savefile() if (isreadwrite() == false) return false; QFile file("m_file"); if (!file.open(qiodevice::readonly QIODevice::Text)) return false; QTextStream stream(&file); stream << m_widget->document(); file.close(); return true; void imenikpart::filesaveas() QString file_name = KFileDialog::getSaveFileName(); if (file_name.isempty() == false) saveas(file_name); 3: Imenik_part.desktop (imenik) [Desktop Entry] Name=imenikPart Name[ca]=imenikPart Name[ca@valencia]=imenikPart Name[cs]=imenikPart Name[da]=imenikPart Name[de]=imenik-Teil Name[el]=imenikPart Name[en_GB]=imenikPart Name[es]=imenikPart Name[et]=imenikPart Name[fr]=imenikPart Name[ga]=imenikPart Name[gl]=imenikPart Name[hu]=imenikPart Name[it]=imenikPart Name[ja]=imenikPart Name[km]=imenikPart

40 Stran 31 Name[ko]=imenik 부분 Name[lv]=imenikPart Name[nb]=imenik-del Name[nds]=imenikKomponent Name[nl]=imenikPart Name[nn]=imenik-del Name[pa]=imenikPart Name[pl]=imenikPart Name[pt]=imenikPart Name[pt_BR]=imenikPart Name[ro]=imenikPart Name[ru]=Компонент imenik Name[sr]=imenik део део deo deo Name[sv]=imenik-delprogram Name[tr]=imenikPart Name[uk]=imenikPart Name[x-test]=xximenikPartxx Name[zh_CN]=imenikPart Name[zh_TW]=imenikPart MimeType=text/english;text/plain;text/x-makefile;text/x-c++hdr;text/x-c++src;text/x-chdr;text/xcsrc;text/x-java;text/x-moc;text/x-pascal;text/x-tcl;text/x-tex;application/x-shellscript;text/xc;text/x-c++; ServiceTypes=KParts/ReadOnlyPart,KParts/ReadWritePart X-KDE-Library=libimenikpart Type=Service X-Ubuntu-Gettext-Domain=desktop_kdesdk 4: Imenik_part.h (imenik) #ifndef IMENIKPART_H #define IMENIKPART_H #include <kparts/part.h> #include <kparts/factory.h> #include <QLabel> class QWidget; class QPainter; class KUrl; class QTextEdit; class KAboutData; class KAction; /** Main Part %Denis K. <%deniskukovic@gmail.com> $APP_VERSION */ class imenikpart : public KParts::ReadWritePart Q_OBJECT public: /** * Privzeti konstruktor */ imenikpart(qwidget *parentwidget,qobject *parent, const QStringList &); QLabel *MainWidget()return mmainwidget;; /** * Destruktor

41 */ virtual ~imenikpart(); virtual void setreadwrite(bool rw); virtual void setmodified(bool modified); static KAboutData *createaboutdata(); protected: virtual bool openfile(); virtual bool savefile(); KAction *save; protected slots: void filesaveas(); private: QTextEdit *m_widget; QLabel *mmainwidget; //labela s katero izpišemo besedilo ; #endif // IMENIKPART_H 5: CMakeLists.txt (imenikp) include_directories($cmake_source_dir/imenikp) set(kontact_imenik_part_srcs imenikp_plugin.cpp) kde4_add_plugin(kontact_imenikpplugin $kontact_imenik_part_srcs) target_link_libraries(kontact_imenikpplugin $KDE4_KDEUI_LIBS kontactinterfaces) install(targets kontact_imenikpplugin install(files imenikp_plugin.desktop DESTINATION $PLUGIN_INSTALL_DIR) DESTINATION $SERVICES_INSTALL_DIR/kontact) 6: Imenikp_plugin.cpp (imenikp) #include "imenikp_plugin.h" #include <imenik_part.h> #include <kontactinterfaces/core.h> #include <kontactinterfaces/plugin.h> #include <kactioncollection.h> #include <kgenericfactory.h> #include <kicon.h> #include <kparts/componentfactory.h> EXPORT_KONTACT_PLUGIN( ImenikpPlugin, imenikp ) ImenikpPlugin::ImenikpPlugin( Kontact::Core *core, const QVariantList & ) : Kontact::Plugin( core, core, "Imenik" ) setcomponentdata( KontactPluginFactory::componentData() ); ImenikpPlugin::~ImenikpPlugin() KParts::ReadOnlyPart *ImenikpPlugin::createPart() KParts::ReadOnlyPart *part = loadpart(); connect( part, SIGNAL(showPart()), this, SLOT(showPart()) ); return part; void ImenikpPlugin::readProperties( const KConfigGroup &config ) if ( part() ) imenikpart *mypart = static_cast<imenikpart*>( part() ); void ImenikpPlugin::saveProperties( KConfigGroup &config ) if ( part() ) Stran 32

