UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO. Klavdija Halimić

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO Klavdija Halimić Maribor, april 2006

2 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO - POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO Ponudba storitev IP telefonije na Slovenskem trgu Študentka: Klavdija Halimić Naslov: Klinetova 2, 2000 Maribor Številka indeksa: Izredni študij Visokošolski strokovni Študijska smer: Podjetniška informatika Mentor: Mag. Perko Igor Jezikovni pregled: prof. Jelka Slemenšek Maribor, april 2006

3 UNIVERZA V MARIBORU Ekonomsko-poslovna fakulteta IZJAVA Kandidatka Klavdija Halimić absolventka študijske smeri podjetniška informatika študijskega programa poslovna ekonomija izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, ki sem ga napisala pod mentorstvom Mag. Igor Perko in uspešno zagovarjala Zagotavljam, da je besedilo diplomskega dela v tiskani in elektronski obliki istovetno in brez virusov. Ekonomsko-poslovni fakulteti dovoljujem, da diplomsko delo lahko bralci uporabijo za svoje izobraževalne in raziskovalne namene s povzemanjem posameznih misli, idej, konceptov oziroma delov teksta iz diplomskega dela ob upoštevanju avtorstva in korektnem citiranju. V Mariboru, dne Podpis: 2

4 PREDGOVOR IP telefonija je danes ena izmed najpomembnejših in hitro rastočih področij v razvoju telekomunikacij. V preteklosti je bila telefonija ena izmed največjih odkritij v zgodovini. Telefonija nam je omogočala komunikacijo med dvema uporabnikoma, ki sta se nahajala vsak na svojem področju. Z razvojem tehnologije v telekomunikacijah, smo tako dočakali prehod iz analognih linij na digitalne linije. V današnjem času in v prihodnosti, pa tehnologija omogoča govor preko podatkovnih omrežij. V podatkovnih omrežjih smo tako prišli na prenos podatkov, govora in slike. Vse to pa nam omogočajo omrežja z njihovimi hitrostmi prenosa, kajti hitrost prenosa se je že razvila do 1 Gbit/s, to pomeni, da nam omrežja v današnjem času omogočajo prenos govora. Prav zato sem se odločila, da to področje telefonije predstavim v svoji diplomski nalogi. Osredotočila sem se na IP telefonijo in njeno tehnologijo. Področje raziskovanja pa bodo slovenska podjetja, ki ponujajo IP telefonijo. Diplomsko nalogo sem razdelila v dva dela. V prvem delu sem s teoretičnega vidika opredelila vso klasično telefonijo in IP telefonijo. Večji poudarek je temeljil na IP telefoniji in na omrežjih. Opredelila sem tudi vso tehnologijo delovanja IP telefonije. Na koncu splošnega dela sem tudi nekaj prostora namenila usmeritvam in razvoju storitev v evropski uniji in v Sloveniji. V drugem delu sem skušala teoretični del iz prvega dela povezati s spletno raziskavo. Kot metodo zbiranja informacij sem izbrala spletno raziskovanje in pridobivanje informacij preko maila. Vendar vseh stvari ni mogoče poiskati na spletu, zato sem tudi vzpostavila kontakt s podjetji preko maila ali telefonske povezave. Informacije so mi posredovali predvsem s tehničnega področja in opisa konfiguracij komunikacijskih prehodov in omrežnih stikal. 3

5 Kazalo: 1 UVOD Opredelitev področja in opis problema Namen in cilji diplomskega dela Predpostavke in omejitve Predvidene metode raziskovanja TELEFONIJA IN IP TELEFONIJA Klasična telefonija Ločena omrežja Zlivanje storitev VOIP IP Telefonija Implementacija IP telefonije Gradniki IP telefonska centrala Voice Geteway Lan infrastruktura IP telefon Priklop obstoječih modulov (GSM, stacionarno omrežje) USMERITVE STORITEV Razvoj storitev IP telefonije v EU Razvoj storitev IP telefonije v Sloveniji PRIMERJAVA TELEFONIJE IN STORITEV IP TELEFONIJE V SLOVENIJI Slovenski operater IP telefonije T Slovenski operater IP telefonije VOLJA Slovenski operater IP telefonije SIOL Slovenski operater IP telefonije SINFONIKA Primerjalna tabela ponudbe IP telefonije na Slovenskem trgu SKLEP LITERATURA KAZALO SLIK KAZALO TABEL

