KONFIGURIRANJE NAROČNIŠKE CENTRALE IP 3CX

Transcription

1 LUKA MLAKER KONFIGURIRANJE NAROČNIŠKE CENTRALE IP 3CX Diplomsko delo Maribor, julij 2011

2

3 i Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa KONFIGURIRANJE NAROČNIŠKE CENTRALE IP 3CX Študent: Študijski program: Smer: Mentorica: Somentor: Lektorica: Luka Mlaker VS ŠP Elektrotehnika Telekomunikacije red. prof. dr. Tatjana Kapus doc. dr. Robert Meolic Marjeta Mihalič Maribor, julij 2011

4 ii

5 iii ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici za pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega dela. Prav tako se zahvaljujem somentorju. Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili študij, in dekletu Marjetki, ki me je skozi študij spodbujala.

6 iv KONFIGURIRANJE NAROČNIŠKE CENTRALE IP 3CX Ključne besede: telekomunikacije, telefonija IP, naročniška centrala IP, konfiguriranje, protokol za zagon seje UDK: (043.2) Povzetek V diplomskem delu opisujemo konfiguriranje naročniške telefonske centrale 3CX kot učinkovitega telekomunikacijskega sistema za manjše podjetje. Centrala je nastavljena tako, da omogoča interne klice med zaposlenimi, kakor tudi povezavo s ponudnikom telefonije IP, kar omogoča dohodne in odhodne klice, vezane na številke ponudnika. V delu so najprej predstavljene funkcije, ki jih omogoča brezplačna različica 3CX-a. V nadaljevanju so opisane nastavitve terminalov ter vmesnikov PSTN in ISDN, ki smo jih uporabili, nato pa se osredotočimo na konfiguriranje same centrale. Na koncu prikazujemo in opisujemo grafe, ki nam jih je izrisal program Wireshark za primere klicev,-kateri-so-bili-izvedeni-preko-naše-naročniške-centrale.

7 v CONFIGURING 3CX IP PRIVATE BRANCH EXCHANGE Key words: telecommunications, IP telephony, IP private branch exchange, configuration, session initiation protocol UDK: (043.2) Abstract In this diploma thesis we describe the configuring of 3CX public branch exchange as an efficient telecommunications system for small business. The exchange is set up to allow internal calls between employees as well as a connection to an IP telephony provider, thus enabling incoming and outgoing calls related to the telephone numbers of the provider. We first present the features offered by the free version of 3CX. Thereafter, we describe the settings of terminals and PSTN and ISDN interfaces we used, and then focus on the configuring of the exchange itself. At the end of the thesis we show and describe the graphs drawn by the Wireshark program for examples of calls that were made through our private branch exchange.

8 vi VSEBINA 1 UVOD TELEFONSKA CENTRALA 3CX KAJ JE 3CX PRIMERJAVA ASTERISKA IN 3CX SPLOŠNE FUNKCIJE NAROČNIŠKE CENTRALE 3CX RAZŠIRITVE PODPORA GOVORNIH KODEKOV SESTAVA PROGRAMSKE OPREME 3CX Programski telefon 3CX Pomočnik 3CX Odjemalec VoIP 3CX Prehod 3CX za Skype Hotelski modul Poročevalec o klicih PROTOKOL SIP IN OMREŽNI STREŽNIKI Opis SIP-a in njegovih komponent Sporočila SIP Potek enostavnega klica SIP NAMESTITEV PROGRAMSKE OPREME KRITERIJI ZA POPOLN TELEFONSKI SISTEM Z UPORABO NAROČNIŠKE CENTRALE IP 3CX Spojni vod SIP MINIMALNE ZAHTEVE ZA NAMESTITEV CENTRALE 3CX NA RAČUNALNIKU NAMESTITEV CENTRALE 3CX Izbira spletnega strežnika Čarovnik za uporabniške nastavitve 3CX-a KONFIGURIRANJE NAROČNIŠKE CENTRALE OPIS NALOGE... 18

9 vii 4.2 POTEK DELA PRIJAVA V SISTEM 3CX DODAJANJE RAZŠIRITEV NASTAVITEV PROGRAMSKEGA TELEFONA 3CX NASTAVITEV TELEFONSKEGA APARATA IP KONZEPT DODAJANJE IN NASTAVITVE PONUDNIKA GOVORNIH STORITEV NA CENTRALI 3CX NASTAVITEV PARAMETROV ZA DOHODNE KLICE NASTAVITEV PARAMETROV ZA ODHODNE KLICE POSREDOVANJE DOHODNIH KLICEV DODAJANJE RAZŠIRITEV V SKUPINO ZVONJENJA NASTAVITVE DIGITALNE TAJNICE SPLOŠNE NASTAVITVE NA CENTRALI 3CX KONFIGURIRANJE VMESNIKA PSTN IN ISDN PRIKAZ IN UPORABA UPORABNIŠKEGA VMESNIKA 3CX PRIKAZ POTEKA KLICEV S PROGRAMOM WIRESHARK NAMESTITEV PROGRAMA WIRESHARK OSNOVNE NASTAVITVE ZA SNEMANJE PROMETA KLICEV PRIKAZ IN OPIS GRAFOV KLICEV, POSNETIH S PROGRAMOM WIRESHARK Opis grafa internega klica v podjetju Opis klica z interne številke podjetja na zunanjo številko preko strežnika spojnega voda SIP Opis klica z interne številke na skupino številk v podjetju SKLEP PRILOGA KRATEK ŽIVLJENJEPIS... 53

10 viii KAZALO SLIK Slika 2.1: Povezava naročniške centrale na omrežje... 4 Slika 2.2: Programski telefon 3CX... 7 Slika 2.3: Konfiguracijsko okno pomočnika 3CX... 8 Slika 2.4: Osnovno okno poročevalca klicev Slika 2.7: Enostaven klic SIP Slika 3.1: Zahteve za uspešno namestitev centrale 3CX Slika 4.1: Povezava naročniške centrale s terminali v omrežju podjetja Slika 4.2: Prijavno okno v 3CX Slika 4.3: Osnovni meni naročniške centrale 3CX Slika 4.4: Osnovne nastavitve pri razširitvah Slika 4.5: Nastavitve programskega telefona 3CX Slika 4.6: Konfiguracijsko okno telefonskega aparata IP Slika 4.7: Zaporedje govornih kodekov, ki se lahko uporabljajo za prenos govora Slika 4.8: Podmeni za dodajanje ponudnika VoIP Slika 4.9: Izbira ponudnika Generic SIP Trunk Slika 4.10: Nastavitve parametrov za spojni vod SIP Slika 4.11: Nastavitev parametrov dohodnih klicev Slika 4.12: Nastavitev parametrov za odhodne klice Slika 4.13: Nastavitve posredovanja klicev Slika 4.14: Nastavitve delovnega časa podjetja Slika 4.15: Izjema posredovanja klica izven delovnega časa Slika 4.16: Nastavitve skupine zvonjenja Slika 4.17: Meni za nastavitev digitalne tajnice Slika 4.18: Osnovne nastavitve na centrali 3CX... 34

11 ix Slika 4.19: Nastavitve strežnika STUN Slika 4.20: Analogni vmesnik Vood Slika 4.21: Nastavitve analognega vmesnika Slika 4.22: Nastavitve za kanal A Slika 4.23: Konfiguracijski meni vmesnika ISDN Slika 4.24: Okno za prijavo v uporabniški vmesnik 3CX Slika 4.25: Meni uporabniškega vmesnika 3CX Slika 5.1: Osnovno okno programa Wireshark Slika 5.2: Nastavitveno okno programa Wireshark Slika 5.3: Meni statistik Slika 5.4: Pregled klicev VoIP Slika 5.5: Potek klica med dvema internima številkama v podjetju Slika 5.6: Prikaz zvočnega posnetka paketov RTP, ki jih pošlje klicani B centrali Slika 5.7: Prikaz zvočnega posnetka paketov RTP, ki jih pošlje centrala klicanemu B 44 Slika 5.8: Prikaz zvočnega posnetka paketov RTP, ki jih pošlje centrala kličočemu A 45 Slika 5.9: Prikaz zvočnega posnetka paketov RTP, ki jih pošlje kličoči A centrali slika 5.10: Parametri SDP v sporočilu INVITE od klicatelja Slika 5.11: Potek klica z interne številke podjetja na zunanjo številko Slika 5.12: Potek klica z interne številke na skupino številk v podjetju... 48