42 Stran 33 imenikpart *mypart = static_cast<imenikpart*>( part() ); void ImenikpPlugin::showPart() core()->selectplugin( this ); #include "imenikp_plugin.moc" 7: Imenik_plugin.desktop (imenikp) [Desktop Entry] Type=Service Icon=whatever X-KDE-ServiceTypes=Kontact/Plugin,KPluginInfo X-KDE-Library=kontact_imenikpplugin X-KDE-KontactPluginVersion=7 X-KDE-KontactPartLibraryName=libimenikpart X-KDE-KontactPluginHasSummary=false X-KDE-PluginInfo-Name=kontact_imenikpplugin X-KDE-PluginInfo-Version=1.0 X-KDE-PluginInfo-License=GPL X-KDE-PluginInfo-EnabledByDefault=true Comment=Izpis obstoječega imenika Name=imenikp 8: Imenikp_plugin.h (imenikp) #ifndef IMENIKP_PLUGIN_H #define IMENIKP_PLUGIN_H #include <kontactinterfaces/plugin.h> #include <kparts/part.h> class ImenikpPlugin : public Kontact::Plugin Q_OBJECT public: ImenikpPlugin( Kontact::Core *core, const QVariantList & ); ~ImenikpPlugin(); virtual void readproperties( const KConfigGroup &config ); virtual void saveproperties( KConfigGroup &config ); private slots: void showpart(); protected: KParts::ReadOnlyPart *createpart(); ; #endif PROGRAMSKA KODA ZA SPLETLJAJ SHAREPOINT : Elements.xml <?xml version="1.0" encoding="utf-8"?> <Elements xmlns=" > <Module Name="VisualWebPart1" List="113" Url="_catalogs/wp"> <File Path="VisualWebPart1\VisualWebPart1.webpart" Url="Moj spletljaj_visualwebpart1.webpart" Type="GhostableInLibrary" > <Property Name="Group" Value="MojiWP" /> </File> </Module> </Elements> 2: VisualWebPart1.cs using System;

43 Stran 34 using System.ComponentModel; using System.Web; using System.Web.UI; using System.Web.UI.WebControls; using System.Web.UI.WebControls.WebParts; using Microsoft.SharePoint; using Microsoft.SharePoint.WebControls; namespace Moj_spletljaj.VisualWebPart1 [ToolboxItemAttribute(false)] public class VisualWebPart1 : WebPart // Visual Studio might automatically update this path when you change the Visual Web Part //project item. private const string _ascxpath protected override void CreateChildControls() Control control = Page.LoadControl(_ascxPath); Controls.Add(control); public static Boolean ID; [Category("Dodatne nastavitve"), Personalizable(PersonalizationScope.Shared), WebBrowsable(true), WebDisplayName("Prikaži ID"), WebDescription("Izberi, če želiš, da prikaže ID!")] public Boolean _ID get return ID; set ID = value; public static Boolean IME; [Category("Dodatne nastavitve"), Personalizable(PersonalizationScope.Shared), WebBrowsable(true), WebDisplayName("Prikaži ime zaposlenega"), WebDescription("Izberi, če želiš, da prikaže ime zaposlenega!")] public Boolean _IME get return IME; set IME = value; public static Boolean PRIIMEK; [Category("Dodatne nastavitve"), Personalizable(PersonalizationScope.Shared), WebBrowsable(true), WebDisplayName("Prikaži priimek zaposlenega"), WebDescription("Izberi, če želiš, da prikaže priimek zaposlenega!")] public Boolean _PRIIMEK get return PRIIMEK; set PRIIMEK = value; public static Boolean TEL; [Category("Dodatne nastavitve"), Personalizable(PersonalizationScope.Shared), WebBrowsable(true),