6 1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema V današnjem času je prišlo do velikih sprememb na področju IP protokola. Veliko sprememb izhaja iz internetnega protokola. Tako smo tudi dočakali IP telefonijo, ki deluje na principu IP protokola, tako nam omogoča zlitje omrežij prenos govora, slike in podatkov. Na pohodu je interneta telefonija, ki nam pripisuje svetlo prihodnost. IP telefonija je tehnologija, o kateri se zadnje čase veliko govori. Tako postaja v Sloveniji in Evropi prava revolucija telekomunikacij. V Sloveniji bo prišel čas ko bomo prešli iz klasične telefonije na IP protokole oziroma na IP telefonijo. Ker je razširjenost interneta v Sloveniji v velikem razvoju in velik del gospodinjstva ima v svojem domu povezavo do interneta, kateri nam omogoča priključitev IP telefonije. Vprašanje časa je kakšni ponudniki se bodo pojavili na trgu. Kako bo to vplivalo na klasično telefonijo in kakšne cene nam bodo nudili ponudniki IP telefonije. Konkurenca na trgu se je začela. IP telefonija se je začela razvijati s pomočjo IP protokola. Tako bo komunikacija stekla preko IP protokola, saj nam ta omogoča prenos govora in slike. Prenos govora in slike bo v prihodnosti ena izmed najpomembnejša storitev. 1.2 Namen in cilji diplomskega dela Namen Namen diplomskega dela je predstaviti ponudbo slovenskega trga IP telefonije. Spremembe, ki jih bo prinesla združitev tržišč, nujnost prilagajanja tehnologije svetovnim trendom. Usmeritve in direktive, katere je prinesla IP telefonija tako v EU kot v Sloveniji. Cilji Opredelitev ponudbe telefonije in IP telefonije Opredelitev razvoja in usmeritve v EU in Sloveniji Prikazati analizo slovenskega tržišča Osnovne trditve Globalen trg zahteva globalnega ponudnika storitev IP telefonije, kar vsekakor ne more biti en operater, lahko jih je več, s standardizirano tehnologijo in ponudbo Trg se odpira za tuje ponudnike Na trgu se pojavljajo tuji ponudniki 5

7 1.3 Predpostavke in omejitve Predpostavke Zaradi vstopa v EU se bo dejavnost na tem področju povečala Informacije mi bodo na razpolago Vsi podatki bodo točni Veliko informacij sem dobila na internetnih straneh, ki ponujajo IP telefonijo Omejitve Razpoložljive podatke bom obdelala v okvirih, ki mi jih bodo dopuščali izbrani podatki na osnovi znanje in strokovna literatura Nekatera področja bodo opredeljena le delno, da ne bi presegla okvira diplomske naloge Omejila se bom na časovno obdobje Omejila se bom na podatke, ki niso poslovna skrivnost 1.4 Predvidene metode raziskovanja Prvi del naloge obsega teoretičen del, o tehnologiji IP telefonije. Uporabili bomo metodo kompilacije. V ta namen bomo preučili domačo in tujo literaturo, strokovne članke in članke na svetovnem spletu. V drugem delu naloge bomo uporabili praktičen pristop. Tukaj bomo povezali teoretičen in praktičen del naloge. Uporabila bom metodo raziskovalno analizo, saj gre za raziskavo IP storitev v današnjem času. Podatke bom iskala predvsem na internetu. 6