12 x UPORABLJENE KRATICE BLF CD CRM DDI Busy Lamp Field, polje lučke zasedenosti Compact Disc, zgoščenka Customer Relationship Management, upravljanje odnosov s strankami Direct Dialing In, neposredno izbiranje navznoter DHCP Dynamic Host Configuration Protocol, protokol za dinamično konfiguriranje računalnikov FAX GUI ID IETF IP ISDN LAN MGCP MWI NAT PBX PIN POS PSTN RTP Facsimile, faksimile Graphical User Interface, grafični uporabniški vmesnik IDentification, identifikator Internet Engineering Task Force, delovna skupina za internetsko inženirstvo Internet Protocol, medmrežni protokol Integrated Services Digital Network, digitalno omrežje z integriranimi storitvami Local Area Network, lokalno omrežje Media Gateway Control Protocol, protokol za krmiljenje medijskih prehodov Message Waiting Indicator, indikator čakajočega sporočila Network Address Translation, prevajanje omrežnih naslovov Private Branch Exchange, naročniška centrala Personal Identification Number, osebna identifikacijska številka Point Of Sale, prodajno mesto Public Switched Telephone Network, javno preklapljano telefonsko omrežje Real-time Transport Protocol, protokol za prenos v realnem času

13 xi SDP SIP SMTP SQL STUN TDM UAC UAS VoIP Session Description Protocol, protokol za opis seje Session Initiation Protocol, protokol za zagon seje Simple Mail Transfer Protocol, preprosti protokol za prenos pošte Structured Query Language, strukturirani povpraševalni jezik Session Traversal Utilities for NAT, orodje za prehod sej preko NAT Time Division Multiplexing, časovno multipleksiranje User Agent Client, odjemalec uporabniškega agenta User Agent Server, strežnik uporabniškega agenta Voice over Internet Protocol, govor preko medmrežnega protokola

14

15 Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 1 1 UVOD V zadnjem desetletju je prišlo do hitrih in velikih sprememb v načinu komuniciranja med ljudmi in organizacijami. Mnoge od teh sprememb izhajajo iz naraščajoče uporabe interneta in aplikacij na osnovi protokola IP (»Internet Protocol«medmrežni protokol) [9]. Internet in protokol IP ponujata mnoge nove rešitve. Predvsem v podjetjih, kjer imajo več dislociranih poslovnih enot in intenzivnih komunikacijskih tokov, se je izkazala klasična telefonija kot nezadostna in očitna je postala potreba po enotni rešitvi komunikacij. Pravo rešitev prinaša uvajanje poslovne telefonije IP, ki ponuja konvergenco različnih tipov omrežij v preprosto, močno in učinkovito omrežno infrastrukturo ter omogoča upravljanje tako s podatki kot tudi z govorom. To je tudi najpogostejši razlog za uvajanje telefonije IP v poslovna okolja. Razvoj programskih naročniških central IP PBX (»Private Branch Exchange«naročniška centrala) se je začel leta 1999 s strani Marka Spencerja iz podjetja Digium, ki je razvil odprtokodno programsko opremo za telefonsko naročniško centralo, imenovano Asterisk, ki deluje v operacijskem sistemu Linux. Leta 2005 pa je bila razvita programska oprema za naročniško centralo 3CX s strani Nicka Galee, ki deluje v operacijskih sistemih Windows in je enostavnejša za uporabnika [8]. Cilj diplomske naloge je instalirati naročniško centralo IP 3CX in jo nastaviti tako, da bo predstavljala učinkovit sistem za komunikacijo v majhnem podjetju, vključno z vmesniki ISDN (»Integrated Services Digital Network«digitalno omrežje z integriranimi storitvami) in PSTN (»Public Switched Telephone Network«javno preklapljano telefonsko omrežje). Za preskušanje nastavitev bomo potrebovali tudi ustrezen programski telefon in nekaj telefonskih aparatov IP. Predpostavljamo, da so telefoni povezani v omrežje IP in zmorejo uporabljati signalizacijski protokol SIP (»Session Initiation Protocol«protokol za zagon seje). Diplomsko delo je razdeljeno na šest poglavij. Uvod, ki predstavlja prvo poglavje, vsebuje kratek opis poslovne telefonije IP in razvoj central IP PBX. V drugem poglavju

16 Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 2 predstavimo telefonsko naročniško centralo 3CX. Naštejemo prednosti in slabosti v primerjavi z Asteriskom in opišemo funkcije, ki jih omogoča naročniška centrala 3CX. V tretjem poglavju na kratko opišemo namestitev programa 3CX in opišemo zahteve, ki jih moramo izpolnjevati, da bo naš telefonski sistem deloval pravilno. Četrto poglavje opisuje konfiguriranje naročniške centrale in posameznih terminalov. Nadaljujemo z namestitvijo programa Wireshark, ki ga uporabimo za prikaz poteka posameznih klicev v petem poglavju. V šestem poglavju navedemo, s katerimi težavami smo se srečevali pri konfiguriranju naročniške centrale 3CX.

17 Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 3 2 TELEFONSKA CENTRALA 3CX 2.1 Kaj je 3CX Telefonska centrala 3CX za operacijski sistem Windows je večkrat nagrajena, cenovno ugodna, programsko zasnovana telefonska centrala IP, ki v celoti nadomesti ali nadgradi naš klasičen poslovni telekomunikacijski sistem. Leta 2005 jo je razvil Nick Galea. Gre za podjetnika, ki je kariero začel v uveljavljenih podjetjih, kot sta 2X in Acunnetix (za spletno varnost) [8]. Napredna telefonska programska centrala IP je jedro sodobnih telekomunikacij tako za podjetja, kot za posameznike. Poleg nižjih stroškov pogovorov ter enostavne vzpostavitve infrastrukture programska centrala omogoča dodatne storitve, ki postajajajo nujne za uspešno poslovanje podjetja. Poleg tega so stroški uvedbe zanemarljivo majhni glede na ceno nakupa strojne telefonske centrale. Sistem je razširljiv in nadgradljiv ter omogoča napredne storitve VoIP (»Voice over Internet Protocol«govor preko medmrežnega protokola) tako za posameznike, mala podjetja, ki želijo samo del storitev (ugodne klice v tujino, preusmeritve, faksimile, manjši klicni center), kot za večja podjetja, z visokimi zahtevami glede funkcionalnosti, kadar imajo poslovalnice in zaposlene razpršene po več lokacijah [13]. Pri telefonskih sistemih VoIP glasovni promet poteka po istem ethernetnem kablu kot podatkovni omrežni promet z računalnikov in klici se izvajajo s pošiljanjem podatkovnih paketov. Telefonski sistem 3CX deluje na osnovi protokola SIP in podpira običajne odjemalce SIP, omogoča klicanje preko ponudnikov VoIP in podpira tudi tradicionalne analogne povezave PSTN in digitalne povezave ISDN [13]. Brezplačna izdaja 3CX ni prosta koda, ampak je komercialen izdelek. Uporaba brezplačne različice ni časovno omejena, vendar ima omejene določene funkcije. Slika 2.1 prikazuje primer, kako je naročniška centrala povezana s terminali preko enotnega omrežja v podjetju [4].

18 Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 4 Slika 2.1: Povezava naročniške centrale na omrežje Obstajajo manjša podjetja, ki uporabljajo brezplačno različico 3CX za poslovno ali domačo telefonijo. V našem primeru smo uporabili brezplačno različico, ki smo jo prenesli z uradne spletne strani Primerjava Asteriska in 3CX Asterisk je v prvi vrsti razvit za okolje Unix (tudi Linux). Podpira TDM (»Time Division Multiplexing«časovno multipleksiranje), kakor tudi VoIP s tremi protokoli (SIP, H.323, MGCP (»Media Gateway Control Protocol«protokol za krmiljenje medijskih prehodov)) [8]. Prednosti IP PBX Asterisk: ker Asterisk obstaja že več kot deset let, se je nabralo mnogo izkušenj z njegovo uporabo, obstaja veliko izdelkov, ki so združljivi z Asteriskom, Asterisk lahko namestimo na operacijski sistem Linux, brezplačna različica Asteriska omogoča storitve, primerljive s komercialno izdajo 3CX.