44 Stran 35 WebDisplayName("Prikaži telefon zaposlenega"), WebDescription("Izberi, če želiš, da prikaže telefon zaposlenega!")] public Boolean _TEL get return TEL; set TEL = value; public static Boolean ODDELEK; [Category("Dodatne nastavitve"), Personalizable(PersonalizationScope.Shared), WebBrowsable(true), WebDisplayName("Prikaži oddelek zaposlenega"), WebDescription("Izberi, če želiš, da prikaže oddelek zaposlenega!")] public Boolean _ODDELEK get return ODDELEK; set ODDELEK = value; 3: VisualWebPart1.webpart <?xml version="1.0" encoding="utf-8"?> <webparts> <webpart xmlns=" <metadata> <type name="moj_spletljaj.visualwebpart1.visualwebpart1, $SharePoint.Project.AssemblyFullName$" /> <importerrormessage>$resources:core,importerrormessage;</importerrormessage> </metadata> <data> <properties> <property name="title" type="string">imenik</property> <property name="description" type="string">moj spletljaj, ki omogoča iskanje zaposlenih v internem imeniku</property> </properties> </data> </webpart> </webparts> 4: VisualWebPart1UserControl.ascx <%@ Assembly Name="$SharePoint.Project.AssemblyFullName$" %> <%@ Assembly Name="Microsoft.Web.CommandUI, Version= , Culture=neutral, PublicKeyToken=71e9bce111e9429c" %> <%@ Register Tagprefix="SharePoint" Namespace="Microsoft.SharePoint.WebControls" Assembly="Microsoft.SharePoint, Version= , Culture=neutral, PublicKeyToken=71e9bce111e9429c" %> <%@ Register Tagprefix="Utilities" Namespace="Microsoft.SharePoint.Utilities" Assembly="Microsoft.SharePoint, Version= , Culture=neutral, PublicKeyToken=71e9bce111e9429c" %> <%@ Register Tagprefix="asp" Namespace="System.Web.UI" Assembly="System.Web.Extensions, Version= , Culture=neutral, PublicKeyToken=31bf3856ad364e35" %> <%@ Import Namespace="Microsoft.SharePoint" %> <%@ Register Tagprefix="WebPartPages" Namespace="Microsoft.SharePoint.WebPartPages" Assembly="Microsoft.SharePoint, Version= , Culture=neutral, PublicKeyToken=71e9bce111e9429c" %> <%@ Control Language="C#" AutoEventWireup="true" CodeBehind="VisualWebPart1UserControl.ascx.cs" Inherits="Moj_spletljaj.VisualWebPart1.VisualWebPart1UserControl" %> <style type="text/css">.style1

45 Stran 36 font-family: "Arial Black";.style2 font-family: Arial; </style> <p> <asp:label ID="Label1" runat="server" CssClass="style2" Text="Vpišite ime iskane osebe:"></asp:label> <asp:textbox ID="TextBox1" runat="server" ontextchanged="textbox1_textchanged"></asp:textbox> </p> <p> <br /> </p> <table> <tr> <td class="style1"> Rezultati: </td> </tr> <tr> <td> <asp:gridview ID="datagrdStoreData" runat="server" BackColor="White" style="font-family: Calibri; font-size: small"> <AlternatingRowStyle BackColor="#99FFFF" ForeColor="Black" /> <HeaderStyle BackColor="#0099FF" ForeColor="White" /> </asp:gridview> </td> </tr> <tr> <td> <asp:linkbutton ID="Isci_po_bazi" runat="server" style="font-family: Arial Baltic; font-size: small" onclick="isci_po_bazi_click">išči po bazi</asp:linkbutton> </td> </tr> <tr> <td> <asp:linkbutton ID="Prikazi_vse" runat="server" style="font-family: Arial Black; font-size: small" onclick="prikazi_vse_click">prikaži vse</asp:linkbutton> </td> </tr> </table> <asp:label ID="Label2" runat="server" Text="Label"></asp:Label> 5: VisualWebPart1UserControl.ascx.cs using System; using System.Web.UI; using System.Web.UI.WebControls; using System.Web.UI.WebControls.WebParts; using System.Data; using System.Data.SqlClient; namespace Moj_spletljaj.VisualWebPart1 public partial class VisualWebPart1UserControl : UserControl