8 2 TELEFONIJA IN IP TELEFONIJA V tem poglavju, vam bom predstavila telefonijo od njenega klasičnega razvoja vse tja do telefonije v prihodnosti. Opredelila bom zlivanje storitev in IP telefonijo. Vse gradnike in njen razvoj. 2.1 Klasična telefonija Razvoj klasične telefonije se je po letu 1887 upočasnil. Prišlo je do razvoja telefonskih central in tako tudi posledično do večanja števila telefonskih naročnikov. Naročniki so najprej bili povezani do svojih ponudnikov z bakrenimi vodi. Tako je prišlo do tako imenovanih dvojčkov, saj so si naročniki delili kovinski par. Sestavljata jo: Analogna telefonija (PSTN) Digitalna telefonija (ISDN) V današnjem času za razliko od preteklosti poteka komunikacija preko satelitov, z uporabo mikrovalov. Pomembna vlogo pri prenosu telefonskega signala je»igrala«digitalizacija signala. Takšen signal je mogoče med potjo ojačati ali preoblikovati. Z digitalizacijo govornega signala je prišlo do zmanjšanja razlik med prenosom govora in podatkov, zato je prišlo do integracije različnih telekomunikacijskih storitev v enem samem telekomunikacijskem omrežju. To omogoča omrežje z integriranimi storitvami ali Integrated Services Digital Network (ISDN). (Viher 2004, 6) Glavna razlika med linijo ISDN in navadno telefonsko je, da je pot do telefonskega ali ISDN vmesnika popolnoma digitalna. Pri navadnem telefonskem priključku pa je pot od centrale do razdelilne omarice lahko digitalna, od razdelilne omarice do telefona pa analogna. Pri digitalnem prenosu lahko zagotovimo, da podatki do drugega naročnika pridejo nespremenjeni, pri analogni liniji pa ponavadi prihaja do nezaželenih napak oz. najpogosteje do šumov. (Telekom - Telekom Hate page - ISDN 2006) Zaenkrat nam Slovencem ponuja ISDN samo "nacionalni operater telekomunikacij" - Telekom Slovenije d.d., ki ga prodaja v različnih paketih. Paketi stanejo od Sit pa vse tja do Sit. Cene so različne zato, ker nam nudijo različne telefone in nove storitve v zvezi s ISDN paketi. Z ISDN linijo lahko izbiramo med tremi paketi storitev: (Telekom - Telekom Hate page - ISDN 2006) Enostavni (1 telefonska številka, 2 telefonski liniji) Standardni (2 telefonski številki, 2 Telefonski liniji, CLIP prikaz identite klicočega (ja, tako kot na GSM-ih), CFU brezpogojna preusmeritev klica, CW čakajoči klic, HOLD zadržanje zveze Komfortni (3 Telefonske številke, 2 Telefonski liniji, CLIP prikaz identitete klicočega, CFU brezpogojna preusmeritev klica, CFNR preusmeritev klica po tretjem pozivu, CFB preusmeritev klica ob zasedenem naročniku, AOC obvestilo o ceni pogovora, CW čakajoči klic, HOLD zadržanje zveze) (Telekom - Telekom Hate page - ISDN 2006) 7

9 Zgoraj opisana klasična telefonija nam danes omogoča pester izbor dodatnih storitev in ne samo prenosa govora. Telekom Slovenije, d.d., je sodobna komunikacijska družba in hrbtenica slovenske visokotehnološke družbe. Povezuje državo in svet z sodobno tehnološko infrastrukturo komunikacijskega sistema. 2.2 Ločena omrežja Govorna omrežja (PSTN, ISDN) Podatkovna omrežja (lan, w-lan, Neowlan..) SLIKA 1: LOČENA OMREŽJA Vir: Comtron 2006 Od vseh najbolj omenjenih omrežij so v zadnjem času prav podatkovna doživela najburnejši razvoj. Iz preprostih medračunalniških povezav s hitrostmi prenosa nekaj kbit/s so se razvila svetovna omrežja s hitrostmi prenosa do nekaj sto Mbit/s in na koncu s hitrostjo celo Gbit/s. Ponudba mrežnih tehnologij je izredno pestra. Razvrstimo jih lahko po kriterijih: Po razsežnosti Načinu prenosa Lastništvu Znotraj posameznih skupin ponavadi obstaja več standardov, ki vse skupaj še bolj zapletejo. Kljub tej pestrosti in poplavi raznih standardov pa lahko podatkovna omrežja med seboj dokaj dobro povezujemo. Na sliki je prikazana načelna struktura podatkovnega omrežja razvrščenega po razsežnosti kjer imamo: LAN (Local Area Network) krajevna omrežja MAN (Metropolitan Area Network) mestna omrežja WAN (Wide Area Network) omrežja velikega dosega Ta omrežja med seboj povezujemo in nanje priključujemo enote za prenos podatkov. Kot pove že samo ime, so podatkovna omrežja načrtovana in namenjena predvsem za podatkovne komunikacije. Kaj pa govor? (Kos 1998, 7) 8