19 Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 5 Prednosti 3CX: prilagojen je operacijskemu sistemu Windows, lažja povezava z obstoječimi omrežji Windows, lažje povezovanje z Microsoft Exchange, ima prijazen grafični vmesnik za konfiguriranje (GUI,»Graphical User Interface«grafični uporabniški vmesnik), podpira razcepitev SIP (omogoča, da ob klicu na eno razširitev zvoni na več lokacijah). 2.3 Splošne funkcije naročniške centrale 3CX Funkcije, ki jih ponuja tako brezplačna kot plačljiva različica [14]: poročanje o klicih, beleženje podatkov o klicih, slepa predaja klicev, nadzorovana predaja klicev, posredovanje klicev ob zasedenosti, posredovanje klicev, ko ni odgovora, usmerjanje klicev, prikaz identitete kličočega, konferenčni klic, digitalna tajnica (avtomatski odgovor), glasovna pošta, glasba na čakanju, skupine zvonjenja, centralni imenik,

20 Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 6 dodelitvene skupine. Funkcije, ki jih omogoča samo plačljiva različica [14]: parkiranje klicev, snemanje klicev, klic na ime (»call by name«), MWI (»Message Waiting Indicator«indikator čakajočega sporočila), osveževanje stanja BLF (»Busy Lamp Field«polje lučke zasedenosti), konferenčna soba, medkomunikacijska funkcija, storitev osebnega klica. 2.4 Razširitve Telefonski sistem ne bi imel smisla brez razširitev (tj. razširitvenih številk). Na podlagi razširitve lahko povežemo katerokoli napravo, ki podpira protokol SIP, na telefonski sistem 3CX. Preko razširitev lahko povežemo na centralo programske telefone, telefonske aparate PSTN in ISDN Pri dodajanju razširitev pri 3CX-u nismo omejeni, tako da jih lahko dodamo, kolikor jih pač potrebujemo. Vsaka telefonska številka, ki je vezana na centralo, je ena razširitev. Razširitve potrebujemo tudi za povezovanje naše centrale na glasovno pošto in digitalno tajnico [8]. 2.5 Podpora govornih kodekov 3CX podpira naslednje govorne kodeke [8]: G.711 (A-zakon in µ-zakon), G.722, G.726, G.728,

21 Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 7 G.723.1, G.729, LPC10, GSM, ilbc, DoD CELP. 2.6 Sestava programske opreme 3CX Naročniška cenrala 3CX je sestavljena iz več storitev Windows, podatkovne baze SQL (»Structured Query Language«strukturirani povpraševalni jezik) za shranjevanje konfiguracijskih podatkov in spletnega vmesnika za administracijo. Programski telefon (soft phone) 3CX in odjemalec VoIP sta programa, ki nam omogočata uporabo računalnika za komuniciranje s pomočjo slušalk in mikrofona [8] Programski telefon 3CX Telefon 3CX je brezplačen programski telefon VoIP, ki nam omogoča sprejemanje in pričenjanje klicev kar na našem računalniku. Telefon 3CX temelji na protokolu SIP in ga je razvilo podjetje 3CX, ki je pionir na področju tehnologije VoIP za okolje Microsoft Windows. Slika 2.2: Programski telefon 3CX

22 Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 8 Namestitev programskega telefona VoIP 3CX je zelo enostavna in traja le nekaj minut. Brezplačno ga lahko prenesemo s spletne strani Programski telefon 3CX prikazuje slika 2.2. Omogoča pregled prejetih, odhodnih in neodgovorjenih klicev. Na voljo so vsi posnetki in seznami klicev. Vidimo lahko količino in trajanje različnih vrst klicev. Programski telefon 3CX prav tako lahko snema klice na trdi disk našega računalnika [8] Pomočnik 3CX Pomočnik 3CX je zelo uporaben program, ki dopolnjuje naročniško centralo 3CX. Pomaga nam, da lahko učinkovito upravljamo s klici in razširitvenimi številkami kar z namizja računalnika. Z nekaj kliki lahko z namizja prenašamo, parkiramo ali začnemo klice preko telefona IP, ki podpira SIP, ali preko programskega telefona [3]. Omogoča sprožitev klicev iz našega osebnega imenika ali imenika podjetja. Pomočnik 3CX prikaže povezave aktivnih klicev (vključno z neodgovorjenimi klici). Klice lahko sprožimo tudi neposredno iz Microsoft Outlooka ali katerega koli paketa CRM (»Customer Relationship Management«upravljanje odnosov s strankami). Pomočnik 3CX omogoča preprost nadzor klicev, kadar so le-ti preusmerjeni na mobilno številko ali glasovno pošto, preusmerja klice na telefonski predal, kadar je linija zasedena, ali pa neposredno preusmeri klic na drugega uporabnika. Omogoča nam pregled informacij o prisotnosti naših kolegov v podjetju, še preden se bo izvršil klic. Slika 2.3: Konfiguracijsko okno pomočnika 3CX

23 Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 9 Zaposleni, ki uporabljajo funkcijo klepeta, se lahko med seboj hitro obvestijo o klicu ali sestanku. Nadzorniki v podjetju lahko preprosto pregledajo vse dohodne klice in statuse klicev v čakalnih vrstah. Z enim samim klikom miške lahko povlečemo klic v čakalno vrsto ali ga dodamo v konferenco. Pri brezplačni različici centrale 3CX nima pomočnik 3CX nobene uporabnosti. Konfiguracijsko okno pomočnika 3CX prikazuje slika 2.3. Dobra lastnost pomočnika 3CX je, da deluje z vsemi namiznimi telefoni, ki podpirajo SIP, in programskimi telefoni [3] Odjemalec VoIP 3CX Odjemalec VoIP 3CX je manjša aplikacija Windows, ki omogoča, da prejemamo klice preko našega programskega telefona na namizju računalnika ali z uporabo slušalk, priključenih na računalnik. Preko odjemalca si lahko ogledamo, ali so drugi uporabniki na voljo za sprejem klica Prehod 3CX za Skype Prehod 3CX za Skype omogoča, da lahko Skype uporabljamo za klice v telefonskem sistemu 3CX [8] Hotelski modul Hotelski modul je komercialna spletna aplikacija, ki omogoča funkcije, kot so: klici za bujenje, prijava in odjava gosta, izpisek klicev gostov, nastavitve obveščanja o razpoložljivosti sobe preko telefonskega klica [8] Poročevalec o klicih Poročevalec o klicih 3CX omogoča tiskanje grafov in poročil s podrobnostmi o posameznem klicu [8]. Osnovno okno poročevalca prikazuje slika 2.4. Lahko natisnemo statistiko klicev za izbrano časovno obdobje, kot je prikazano na sliki 2.5. Poročevalec o klicih omogoča tudi pregled podrobnega seznama vseh klicev, ki so se vršili v izbranem časovnem obdobju. Izpiše se, s katere številke se je vršil klic, navede številko, ki je bila klicana, status klica, kako dolgo je trajalo zvonjenje, kako dolgo je stranka govorila in pa seveda datum in čas klica. Podrobni seznam klicev prikazuje slika 2.6.

24 Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 10 Slika 2.4: Osnovno okno poročevalca klicev Slika 2.5: Statistika klicev za določeno časovno obdobje

25 Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 11 Slika 2.6: Seznam klicev 2.7 Protokol SIP in omrežni strežniki Opis SIP-a in njegovih komponent Protokol SIP se uporablja za vzpostavitev, spreminjanje in končanje sej med dvema ali več terminali. Razvila ga je organizacija IETF (»Internet Engineering Task Force«delovna skupina za internetsko tehniko) [10]. Glavna enota v protokolu SIP je uporabniški agent (»user agent«). Uporabniški agent je končna naprava, ki jo uporablja uporabnik. Logično je sestavljena iz dveh podenot [10]: UAC (»user agent client«odjemalec uporabniškega agenta), UAS (»user agent server«strežnik uporabniškega agenta). UAC je aplikacija, ki sproži zahtevo SIP. UAS pa je aplikacija, ki sprejema zahteve SIP in pošilja odgovore SIP v imenu uporabnika (sprejme ali zavrne povabilo k seji). Vsak uporabnik ima ponavadi oboje [10]. V sistemu SIP sta glavni dve vrsti omrežnih strežnikov: proksi strežnik in

26 Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 12 preusmeritveni strežnik. Proksi strežnik lahko vzglavje sprejete zahteve SIP spremeni in jo poda naslednjemu strežniku SIP. Preusmeritveni strežnik pa sprejetih zahtev ne pošilja naprej drugim strežnikom. Namesto tega odgovori z odzivom SIP, ki vsebuje naslov naslednjega strežnika, s katerim potem odjemalec neposredno kontaktira [16] Sporočila SIP Protokol SIP definira dve vrsti sporočil: zahteve in odgovore. Zahteve se pošiljajo od odjemalca do strežnika SIP. Možne zahteve so [6]:»INVITE«za povabilo uporabnika h klicu,»bye«za prekinitev zveze med končnima točkama,»ack«za potrditev vzpostavitve zveze,»options«za povpraševanje o zmožnostih naprave,»register«za informiranje registracijskega strežnika o lokaciji uporabnika SIP,»CANCEL«za preklic poslane zahteve. Na vsako prejeto zahtevo mora strežnik poslati odgovor. Odgovori na zahteve so razvrščeni v šest skupin: 1. 1xx odgovori iz te skupine so začasni in kličoči strani sporočajo, da je zahteva prejeta, vendar rezultat obdelave še ni znan. Najpogostejša odgovora sta 100 Trying, to je, ko klicani začne obdelovati zahtevo, in pa 180 Ringing, kar pomeni, da je začel klicanemu zvoniti telefon [5]. 2. 2xx to so pozitivni končni odgovori, katere prejme klicatelj, ki je poslal zahtevo. Najpogostejši odgovor 200 OK se na primer pošlje, ko uporabnik prejme povabilo za vzpostavitev seje INVITE in dvigne slušalko. 3. 3xx ti odgovori se uporabljajo za preusmerjanje klicatelja. Odgovor o preusmeritvi zagotavlja informacije o novi lokaciji uporabnika. Ko preusmeritveni strežnik prejme