46 Stran 37 DataSet podatkovni_set = new DataSet(); protected void Page_Load(object sender, EventArgs e) protected void Button1_Click(object sender, EventArgs e) public string QueryString() //Funkcija, ki oblikuje "SELECT" stavek za SQL poizvedbo. //v ta string se bodo shranjevali nizi vkolikor so bili izbran parametri v Dodatnih //nastavitvah string izbor_parametrov=null; if (VisualWebPart1.ID == true) //če je izbran parameter za prikaz ID izbor_parametrov = "ID_ZAPOSLENEGA"; //potem se v SELECT niz doda ID_ZAPOSLENEGA if (VisualWebPart1.IME == true) //če je izbran parameter za prikaz IME if (izbor_parametrov!= null) //in če niz ni več prazen izbor_parametrov += ","; //doda vejico, zaradi naštevanja izbranih parametrov izbor_parametrov += "IME"; //doda ime if (VisualWebPart1.PRIIMEK == true) if (izbor_parametrov!= null) izbor_parametrov += ","; izbor_parametrov += "PRIIMEK"; if (VisualWebPart1.TEL == true) if (izbor_parametrov!= null) izbor_parametrov += ","; izbor_parametrov += "TEL"; if (VisualWebPart1.ODDELEK == true) if (izbor_parametrov!= null) izbor_parametrov += ","; izbor_parametrov += "ODDELEK"; //vrne urejen stavek "SELECT [IZBRANE LASTNOSTI] FROM Zaposleni_TB" if (izbor_parametrov!= null) return "SELECT " + izbor_parametrov + " from Zaposleni_TB"; else //če ni bil izbran noben parameter, vrže "SELECT * FROM Zaposleni_TB" return "SELECT * from Zaposleni_TB"; protected void Isci_po_bazi_Click(object sender, EventArgs e)

47 Stran 38 string isci = TextBox1.Text; string querystring; //moja funkcija, ki vrne sql select string, glede na izbiro lastnosti (ID, IME, PRIIMEK,...) querystring = QueryString(); querystring += " where Zaposleni_TB.IME='" + isci + "';"; //POVEZAVA Z SQL BAZO NA STREŽNIKU DENIS-PC string connectionstring = "Data Source=denis-pc\\sqlexpress;Initial Catalog=Zaposleni_DB;Integrated Security=True"; SqlConnection connection = new SqlConnection(connectionString); SqlDataAdapter adaptor = new SqlDataAdapter(); using (SqlCommand command = new SqlCommand(queryString, connection)) adaptor.selectcommand = command; adaptor.fill(podatkovni_set); datagrdstoredata.datasource = podatkovni_set; datagrdstoredata.databind(); //Omogoči vidnost Label2, ki izpiše rdeče opozorilo "V bazi ni tega imena!". if (datagrdstoredata.rows.count == 0) Label2.Visible = true; protected void TextBox1_TextChanged(object sender, EventArgs e) //V primeru, da spremenimo iskalni niz, se vidnost Label2 onemogoči. Label2.Visible = false; protected void Prikazi_vse_Click(object sender, EventArgs e) Label2.Visible = false; string isci = TextBox1.Text; //iskalni niz string querystring; //poizvedovalni niz //moja funkcija, ki vrne sql select string, glede na izbiro lastnosti (ID, IME, //PRIIMEK,...) querystring = QueryString(); querystring += ";"; //na koncu poizvedovalnega niza sledi podpičje string connectionstring = "Data Source=denis-pc\\sqlexpress;Initial Catalog=Zaposleni_DB;Integrated Security=True"; SqlConnection connection = new SqlConnection(connectionString); SqlDataAdapter adaptor = new SqlDataAdapter(); using (SqlCommand command = new SqlCommand(queryString, connection)) adaptor.selectcommand = command; adaptor.fill(podatkovni_set); datagrdstoredata.datasource = podatkovni_set; datagrdstoredata.databind();