10 SLIKA 2: PODATKOVNO OMREŽJE Vir: Kos 1998, 8 S porajanjem novih tehnologij in zahtev uporabnikov pa postajajo storitve, ki zahtevajo prenos v realnem času (tak je tudi govor), vsakdanjost. Proizvajalci opreme, organizacije za standardizacijo in ponudniki storitev hitijo z iskanjem najboljše, najcenejše ali najhitrejše rešitve. Prvi rezultati so že tu: Prenos podatkov v realnem času (ATM) Internetni telefon Govor preko tehnologije Frame Relay Vizija stapljanja telefonskega in podatkovnih omrežij je vse bliže uresničitvi. (Kos 1998, 8) V današnjem času, kjer so podatkovna omrežja dosegla revolucionarne namene in tako smo prišli tudi do prenosa govora, slike in podatkov. To nam omogočajo omrežja z njihovimi hitrostmi prenosa, kajti hitrost prenosa se je že razvila do 1 Gbit/s, to pomeni, da nam omrežja v današnjem času omogočajo prenos govora. V prihodnosti pa bo to tako mogoče in ne bo več razlik med klasični telefonijo in IP telefonijo, ki jo omogoča podatkovno omrežje. WLAN WLAN tehnologija je v zadnjem času vse bolj prisotna v segmentu poslovnih uporabnikov, počasi pa bo prodrla tudi na področje osebne uporabe. Zaenkrat je največji porast zaslediti v ZDA, prodira pa tudi v Evropo (Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Nemčija, Norveška, Portugalska, Švica in Velika Britanija), kjer že nekaj mobilnih operaterjev preizkuša to tehnologijo in jo tudi komercialno ponuja na tržišču. WLAN tehnologija temelji na standardu IEEE oziroma njegovih različicah, ki delujejo na frekvencah 2.4 GHz oz. 5 GHz, ki sta namenjeni javni uporabi (ISM - Industrial, Scientific and Medical in UNII - Unlicensed National Information Infrastructure): (Mobitel Wlan 2006) Standard omogoča hitrosti prenosov do 2 Mb/s, a deluje na 5 GHz in omogoča hitrosti do 54 Mb/s, b (Wi-Fi) deluje na 2.4 GHz, omogoča prenose do 11 Mb/s in je najbolj razširjen, g deluje na 2.4 GHz in omogoča hitrosti prenosa do 54 Mb/s. WLAN uporabljate na prenosniku ali dlančniku z ustreznim vmesnikom (PCI, PCMCIA), omogoča pa vam povezavo z LAN omrežjem (npr. podjetja ali ponudnika interneta) v območju pokritosti signala. Prednosti WLAN-a sta predvsem cenovna dostopnost in hitra implementacija za končne uporabnike. (Mobitel Wlan 2006) 9

11 NEOWlan NeoWLAN je slovensko javnodostopno brezžično omrežje. Uporabnikom je na ta način omogočena brezžična povezava z Internetom s hitrostmi do 11 Mb/s. Mobitel s postavitvijo omrežja NeoWLAN, v skladu s standardom IEEE b (imenovan tudi Wi-Fi), zaokrožuje svojo ponudbo brezžičnih tehnologij, saj se področje uporabe tehnologije WLAN iz zaprtega poslovnega okolja, hitro širi tudi na širši krog uporabnikov. (Mobitel - NeoWlan 2006) Vstopne točke, t. i. hotspots, so pokrite s signalom NeoWLAN. Uporabniki, ki imate prenosnik ali dlančnik in pravilno nameščeno WLAN kartico oz. kartični mobitel, lahko v dosegu signala hitro in preprosto brezžično dostopate do interneta in e-pošte. Območje signala je na lokacijah ustrezno označeno, doseg signala pa je odvisen od prostorske ureditve lokacije (od 30 m do 100 m). Ob zagonu internetni brkljalnik samodejno poišče slovensko brezžično javno omrežje NeoWLAN in na zaslonu se vam prikaže vstopna stran. Sistem prepoznavanja zagotavlja preprost dostop in avtentifikacijo: (Mobitel - NeoWlan 2006) Uporabniki Mobitel GSM/UMTS po vpisu svoje GSM številke prek SMS-a dobite enkratno uporabniško geslo, ki vam omogoči prijavo v omrežje NeoWLAN. Ostali uporabniki za prijavo v omrežje NeoWLAN izberete NeoWLAN vrednostna kartica. (Mobitel - NeoWlan 2006) Širokopasovni internet ADSL, ADSL2+ še hitrejši prenos kabelski internet VDSL ADSL ADSL oziroma asimetrična digitalna naročniška linija (Asymmetric Digital Subscriber Line) je sodobna modemska tehnologija prenosa podatkov z višjo hitrostjo v smeri od vašega internetnega ponudnika do vašega računalnika in manjšo v smeri proti ponudniku, odvisno od dolžine in kakovosti linije. To pa je skladno tudi s količino informacij, ki običajno potujejo od enega do drugega, zaradi česar je uporaba interneta in internetnih storitev hitrejša in učinkovitejša. Internetnim povezavam preko xdsl (Digital Subscriber Line) najpogosteje pravimo širokopasovne internetne povezave. "Pasovna širina" je izraz, ki izraža relativno hitrost internetne povezave. Večina današnjih klicnih modemov omogoča pasovno širino 56 kilobitov na sekundo. Širokopasovni dostop nima točno določene pasovne širine delovanja, vendar s tem pojmom običajno imenujemo hitrosti, ki presegajo 512 kilobitov na sekundo (kbps). Temeljna prednost širokopasovnega dostopa je torej prav v hitrosti prenosa podatkov. Malce poenostavljeno in posplošeno lahko rečemo, da je širokopasovni dostop najmanj desetkrat hitrejši od klicnega dostopa. (Telekom - ADSL, 2006) 10