27 Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 13 zahtevo INVITE, klicatelju pošlje odgovor o preusmeritvi in navede drugo lokacijo, s katero lahko klicatelj vzpostavi sejo. Odgovori 3xx so dokončni. 4. 4xx to so negativni končni odgovori. 4xx odgovor pomeni, da je problem na strani klicatelja. Zahteva se ni obdelala, ker vsebuje napačno sintakso ali pa je ni mogoče obdelati na tem strežniku. 5. 5xx odgovori s to številko pomenijo, da je problem na strani strežnika. Zahteva je veljavna, vendar je strežnik ni obdelal. Praviloma bi v tem primeru morali kasneje ponoviti zahtevo. 6. 6xx odgovori iz te skupine pomenijo, da se zahteva ne more izvesti na nobenem strežniku. Ta odgovor navadno pošlje strežnik, ki ima končno informacijo o določenem uporabniku. Uporabniški agenti ponavadi pošljejo»603 Decline«, ko uporabnik ne želi sodelovati v seji Potek enostavnega klica SIP Slika 2.7 prikazuje primer, ko uporabnik A kliče uporabnika B brez posredovanja kakršnega koli proksi ali preusmeritvenega strežnika. Uporabnik A pošlje uporabniku B zahtevo za vzpostavitev komunikacijske seje INVITE, ki poleg naslovne informacije v telesu sporočila vsebuje tudi informacijo o vrsti ter načinu vzpostavitve medijskega kanala v obliki v skladu s protokolom SDP (»Session Description Protocol«protokol za opis seje). Uporabnik B pošlje začasni odgovor 100 Trying. Slika 2.7: Enostaven klic SIP

28 Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 14 Terminal uporabnika B prične zvoniti in uporabniku A se pošlje začasni odgovor»180 Ringing«. Po dvigu slušalke se pošlje potrditev zahteve OK, ki tudi vsebuje informacijo SDP o medijskem kanalu. Nato se pošlje še potrditev med končnima točkama ACK. Uporabnika sta tako dogovorjena za odprtje kanalov za prenos paketov RTP (»Real-time Transport Protocol«protokol za prenos v realnem času). Ti paketi vsebujejo otipke govornih signalov. Pogovor se konča tako, da eden od uporabnikov, v našem primeru uporabnik B, pošlje drugemu sporočilo BYE [16].

29 Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 15 3 NAMESTITEV PROGRAMSKE OPREME 3.1 Kriteriji za popoln telefonski sistem z uporabo naročniške centrale IP 3CX Če želimo ustvariti popoln telefonski sistem z uporabo naročniške centrale IP 3CX, moramo slediti naslednjim kriterijem [8]: imeti moramo računalnik ali strežnik z nameščenim operacijskim sistemom Windows, v lokalnem omrežju mora biti strežnik DHCP (»Dynamic Host Configuration Protocol«protokol za dinamično konfiguriranje računalnikov), nekaj telefonov IP in kakšen programski telefon, širokopasovni dostop do interneta in spojni vod SIP (»SIP trunk«) Spojni vod SIP Spojni vod SIP je logična povezava med naročniško centralo in strežnikom ponudnika storitev telefonije IP, ki omogoča prenos govornega prometa IP med njima. Kadar se izvaja klic z interne številke na zunanjo številko, naročniška centrala pošlje potrebne podatke, da ponudnik spojnega voda SIP vzpostavi klic do klicane številke in deluje kot posrednik za ta klic [2]. 3.2 Minimalne zahteve za namestitev centrale 3CX na računalniku 1GB RAM-a, procesor Pentium IV ali več, zmožnost predvajanja zvoka.

30 Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran Namestitev centrale 3CX Najprej smo obiskali spletno stran kjer smo podali naše podatke vključno z veljavnim elektronskim naslovom. Nanj so nam kasneje poslali demo ključ, ki omogoča, da lahko preizkusimo vse poslovne funkcije telefonskega sistema 3CX, ki jih omogoča brezplačna različica. Pri brezplačni različici je možno opravljati samo dva sočasna klica. Za namestitev je najbolje uporabiti kakšen zmogljiv hišni računalnik, na katerem naj je samo 3CX. S tem se izognemo nevšečnostim, kot je pomanjkanje prostora na disku in podobno. Najprej prenesemo datoteko s končnico.exe in jo poženemo. Na zaslonu se prikažejo zahteve, ki jih je treba izpolnjevati za uspešno namestitev telefonskega sistema 3CX, kot je prikazano na sliki 3.1 [8]. Slika 3.1: Zahteve za uspešno namestitev centrale 3CX Izbira spletnega strežnika Pri namestitvi telefonskega sistema 3CX je prav tako treba izbrati spletni strežnik, ki ga bomo uporabljali. Na razpolago je Microsoft IIS ali Microsoft Cassini. Pri naši namestitvi

31 Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 17 smo se odločili za slednjega, čeprav ni tako dober kot IIS, vendar bo v našem primeru zadostoval. Nameščen mora biti na istem računalniku, kot je naročniška centrala, kajti preko njega dostopamo do grafičnega vmesnika 3CX. Spletni strežnik je računalnik oziroma programje v strežniku za vzdrževanje spletnega mesta na internetu. Ko kdo s spletnim brskalnikom obišče spletno mesto in zahteva dokument, mu oddaljeni strežnik začne pošiljati spletni dokument [11] Čarovnik za uporabniške nastavitve 3CX-a Čarovnik nas samodejno vodi skozi uporabniške nastavitve, ki pa jih kasneje lahko tudi spreminjamo, tako da na koncu dobimo učinkovit telefonski sistem. Začne se z nekaj splošnimi in globalnimi nastavitvami, kasneje pa se doda nekaj nastavitev telefona, kot so razširitve in nato nastavitve prehoda. Osnovne nastavitve [8]: izbira jezika: izbrali smo jezik, ki nas je vodil skozi naše osnovne nastavitve, nastavitve: izbrali smo, da ustvarjamo nov telefonski sistem 3CX, številke razširitev: izbrali smo nekaj razširitev, ki jih kasneje potrebujemo za dodajanje telefonskih številk na centralo, domena SIP: uporabili smo naslov strežnika IP 3CX, ki smo ga kasneje ustrezno spremenili, strežnik za spletno pošto: izberemo SMTP (» Simple Mail Transfer Protocol«preprosti protokol za prenos pošte), ki bo pošiljal elektronsko pošto za ta strežnik 3CX, prijava skrbnika: ustvarimo uporabniško ime in geslo, ki ju bomo uporabljali za prijavo v naš telefonski sistem 3CX.

32 Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 18 4 KONFIGURIRANJE NAROČNIŠKE CENTRALE 4.1 Opis naloge Za navidezno podjetje je treba konfigurirati naročniško centralo, ki bo predstavljala učinkovit sodoben telefonski sistem preko IP. Zamislili smo si, da bomo uporabili štiri telefonske aparate IP, en programski telefon znamke 3CX, en vmesnik PSTN, ki bo omogočal analogno linijo za FAX (»Facsimile«faksimile) ali terminal POS (»Point Of Sale«prodajno mesto) in en vmesnik ISDN za primer, da bi v podjetju želeli uporabljati obstoječi telefonski aparat ISDN. Slika 4.1 prikazuje, kako smo povezali posamezne terminale na naročniško centralo 3CX preko omrežja podjetja. Slika 4.1: Povezava naročniške centrale s terminali v omrežju podjetja Telefonske številke v podjetju: direktor (059***300) telefon IP, tajnica (059***301) telefon IP, računovodstvo (059***302) programski telefon, projektiva (059***303) telefon IP, vodja projektive (059***304) telefon IP,