48 Stran 39 LITERATURA [1] Mahboob in N. Ikram: How to Overcome the Challenges to Large Scale Adoption of Open Source Software and Systems in Pakistan Business and Industrial Environment. Pakistan Navy Engineering College, National University of Sciences & Technology, Karachi (Online) e_the_challenges_to_large_scale_adoption_of_open_source.pdf (datum dostopa ). [2] Hemetsberger in C. Reinhardt: Sharing and creating knowledge in open-source communities: the case of KDE. Fifth European Conference on Organizational Knowledge, Learning, and Capabilities, Innsbruck (Online) (datum dostopa ). [3] M. Štrukelj in M. Lazar: 18. konferenca Dnevi slovenske informatike; Postavitev zasebnega oblaka z odprtokodnimi rešitvami (Online), Portorož %20oblaku/Strukelj_Marko.pdf (datum dostopa ). [4] L. Suhrbier in M. Hasaric: Draft list of suitable communication / work group tools for platform environment. Freie Universität Berlin, Department Computer Science Networked Information System (Online) (datum dostopa ). [5] D. Faure, I. Klöcker, T. König, D. Molkentin, Z Rusin, D. Sanders in C. Schumacher: KDE Kontact: An Application Integration Framework PIM Components Get Together. Proceedings of USENIX 2004: FREENIX Track. [6] Setting Up the Development Environment for SharePoint 2010 on Windows Vista, Windows 7, and Windows Server 2008, SharePoint 2010 (Online). Microsoft MSDN. May (datum dostopa ). [7] C. Roth: Intro to SharePoint 2010 Development: How to Build and Deploy a Web Part. Dot Net Mafia (Online)

49 Stran 40 sharepoint-2010-development-how-to-build-and-deploy-a-web-part.aspx (datum dostopa ). [8] B. Massi (Online): Creating a SharePoint Visual Web Part using Visual Studio MSDN Blogs. Microsoft Corporation (datum dostopa ). [9] J. Laik: Create a Custom Web Part for SharePoint Concurency, Inc (Online) (datum dostopa ). [10]J. Destin: Creatin Web parts for SharePoint 2010 using Visual Studio C# Corner (Online) (datum dostopa ). [11]Kolab Server: Technical Description. Kroupware Contract (Online) (datum dostopa ). [12] Kolab2 Installation Source Kolab wiki (Online) (datum dostopa ). [13]Y. Hilewitz in R. B. Lee: Advanced Bit Manipulation Instruction Set Architecture. Princeton Architecture Laboratory for Multimedia and Security Department of Electrical Engineering. November [14] Attlee Labels: Sharepoint 2010 WebPart Tutorial, SharePoint Programming, A blog about SharePoint 2007,SharePoint 2010,.Net Framework 4.0, Office 2010 and lot more... (Online). myshaepointwork.blogspot.com (datum dostopa ). [15] G. Sinai: Getting started with SharePoint 2007 Web Parts (Online), 7 Apr (datum dostopa ). [16] M. Evans: Kaj je SharePoint? Microsoft Corporation (Online) (datum dostopa ).

50 Stran 41 [17]Microsoft SharePoint. Wikipedia, The Free Encyclopedia (Online) (datum dostopa ). [18]Kolab. Wikipedia, TheFree Encyclopedia (Online) (datum dostopa ). [19]Kolab, Groupware Solution for s, Appointments, Contacts and more (Online) (datum dostopa ). [20] KDE Platform. Wikipedia, The Free Encyclopedia (Online) (datum dostopa ). [21]de Groot in A. Winter: KParts::ReadOnlyPart Class Reference. KDE 4.0 API Reference (Online) html#_details (datum dostopa ). [22]Exercise 4: Creating a Visual Web Part that is Integrated with SQL Azure. Microsoft MSDN (Online) (datum dostopa ). [23]The Apache Software Foundation (Online) (datum dostopa ). [24]R. Zwerus: Storing Personal Information Management data; Akonadi unifying PIM data for KDE. University of Twente The Netherlands. 2007

51 Stran 42

52 Stran 43

53 Stran 44