12 ADSL2+ Telekom je uradno uvedel tehnologijo ADSL2+, za katero bo le grosist, priključke pa bodo končnim uporabnikom ponujali operaterji. To so ponudniki internetnih storitev, ki imajo s Telekomom sklenjene ustrezne pogodbe. ADSL2+ je širokopasovna tehnologija, ki teoretično omogoča hitrost prenosa podatkov 24 Mb na sekundo v smeri proti uporabniku in 1Mb v smeri od uporabnika. Zanimiva je zlasti za storitve t. i. tripleplaya in za prenašanje večpredstavnostnih vsebin in internetne televizije. Na začetku bo Telekom Slovenije storitev ADSL2+ ponujal v 200 vozliščih, omrežje pa bo postopoma širil. (RtvSlo - ADSL2, 2006) Kabelski dostop Na kabelska omrežja še pred nekaj leti nihče ni nič računal, čemur pa danes ni več tako. Zaradi svoje velike prenosne kapacitete in razširjenosti se kar sama ponuja za nosilca širokopasovnih komunikacij, ki zahtevajo prenos v realnem času kot so: video na zahtevo, televizije visoke ločljivosti in drugo. Govor sicer sam po sebi ni širokopasovna storitev, je pa v večini primerov njihov sestavni del in seveda zahteva prenos v realnem času. Ker pa sam ne zahteva velikih prenosnih hitrosti ga zlahka in skoraj zastonj priključimo širokopasovnim storitvam. (Kos 1998, 8) SLIKA 3: POVEZOVANJE KABELSKEGA OMREŽJA Vir: Kos 1998, 8 Na sliki so prikazane možnosti povezovanja kabelskih s telefonskimi in podatkovnimi omrežji. Ponudnik storitev povezan v vsa našteta omrežja lahko s storitve telefonskih in podatkovnih posreduje uporabnikom na kabelskem omrežju. Ti lahko potrebujejo le en fizični priključek, preko katerega lahko uporabljajo govorne storitve telefonskega omrežja, prenašajo podatke preko podatkovnih omrežij in seveda spremljajo televizijski program kabelskega omrežja. Standardi s področja integriranih storitev na kabelskih omrežjih so na žalost še v povojih in razširjenih komercialno uspešnih rešitev še ni. (Kos 1998, 8) Vsekakor pa pričakujemo da se bo kar hitro pojavil prvi kabelski ponudnik z IP telefonijo. Po razgovorih, ki sem jih opravila v KRS Tabor Maribor, so mi odgovorili da bodo IP telefonijo ponudili v sredini leta 2006, sedaj jo testirajo in pripravljajo module, s katerimi bomo lahko komunicirali preko IP telefonijo. 11