33 Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 19 faksimile (059***305) PSTN, skladišče (059***306) ISDN. Cilj naloge je konfigurirati centralo 3CX, tako da bo imel vsak zaposleni v podjetju svojo telefonsko številko iz nabora od 059***300 do 059***306. Centralo bomo nastavili tako, da bo vsak zaposleni lahko upravljal z dohodnimi in odhodnimi klici vseh slovenskih operaterjev brez mednarodnih klicev. Direktor bo imel pregled nad celotnim dogajanjem v telefonski centrali vključno s posameznimi posnetimi klici. Vedno bo lahko pregledoval, koliko linij je v določenem trenutku zasedenih. Zaposleni v podjetju se bodo med seboj lahko klicali z internimi številkami od 300 do 306. Centralo je treba nastaviti tako, da se bodo dohodni klici, ki se bodo izvedli izven delovnega časa, preusmerili na glasovno pošto ali mobilno številko. Če tajnica v podjetju po tridesetih sekundah ne sprejme dohodnega klica, naj se le-ta preusmeri na digitalno tajnico s pozdravnim sporočilom in pojasnilom»trenutno nihče ne more sprejeti klica in vas bomo v najkrajšem možnem času poklicali nazaj«. Tvoriti je treba tudi skupino z imenom»vodstvo«, ki bo omogočala zvonjenje vseh telefonov iz skupine, zveza pa naj se vzpostavi s prvim, ki bo odgovoril na klic. V računovodstu želimo uporabljati programski telefonski aparat, ki bo nameščen na računalniku v povezavi z mikrofonom in slušalkami. V skladišču se nahaja telefonski aparat ISDN, ki ga želimo obdržati kljub prehodu na telefonijo IP. Želeli bi tudi, da se vsi dohodni klici, prejeti na številko projektive 303, v primeru zasedenosti linije preusmerijo na številko vodje projektive 304. Za komuniciranje z zunanjim telefonskim omrežjem bomo uporabljali ponudnika VoIP T-2, katerega blok številk bomo tudi uporabljali. 4.2 Potek dela Na začetku se bomo lotili osnovnih nastavitev na naročniški centrali 3CX. Naredili bomo nekaj razširitev, ki jih bomo kasneje potrebovali za povezovanje z drugimi napravami s pomočjo protokola SIP na naši centrali. Naložili in konfigurirali bomo programski telefon 3CX, konfigurirali bomo štiri telefonske aparate IP in jih povezali na našo naročniško centralo. Glede na to, da so zahteve podjetja tudi, da bodo uporabljali FAX in obstoječi telefonski aparat ISDN, bomo konfigurirali tudi analogni vmesnik PSTN in digitalni vmesnik ISDN, ki bosta to omogočala. Sledilo bo konfiguriranje posameznih terminalov in konfiguriranje same centrale, tako da bo omogočala dohodne in odhodne klice,

34 Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 20 prevezovanje in posredovanje klicev v dani situaciji. Na koncu naloge bomo posneli promet klicev VoIP s programom Wireshark in prikazali grafe SIP za nekaj različnih primerov klicev. 4.3 Prijava v sistem 3CX Najprej se z uporabniškim imenom in geslom prijavimo na našo naročniško centralo, ki jo bomo konfigurirali, kot prikazuje slika 4.2. Slika 4.2: Prijavno okno v 3CX Po uspešni prijavi na našo naročniško centralo pridemo v osnovni meni z veliko podmeniji, kjer lahko spreminjamo različne nastavitve. Na sliki 4.3 vidimo osnovni meni, ki se odpre po uspešni prijavi. 3CX omogoča ogromno nastavitev, tako da vseh niti ne opisujemo oziroma jih pri pisanju tega dela nismo potrebovali, ker smo uporabljali brezplačno različico naročniške centrale 3CX. Glavni podmeniji, ki smo jih največ uporabljali pri našem delu, so: razširitve, nastavitve dohodnih klicev, nastavitve odhodnih klicev, dodajanje ponudnika storitev, digitalna tajnica, nastavitve.

35 Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 21 Slika 4.3: Osnovni meni naročniške centrale 3CX 4.4 Dodajanje razširitev Za uspešno delovanje naše centrale je treba najprej narediti nekaj razširitev, ki jih bomo kasneje uporabljali za povezovanje in konfiguriranje posameznih terminalov s pomočjo protokola SIP. Pri vsaki dodani napravi, kot je telefon IP, vmesnik PSTN/FAX, se vedno sklicujemo na določeno razširitev na 3CX-u. V našem primeru smo potrebovali razširitve od 300 do 306. V podmeniju izberemo zavihek Extensions in dodamo našo prvo razširitev, kot prikazuje slika 4.4. Razširitev se samodejno oštevilči, vendar to lahko poljubno spremenimo. Razširitvi določimo ime in priimek uporabnika, za katerega nastavljamo razširitev, elektronski naslov uporabnika in morebitno mobilno številko, če hočemo posredovanje klicev na le-to. Tvori se ID (»IDentification«identifikator) in geslo razširitve, ki ju potrebujemo pri nastavitvah posameznih terminalov. Pod zavihkom Forwarding Rules lahko nastavimo, kam naj se preusmeri klic v primeru zasedenosti ali v primeru, da ni odgovora. Tukaj tudi določimo, po kolikšnem času naj se klic preusmeri. Klic lahko preusmerimo na glasovno pošto, lahko ga preusmerimo na drugo razširitev, mobilno številko ali ga preusmerimo na Skype. Vse te nastavitve potem lahko posamezni uporabnik spreminja preko vmesnika 3CX, kamor se prijavi z uporabniškim imenom in geslom razširitve. Več o tem bomo govorili v poglavju 4.15.

36 Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 22 Slika 4.4: Osnovne nastavitve pri razširitvah 4.5 Nastavitev programskega telefona 3CX Za prvi preizkus delovanja naših internih klicev smo najprej uporabili kar programski telefon 3CX, ki smo ga predstavili v podpoglavju Najprej gremo pod nastavitve in dodamo nov uporabniški račun, kjer nastavimo številko razširitve, ki smo jo nastavili na naši centrali, in iz centrale prepišemo geslo za to razširitev. Na telefonu je treba nastaviti tudi naslov IP, ki ga uporablja naročniška centrala. V našem primeru je bil to naslov IP našega prenosnega računalnika. Nastavitve našega programskega telefona prikazuje slika 4.5. Javne naslove IP in druge parametre, ki se nanašajo na spojni vod SIP, smo zatemnili zaradi varovanja naslovov IP podjetja, ki nam je omogočilo preizkus delovanja naročniške centrale 3CX. 4.6 Nastavitev telefonskega aparata IP Konzept Za nastavitev telefonskega aparata IP se moramo najprej povezati nanj preko naslova IP, ki ga je pridobil, lahko pa mu tudi vnesemo statični naslov IP, če ga imamo.

37 Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 23 Slika 4.5: Nastavitve programskega telefona 3CX V našem primeru smo v telefonu nastavili, da dobi naslov IP od strežnika DHCP. Za nastavitve telefona potrebujemo uporabniško ime in geslo, ki ju dobimo ob nakupu telefonskega aparata IP. Pri 3CX-u lahko uporabljamo vse telefonske aparate IP, ki podpirajo protokol SIP. V našem primeru smo se odločili za telefonske aparate IP Konzept KE Po uspešni prijavi na aparat se prikaže osnovno okno, kot prikazuje slika 4.6.

38 Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 24 Slika 4.6: Konfiguracijsko okno telefonskega aparata IP V telefonu IP ni treba nastaviti drugih parametrov kot imena oziroma številke, ki se nam bo kasneje prikazovala na zaslonu telefona, kot uporabniško številko lahko vpišemo kar številko razširitve iz 3CX-a. Kot geslo za registracijo prepišemo kar tisto iz 3CX-a, ki ga najdemo pri razširitvi, za katero nastavljamo telefon. Na koncu vpišemo še naslov IP našega strežnika oziroma računalnika. Drugih nastavitev ni treba spreminjati. Na sliki 4.7 se vidi, da je možno govorne kodeke za telefon nastavljati tudi po prioriteti. To pomeni, da bodo govorni kodeki v opisu SDP v zahtevi INVITE navedeni v enakem vrstnem redu, kot so navedeni v telefonu. Telefon pošlje zahtevo INVITE centrali ali strežniku, ta pa se mora odločiti za prvega, ki ga podpira. Centrala je v naših primerih, ko je pošiljala zahtevo INVITE, vedno imela na prvem mestu govorni kodek G.711 po zakonu µ, na drugem mestu pa kodek G.711 po zakonu A. V naših primerih so tako centrala kot telefoni IP podpirali oba tipa govornih kodekov. Možnosti določitve prioritete govornih kodekov nismo zasledili na sami centrali 3CX. Je pa možno na centrali spreminjati prioriteto govornih kodekov pod zavihkom»voip provider«, kjer lahko nastavimo za vsako telefonsko številko posebej vrstni red kodekov. V našem primeru to ni prišlo v poštev, ker naš ponudnik uporablja kodek za govor G.711 po zakonu A.

39 Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 25 Iz slike 4.7 je tudi razvidno, da je možno za govorne kodeke nastaviti dolžino paketov RTP. Slika 4.7: Zaporedje govornih kodekov, ki se lahko uporabljajo za prenos govora Privzeto je nastavljena dolžina paketov RTP, tj. interval paketiranja, na 20 ms za govorne kodeke G.711. Po standardih za RTP je 20 ms privzeto za vse govorne kodeke z 20 ms dolgimi okvirji in krajšimi, sicer je interval paketiranja enak intervalu uokvirjanja [1]. Interval paketiranja vpliva na prenos od konca do konca. Manjši interval pomeni več paketov, to pa pomeni več glav in tako več balasta. Pri daljših paketih RTP pa so večje zakasnitve in izgube paketov opaznejše. Dolžino paketov RTP na telefonu IP lahko nastavljamo samo za govorne kodeke G.711, G.729 in G Dodajanje in nastavitve ponudnika govornih storitev na centrali 3CX V podmeniju 3CX-a izberemo zavihek»ponudniki VoIP«, kot prikazuje slika 4.8. Izberemo možnost Add Provider, kot prikazuje slika 4.9, kjer vpišemo ime ponudnika, v našem primeru je to operater T-2, ki ponuja storitev telefonije IP. Pod izbiro pri ponudniku označimo Generic SIP Trunk in kliknemo naprej.