13 VDSL VDSL (Very-High-Bit-Rate Digital Subscriber Line) naj bi tako rekoč dopolnjeval ADSL s samo ponudbo, saj le ta tehnologija omogoča mnogo večje hitrosti, približno 52/16 Mbit/s. Ali bo sama tehnologija reševala tudi ostale pomanjkljivosti oziroma slabosti trenutne ponudbe ADSL-a pa bomo videli s časom!? Zavedati se moramo, da ima VDSL eno slabost v primerjavi z ADSL-om in sicer uporabniki te tehnologije bodo morali bili oddaljeni od centrale le približno 1,2 km. ADSL pa deluje na približni razdalji, ki znaša 5,5 km. (StudioFaca Portal - Siol VDSL 2006) Podjetje T-2 ponuja storitve VDSL širokopasovnega dostopa do interneta, S 1. marcem so naročnikom T-2 na voljo podvojene najvišje hitrosti dostopa do interneta, do 40/15 Mb/s. Ponudbo so razširili tudi z vmesnimi hitrostmi. Naročniki podjetja T-2 za priključitev na omrežje ne plačajo priključnine, niti se časovno ne vežejo. (T2 Sporočilo za javnost 2006) Za razširitev ponudbe so se v podjetju T-2 odločili zaradi velikega povpraševanja po hitrostih dostopa med 1 in 10 Mb/s in zaradi povpraševanja po večjih hitrostih, kot je 20/10Mb/s. Tako imajo sedaj v ponudbi, kot kaže priložena tabela še hitrosti 4Mb/s/512 kb/s, 8/1 Mb/s, 10/1 Mb/s, 20/1 Mb/s, 40/8 Mb/s in 40/15 Mb/s. (T2 Sporočilo za javnost 2006) T-2 je, kot posledico znižanja stroškov skupnega dostopa po odločbi APEKa, še približal VDSL dostop do interneta uporabnikom z znižanjem cene vseh paketov za 500 SIT in tako uporabnikom, ki bodo do uvedbe prenosljivosti številk uporabljali storitev telefonije pri Telekomu Slovenije, ponudil dostop s hitrostjo 1Mb/s / 256kb/s za 3500 na mesec. (T2 Sporočilo za javnost 2006) Uporabniki T-2 za priključitev na omrežje ne plačajo priključnine, niti se časovno ne vežejo. Breme priključevanja in uporabe naprav podjetje T-2 ni in ne bo prenašalo na uporabnike, niti jih ne in jih ne bo zavezovalo k večletni uporabi njihovih storitev, kot to počnejo drugi ponudniki. V T-2 smatrajo da je tako ravnanje preprečevanje konkurence. (T2 Sporočilo za javnost 2006) 2.3 Zlivanje storitev Pojem zlivanje omrežij opisuje razvoj poti proti cilju katerekoli informacije skozi katerokoli omrežje, ki ga izbere uporabnik. Veliko širše bi lahko definirali zlivanje kot spajanje medijev: audio video slike, podatke in tehnologij: fiksna in mobilna telekomunikacijska omrežja kabelska omrežja satelitska omrežja računalniška omrežja Zlivanje omrežij nam bo omogočalo trg novih možnosti, ki se odpira v prihodnosti. Operaterji vidijo predvsem zlivanje omrežij možnost zmanjšanja stroškov, večjo učinkovitost, prenosljivost aplikacij, medkrajevne odgovore, izvedbo novih funkcij, lažjo administracijo 12

14 Pred nami je prisoten proces zlivanja omrežij (omrežje IP), ki bo združevalo prenos paketov, podatkov, govora, videa itd. Zaradi vse večjih zahtev govornih in drugih komunikacij v realnem času, mora omrežje vsebovati ustrezne mehanizme za zagotavljanje kakovosti pri podpori takšnih storitev. Prav tako zahteve za mobilnost zahtevajo od omrežja nove funkcionalnosti, ki omogočajo žično in/ali brezžično priključevanje uporabnika z identifikacijo le-tega. Z zlivanjem se povečuje kompleksnost omrežja, zato je potrebno zagotoviti učinkovitejši sistem upravljanja, ki skrbniku omogoči obvladovanje takšnega omrežja. Prav tako je potrebno pri načrtovanju omrežja upoštevati odprte standardne rešitve, ki omogočajo optimalnejše prilagajanje potrebam sodobnega IT sistema. (Smart - Lokalna omrežja 2006) Pred dobrimi 10 leti je bila beseda omrežje, domačemu uporabniku tako rekoč neznanka saj so računalniške mreže poznali povečini zgolj v podjetjih, kjer so si delili datoteke, tiskalnike... Danes, v času ko je v mnogih gospodinjstvih v uporabi več kot en računalnik, ko je širokopasovni internet (ADSL, kabelski internet) praktično nuja za udobno delo, se mrežne povezave z veliko hitrostjo selijo v domove, najsi bo to mreža zgolj za povezavo dveh računalnikov med seboj ali za deljenje internetne povezave. Nemalokrat pa tukaj nastopi težava, kajti računalnika sta lahko med seboj oddaljena nadstropje ali pa nekaj sten in potrebno je vrtanje lukenj v stene ali strop, da ju s starim dobrim kablom povežete med seboj ali pa da delite med njima internetno povezavo. (Melom W-LAN omrežja 2006 ) Tudi v Sloveniji se je zadnje leto zaradi deregulacije telekomunikacij pojavilo kar nekaj ponudnikov telekomunikacijskih storitev, ki so prišli na novo ali pa so poleg obstoječih storitev (nudenje dostopa do interneta) odločili, da ponudijo tudi IP telefonijo preko svojih omrežij... 13