40 Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 26 Slika 4.8: Podmeni za dodajanje ponudnika VoIP Slika 4.9: Izbira ponudnika Generic SIP Trunk V naslednjem koraku se odpre okno, kjer moramo vpisati parametre za spojni vod SIP, ki nam jih dodeli ponudnik telefonije IP. Od njega prejmemo tudi blok številk, ki smo jih naročili (v našem primeru so bile to številke od 059**9300 do 059**9309). Nastavitev parametrov za spojni vod SIP prikazuje slika 4.10.

41 Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 27 Slika 4.10: Nastavitve parametrov za spojni vod SIP Pri nastavitvah ponudnika je pomembno, da vpišemo tudi telefonsko številko, ki se bo uporabljala za dohodne in odhodne klice. Za posamezno telefonsko številko lahko tudi določimo, na katero številko oziroma razširitev se bo preusmeril klic za stanje, kot je prosto ali zasedeno. V našem primeru smo nastavili, da se klic posreduje na številko, ki jo je kličoči poklical. Centrala nam omogoča, da lahko klic preusmerimo na katero drugo zunanjo številko, lahko ga preusmerimo na digitalno tajnico ali pa na glasovno pošto razširitve. Lahko nastavimo tudi, da se številka preusmeri neposredno na mobilni telefon zaposlenega, ali pa da ta zvoni istočasno kot telefon v pisarni. 4.8 Nastavitev parametrov za dohodne klice Naslednji korak je, da nastavimo parametre za dohodne klice posamezne telefonske številke v spojnem vodu SIP, kar prikazuje slika Za vsako številko, ki jo dodamo v spojni vod SIP, je treba nastaviti parametre za dohodne klice. Prav tako je treba za vsako številko izbrati ponudnika telefonije IP, ki smo ga tvorili v podpoglavju 4.7. Najprej vpišemo ime DDI-ja, ki je v našem primeru»dohodni klici«. Številke DDI (»Direct Dial In«neposredno izbiranje navznoter) pa nam dodeli operater telefonije IP. Pri našem primeru je to blok številk od 0593**300 do 0593**309. Za vsako številko DDI je treba nastaviti parametre, kot prikazuje slika 4.11.

42 Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 28 Slika 4.11: Nastavitev parametrov dohodnih klicev 4.9 Nastavitev parametrov za odhodne klice Najprej moramo vpisati ime parametra oziroma ime pravila za odhodne klice, kar je v našem primeru Rule for T-2, kot je prikazano na sliki Slika 4.12: Nastavitev parametrov za odhodne klice Izbrati moramo predpono odhodnega klica, kar je v našem primeru 00. Lahko bi izbrali tudi 0. Če imamo nastavljeno 00, moramo pri vsakem odhodnem klicu uporabiti eno ničlo za klicanje ven in nato številko omrežne skupine (primer: **). Nastaviti moramo

43 Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 29 tudi, s katerih razširitev se bodo lahko izvajali odhodni klici, kar je v našem primeru samo razširitev 300. Lahko bi nastavili več številk, vendar jih je potem treba ločiti z vejico ali podpičjem. To pomeni, da če bi imeli pod Calls from extensions na primer še številko razširitve 301, bi lahko tudi preko nje izvajali odhodne klice. Določiti moramo tudi, koliko števk lahko vsebuje številka, ki jo bomo klicali. Pod Calls to Numbers with a length of smo nastavili deset, kar je v našem primeru zadostovalo, saj smo klice opravljali le v slovenska omrežja. Nastavitve v poglavjih 4.7, 4.8 in 4.9 so osnova, da delujejo dohodni in odhodni klici med omrežjem in našo naročniško centralo 3CX preko ponudnika telefonije IP. V naslednjih podpoglavjih bomo prikazali, kaj vse lahko naša naročniška centrala dela z dohodnimi in odhodnimi klici Posredovanje dohodnih klicev Naša naročniška centrala omogoča, da se lahko vsak dohodni klic v podjetju preveže na drugo številko, tako kot nastavimo za posamezno razširitev. Lahko tudi na primer naredimo prioritetno preusmeritev, tako da najprej preusmerimo klic na eno številko, po določenem času, na primer dvajsetih sekundah, pa se klic lahko preusmeri še na mobilno številko ali pa v predal glasovne pošte. Možnosti pri 3CX-u je ogromno, tako da lahko vsak uporabnik prilagodi posredovanje klicev svojim potrebam preko uporabniškega vmesnika. Slika 4.13 prikazuje nastavitve preusmeritev za eno telefonsko številko, za vse druge pa je postopek popolnoma enak. Pod zavihkom Other lahko nastavimo stanje posamezne razširitve (dosegljiv, zaseden, izven delovnega časa ), kar pa si lahko uporabnik nastavlja tudi naknadno preko uporabniškega vmesnika. V našem primeru smo naredili preusmeritev klica za razširitev 300 direktor, tako da se dohodni klic po desetih sekundah, v primeru da ni odgovora, preusmeri na mobilno številko. V primeru zasedenosti se bo klic preusmeril na razširitev 301 tajništvo. Na centrali lahko tudi nastavimo preusmeritve klicev izven delovnega časa, kot prikazuje slika V tem primeru moramo za vsak dan posebej vpisati delovni čas, do kdaj posamezni uporabnik dela, po tem času pa lahko vse dohodne klice preusmerimo na glasovno pošto, kjer tajnica sporoči, da se je klic izvršil izven delovnega časa, ali pa nastavimo, da se klic preusmeri na mobilno številko zaposlenega.

44 Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 30 Slika 4.13: Nastavitve posredovanja klicev Slika 4.14: Nastavitve delovnega časa podjetja

45 Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 31 V zavihku Exceptions lahko nastavimo izjemo, za katero se bo klic preusmeril izven delovnega časa na digitalno tajnico, kot prikazuje slika Za naš prikaz preusmeritev je dovolj brezplačna izdaja 3CX, če želimo več dodatnih funkcij, pa potrebujemo komercialno izdajo, ki omogoča še več nastavitev. Slika 4.15: Izjema posredovanja klica izven delovnega časa 4.11 Dodajanje razširitev v skupino zvonjenja Naročniška centrala omogoča, da lahko tvorimo skupino, za katero določimo, da ob dohodnem klicu zvoni več telefonov v njej. Določimo ji svojo navidezno številko razširitve, na primer 801, ki jo uporabljamo za nastavitve. Kasneje moramo v to navidezno razširitev dodati zunanjo številko preko spojnega voda SIP, če želimo, da bodo delovali zunanji dohodni klici v to skupino. Tudi pri tvorjenju skupine lahko določimo, da se klic izvaja po prioriteti od vrha seznama navzdol, kot smo nastavili v našem primeru na sliki Glede na naše nastavitve bo klic v skupini najprej prejel direktor, če pa po desetih sekundah ne dvigne slušalke, bo začel zvoniti telefon tajnici, ki je v isti skupini. Lahko pa na centrali nastavimo, da bo zvonilo več telefonov, ki so vezani na posamezno razširitev, istočasno, klic pa se bo vzpostavil s prvim, ki bo dvignil slušalko.

46 Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 32 Slika 4.16: Nastavitve skupine zvonjenja 4.12 Nastavitve digitalne tajnice Za nastavitve digitalne tajnice moramo klikniti na zavihek Digital Receptionist, kot prikazuje slika Za navidezno razširitev smo izbrali številko 800, na katero se sklicujemo pri nastavitvah posredovanja klicev na digitalno tajnico. Razširitvi smo dali ime Digitalna tajnica, tako da kasneje točno vemo, za katero razširitev gre. Pod Prompt pripnemo zvočno datoteko, ki smo jo poprej posneli s programom Audacity. Zvočna datoteka mora imeti končnico.wav. Pod Menu options nastavimo, kam se posreduje klic ob pritisku na določeno številko na telefonu. V našem primeru se bo klic v primeru, da bo klicatelj izbral številko ena, preusmeril k direktorju, če bo izbral številko dva, se bo klic preusmeril v računovodstvo itd. Tako lahko naredimo na primer devet različnih primerov in naredimo ustrezni zvočni posnetek, ki nas usmerja po meniju.

47 Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 33 Slika 4.17: Meni za nastavitev digitalne tajnice Na koncu določimo, da se na primer klic po šestdesetih sekundah konča ali pa, da se zvočni posnetek ponovno predvaja. Digitalna tajnica tako opravi delo namesto receptorja, ki bi ga morali imeti v podjetju, da bi sprejemal in usmerjal klice Splošne nastavitve na centrali 3CX Pod zavihkom Settings, kot prikazuje slika 4.18, izvajamo nastavitve za: pregledovalec požarnega zidu, telefonski imenik podjetja, omrežje, splošne nastavitve, napredne nastavitve, sistemske pozive, črno listo.

48 Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 34 Slika 4.18: Osnovne nastavitve na centrali 3CX Pri konfiguriranju naše centrale smo morali biti pozorni predvsem na nastavitve omrežja. Vrata SIP morajo biti nastavljena, kot prikazuje slika 4.18, in sicer morajo biti nastavljena na 5060, da bo naš telefonski sistem lahko prejemal klice. Vrata SIP 5060 se pogosto uporabljajo za nešifrirano prometno signalizacijo. Pod zavihkom STUN (»Session Traversal Utilities for NAT«orodje za prehod sej preko NAT) server moramo paziti, da imamo kljukico pri Turn off stun server. Strežnik STUN omogoča, da odjemalci NAT (»Network Address Translation«prevajanje omrežnih naslovov), to je naprave z zasebnim naslovom IP, lahko vzpostavljajo klice do ponudnikov VoIP izven svojega omrežja. Omogoča, da odjemalci odkrijejo prisotnost prevajalnika naslovov omrežja in dobijo preslikavo v javni naslov IP in številko vrat na strani javnega omrežja [12]. Pozorni moramo biti, da imamo pravilno nastavljen javni naslov IP in da se ujema z omrežno kartico vmesnika, kot prikazuje slika 4.19.

49 Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 35 Slika 4.19: Nastavitve strežnika STUN Prav tako moramo biti pozorni, da je naslov IP pod zavihkom 3CX Tunnel enak naslovu IP našega strežnika, na katerem je nameščena naročniška centrala. Tunel port je že avtomatsko nastavljen na 5090, tako da to lahko pustimo tako, kot je. Tudi pod zavihkom Public IP mora biti nastavljen naslov IP strežnika, na katerem je nameščena naša centrala in bo poslan v oddaljene telefone 3CX in pomočnika 3CX z upravljavsko opremo Konfiguriranje vmesnika PSTN in ISDN Da bi v podjetju lahko prejemali faksimilna sporočila preko telefonije IP, moramo konfigurirati ustrezni vmesnik PSTN/FAX, ki nam omogoča dva izhoda za analogno linijo, kamor lahko priključimo terminal FAX, terminal POS ali alarm. V našem primeru smo se odločili za vmesnik Vood 292, kot je na sliki 4.20, ki ima dva analogna izhoda in osem izhodov LAN (»Local Area Network«lokalno omrežje). Za konfiguriranje analognega vmesnika se moramo povezati z uporabniškim imenom in geslom preko vmesnika GUI na samo napravo, kjer vnesemo nastavitve SIP in določimo, kateri analogni izhod bo aktiven. Nastavitve analognega vmesnika prikazuje slika Grafični vmesnik GUI za konfiguriranje analognega vmesnika dobimo skupaj z njim ob nakupu.

50 Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 36 Slika 4.20: Analogni vmesnik Vood 292 Slika 4.21: Nastavitve analognega vmesnika Najprej vnesemo nastavitve za samo registracijo analognega vmesnika v našem omrežju. Vnesti moramo naslov IP in označiti, kateri analogni izhod bo konfiguriran. V našem primeru smo se odločili za kanal A. Če bi želeli uporabljati tudi kanal B, bi morali enake nastavitve vnesti tudi zanj. Tako bi potem imeli aktivna dva analogna izhoda in vsak bi bil vezan na svojo telefonsko številko oziroma razširitev. Na vmesniku moramo nastaviti tudi, katera številka je vezana na posamezni kanal, kot prikazuje slika V našem primeru smo vezali na kanal A razširitev 305, za uporabniško ime smo vnesli številko razširitve, za geslo pa smo vnesli tisto iz 3CX-a, ki se nahaja pod razširitvijo 305. Konfiguriranje vmesnika ISDN je zelo podobno konfiguriranju analognega vmesnika, le da se tukaj povežemo na terminal z naslovom IP, ki ga vmesnik pridobi. Uporabniško ime in

51 Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 37 geslo dobimo zraven, ko kupimo vmesnik, kakor tudi CD (»Compact Disc«zgoščenka) z navodili za nastavitve. Tudi pri vmesniku ISDN moramo vpisati strežnik SIP in določiti, katera številka bo vezana na vmesnik. Prikazno okno konfiguracijskega menija in nastavitev v našem primeru prikazuje slika Vse nastavitve, ki smo jih vnesli, moramo shraniti in vmesnik ponovno pognati, da si naloži nove nastavitve. Na naši naročniški centrali se potem lahko prepričamo, da smo vse uspešno nastavili, tako da kliknemo na zavihek Extension Status, kjer se mora prikazati, da je vmesnik registriran na našo centralo in imeti mora status idle, kar lahko vidimo na sliki 4.3. Slika 4.22: Nastavitve za kanal A 4.15 Prikaz in uporaba uporabniškega vmesnika 3CX Naročniška centrala 3CX ima tudi uporabniški vmesnik, ki omogoča vsakemu zaposlenemu v podjetju, da se lahko prijavi s svojo številko razširitve in kodo PIN (»Personal Identification Number«osebna identifikacijska številka), ki jo prejme od administratorja in na ta način spreminja svoje nastavitve in pregleduje klice ter glasovno pošto, ne more pa spreminjati nastavitev same centrale. Slika 4.24 prikazuje okno za prijavo v uporabniški vmesnik.

52 Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 38 Slika 4.23: Konfiguracijski meni vmesnika ISDN Slika 4.24: Okno za prijavo v uporabniški vmesnik 3CX Po uspešni prijavi se odpre uporabniški vmesnik, kot prikazuje slika 4.25 in sedaj lahko pregledamo vse naše klice, ki so vezani na našo razširitev. Vsak uporabnik lahko za svojo številko določi stanje, kdaj bo dosegljiv oziroma kdaj bo stranka poklicala izven delovnega

53 Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 39 časa in se bo posledično klic preusmeril na glasovno pošto. S pomočjo vmesnika lahko tudi poslušamo in brišemo glasovno pošto. Na ta način omogočamo vsem zaposlenim, da lahko za svojo številko spreminjajo nastavitve in imajo celoten pregled nad izvajanjem klicev za svojo razširitev. Slika 4.25: Meni uporabniškega vmesnika 3CX

54 Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 40 5 PRIKAZ POTEKA KLICEV S PROGRAMOM WIRESHARK 5.1 Namestitev programa Wireshark Za prikaz poteka klicev smo uporabili brezplačni program Wireshark, ki smo ga prenesli na naš računalnik s spletnega naslova Wireshark smo namestili na računalnik, na katerem smo imeli nameščeno naročniško centralo 3CX. Po uspešni namestitvi program poženemo in najprej se prikaže osnovno okno, kot prikazuje slika 5.1. Slika 5.1: Osnovno okno programa Wireshark 5.2 Osnovne nastavitve za snemanje prometa klicev V programu Wireshark moramo nastaviti, iz katere omrežne naprave naj snema promet. Izberemo meni Capture in v podmeniju izberemo možnost Options, nakar se odpre

55 Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 41 nastavitveno okno, kot prikazuje slika 5.2. Pod Interface najprej izberemo omrežno napravo, preko katere bomo snemali promet klicev [15]. V našem primeru smo izbrali omrežno kartico našega prenosnega računalnika. Naslednji korak, ko smo izbrali, kje naj snema promet, je samo še, da kliknemo na gumb Start in program bo začel snemati ves promet, ki teče skozi našo omrežno kartico. Sedaj opravimo preko naše centrale klic, na primer pokličemo s številke 302 na številko 300, kjer nam po določenem času, ko ni odgovora, preveže klic na mobilno številko. Slika 5.2: Nastavitveno okno programa Wireshark Pri našem delu nas je zanimal predvsem potek posameznih klicev, zato smo v programu izbrali zavihek Statistics in v podmeniju VoIP calls, kot prikazuje slika 5.3. Odpre se novo okno, kjer se nahajajo vsi klici VoIP, ki so šli skozi našo centralo, kar se lepo vidi na sliki 5.4. Vidimo lahko tudi, koliko paketov je bilo poslanih, kateri protokol je bil uporabljen in pa čas, kako dolgo je trajala seja. Sedaj kliknemo na sejo, za katero si želimo podrobneje ogledati graf, ki nam ga program Wireshark izriše. Grafe podrobneje prikazujemo in opisujemo v podpoglavju 5.3. Podatke kot so javni naslovi IP in podatki za nastavitev

56 Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 42 spojnega voda SIP smo tudi pri opisu grafov zatemnili, zaradi varovanja podatkov operaterja, ki nam je omogočil spojni vod SIP. Slika 5.3: Meni statistik Slika 5.4: Pregled klicev VoIP

57 Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran Prikaz in opis grafov klicev, posnetih s programom Wireshark Opis grafa internega klica v podjetju Slika 5.5 prikazuje potek klica med kličočim A (interna številka 300) in klicanim B (interna številka 301) preko naročniške centrale 3CX, ki deluje kot proksi strežnik. Slika 5.5: Potek klica med dvema internima številkama v podjetju

58 Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 44 Kličoči A najprej sestavi zahtevo s povabilom INVITE. Ne pozna naslova klicanega B, pozna pa naslov IP naročniške centrale. Kličoči A najprej pošlje zahtevo INVITE njej. Telo zahteve INVITE vsebuje parametre SDP (kodeke, naslov IP, vrata UDP), ki jih klicani potrebuje, da pošlje RTP tok kličočemu. Kakor prikazuje graf na sliki 5.5, centrala 3CX po prejetem povabilu INVITE pošlje telefonu odgovor 407»Proxy Authentication Required«. S tem centrala hoče preveriti pristnost kličočega A. Ta odgovor vsebuje t.i. izziv [7]. Ko ga telefon prejme, najprej pošlje ACK. Nato je predvideno, da izračuna primeren odziv in ponovno pošlje zahtevo INVITE, ki tokrat vključuje izračunani odziv. Centrala potem preveri odziv. Če je odziv pravilen, se klic lahko nadaljuje. Centrala se odzove s»100 Trying«in očitno je bilo preverjanje pristnosti uspešno. V naslednjem koraku centrala klicanemu B posreduje zahtevo INVITE s parametri SDP, ki jih B potrebuje, da bo lahko pošiljal pakete RTP. Klicani B se takoj odzove s»100 Trying«in»180 Ringing«, s čimer sporoča centrali, da mu je začel zvoniti telefon. Centrala je to s»180 Ringing«sporočila kličočemu A. Klicani B pošlje centrali še odgovor o uspešnosti vzpostavitve klica»200 OK«, ki v telesu vsebuje opis SDP z izbranim kodekom za govorno komunikacijo s centralo. To je kodek G.711 po zakonu µ. Nato klicani pošilja pakete RTP, ki vsebujejo njegov govor, do centrale. Zvočni posnetek teh paketov RTP prikazuje slika 5.6. Slika 5.6: Prikaz zvočnega posnetka paketov RTP, ki jih pošlje klicani B centrali Tukaj smo pričakovali, da bo centrala te pakete RTP, ki vsebujejo govor klicanega B, poslala takoj do kličočega A, vendar je program Wireshark v naslednjem koraku izrisal pošiljanje paketov RTP, ki vsebujejo govor kličočega A, do klicanega B, kakor prikazuje slika 5.5. Zvočni posnetek paketov RTP klicatelja A prikazuje slika 5.7. Slika 5.7: Prikaz zvočnega posnetka paketov RTP, ki jih pošlje centrala klicanemu B

59 Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 45 V Wiresharku smo preverili tudi zaporedje paketov UDP in prišli do enake ugotovitve, da so se paketi RTP pošiljali, kot je prikazano na grafu na sliki 5.5. Zdaj pa centrala prične pošiljati pakete RTP z govorom klicanega B do kličočega A. Zvočni posnetek prikazuje slika 5.8. Klicanemu B pa pošlje ACK. V naslednjem koraku pošlje centrala kličočemu A odgovor o uspešnosti vzpostavitve klica»200 OK«. Slika 5.8: Prikaz zvočnega posnetka paketov RTP, ki jih pošlje centrala kličočemu A Kličoči A pošlje centrali ACK in takoj za tem pakete RTP, ki vsebujejo govor kličočega A na sliki 5.9, namenjen klicanemu B. Slika 5.9: Prikaz zvočnega posnetka paketov RTP, ki jih pošlje kličoči A centrali Predvidevali smo, da se bodo paketi RTP, ki jih bo poslal klicani B centrali, takoj poslali do kličočega A in šele nato paketi RTP od kličočega do klicanega B. V našem primeru pa je centrala poslala pakete RTP kličočega A do klicanega B, še preden jih je sama dobila od njega. Zasledili smo, da se lahko pojavi ACK za paketi RTP, kar bi še bilo logično. slika 5.10: Parametri SDP v sporočilu INVITE od klicatelja

60 Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 46 Ni pa mogoče, da se paketi RTP pošiljajo tako, kot jih je izrisal Wireshark. Iz slike 5.5 je razvidno, da je prvi končal klic klicani B, ki je poslal centrali BYE, ona pa je zahtevo potrdila z»200 OK«. Nato pa je posredovala BYE še kličočemu A, ki je prav tako potrdil zahtevo z»200 OK«. S programom Wireshark si lahko tudi podrobno ogledamo telesa sporočil SIP po protokolu SDP, ki vsebujejo podroben opis parametrov za klic, kar prikazuje slika Iz opisa SDP je razvidno, da so govorni kodeki navedeni v enakem vrstnem redu, kot smo jih nastavili na telefonu. Na prvem mestu je ponujen kodek G.711 po zakonu A. Ker centrala ta kodek podpira, se je odločila za njegovo uporabo. Slika 5.11: Potek klica z interne številke podjetja na zunanjo številko

61 Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran Opis klica z interne številke podjetja na zunanjo številko preko strežnika spojnega voda SIP Opis grafa na sliki 5.11 je skoraj popolnoma enak kot pri grafu, ki smo ga opisovali v podpoglavju 5.3.1, zato ga podrobneje ne opisujemo. Razlika je edino ta, da tukaj poteka komunikacija med kličočim A, ki kliče iz podjetja na zunanjo številko preko naročniške centrale 3CX in strežnika spojnega voda SIP, ki omogoča vzpostavitev klica z zunanjo številko ponudnika storitev VoIP. Na sliki 5.11 se vidi, da so se tukaj najprej poslali paketi RTP od klicanega B in šele nato pride potrditev zahteve INVITE, kar je spet presenetljivo. Pričakovali bi, da se začnejo prenašati paketi RTP v obeh smereh po zahtevi ACK od kličočega, vendar so se paketi RTP pošiljali že veliko prej. Tudi pri tem primeru klica Wireshark izriše pakete RTP drugače, kot smo predvidevali in bi bilo pravilno Opis klica z interne številke na skupino številk v podjetju Graf na sliki 5.12 prikazuje klic z interne številke podjetja 303 na skupino številk, ki so vezane na navidezno razširitev 801, kar pomeni, da 3CX omogoča razcepitev SIP. Oba telefona v skupini sta zvonila istočasno, klic pa se je vzpostavil s prvim, ki je odgovoril na klic, to je v primeru na sliki 5.12 interna številka podjetja 300. Začetek komunikacije med kličočim A in naročniško centralo je enak, kot smo opisovali že v podpoglavjih in Iz grafa na sliki 5.12 je razvidno, da centrala posreduje zahtevo INVITE, ki jo je prejela od kličočega, do klicanih v skupini (klicanega B in klicanega C). Oba odgovorita centrali s»100 Trying«in»180 Ringing«. Centrala posreduje odgovor»180 Ringing«kličočemu A in s tem sporoča, da klicanima zvoni telefon. Pri 52,964 sekunde pošlje klicani B centrali potrditev zahteve»200 OK«in s tem sporoča, da je pripravljen na prevzem klica. Kot smo že opisovali pri prejšnjih primerih, se tudi tukaj začnejo pošiljati paketi RTP med kličočim, centralo in klicanim B mnogo prej, kot smo predvidevali in bi bilo smiselno. Iz grafa na sliki 5.12 vidimo, da pošlje centrala pakete RTP z govorom kličočega A klicanemu B, ki je odgovoril na klic, še preden jih je sama prejela od kličočega A. Kot je razvidno iz grafa, pošlje centrala po uspešni vzpostavitvi seje do klicanega B CANCEL za preklic zahteve INVITE klicanemu C. Šele sedaj pošlje centrala kličočemu A potrditev»200 OK«za vzpostavitev seje do klicanega B. Klicani C se odzove na preklic zahteve z»200 OK«in javi negativni končni odgovor»487 Request Terminated«. Centrala nato pošlje klicanemu C ACK. Pri 53,263 sekunde pošlje ACK centrali tudi kličoči A in pošlje pakete RTP, namenjene klicanemu B. Klic prvi konča

62 Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 48 klicani B, ki pri 59,586 sekunde pošlje centrali zahtevo BYE. Centrala odgovori z»200 OK«in posreduje zahtevo BYE kličočemu A, ki odgovori centrali z»200 OK«. Slika 5.12: Potek klica z interne številke na skupino številk v podjetju