15 SLIKA 4: TRIJE KORAKI DO ZLITJA GOVORNIH IN PODATKOVNIH OMREŽIJ Vir: Comtron VOIP V podjetjih z večjim številom poslovnih enot in poslovnih partnerjev so stroški telefonskega in telefaks prometa med enotami in partnerji lahko zelo veliki. Sodobne komunikacijske tehnologije omogočajo učinkovito konvergenco telefonskega in informacijskega podatkovnega omrežja, ki omogoča preusmeritev telefonskega prometa na IP podatkovno omrežje. Obstoječe analogno in digitalno (ISDN) telefonsko omrežje (PSTN - Public Switched Telephone Network) in naprave je možno preko ustreznih vmesnikov povezati na obstoječe IP informacijsko - podatkovno omrežje. Kot IP podatkovno omrežje se lahko uporabi obstoječe interno Intranet omrežje ali pa javno globalno Internet omrežje. Preusmeritev telefonskega in telefaks prometa na IP podatkovno omrežje bistveno zmanjša direktne stroške tega prometa. Za prenos govora po že obstoječim IP omrežju ni nobenih dodatnih stroškov. Prenos govora po IP omrežju je le dodatni servis ob že obstoječem prenosu podatkov. Praktično je telefonija preko IP brezplačna. Investicija v opremo za povezovanje naprav telefonskega omrežja na IP omrežje se običajno povrne v nekaj mesecih. (Telos Telefonija preko interneta 2006) Sodobne naprave za povezovanje telefonskega in IP podatkovnega omrežja in sodobna oprema v samem IP omrežju omogočajo zadovoljivo kvaliteto in varnost prenosa telefonskega prometa preko IP omrežja z uporabo ustrezne QoS (Quality of Service) in VPN (Virtual Privat Network) tehnologije. (Telos Telefonija preko interneta 2006) 14

16 Za zaščito prenosa govora preko IP omrežja se uporabi VPN IPSec tehnologija, ki preprečuje nepooblaščenim prisluškovanje telefonskega prometa v IP omrežju. (Telos Telefonija preko interneta 2006) VoIP tehnologija VoIP tehnologija omogoča preusmerjanje telefonskega in faksimile prometa na IP omrežje. Z uporabo VoIP tehnologije dosežemo konvergenco klasičnega telefonskega omrežja z IP omrežjem. Danes dostopna širokopasovna IP omrežja omogočajo kvaliteten prenos telefonskega prometa.. (Telos Telefonija preko interneta 2006) Pretvorba govora v IP pakete Naprave VoIP tehnologije izvajajo na izvorni strani pretvorbo analognega govornega signala v IP podatkovne pakete. Posebne naprave CODEC (Compression Decompression) na oddajni strani razsekajo analogni govorni signal v male koščke (segmente) dolžine 10 do 60 ms in jih pretvorijo v digitalne IP pakete, ki jih pošiljajo v IP omrežje. Ti govorni IP paketi se obravnavajo v IP omrežju enako, kot IP paketi podatkovnega prometa. Na sprejemni strani pa te IP pakete pretvorijo nazaj v analogni govorni signal. (Telos Telefonija preko interneta, 2006) CODEC uporablja različne algoritme digitalizacije govora. Izvajajo različne stopnje stiskanja (kompresije) s ciljem čim bolj zmanjšati potrebno pasovno širino za kvaliteten prenos po IP omrežju. Različni kompresijski standardi zahtevajo prenosne hitrosti od 14 do 100 kb/s za en govorni kanal. Na primer CODEC standard G.723 omogoča največjo stopnjo kompresije in zahteva prenosne hitrosti 5.3 kb/s za govor in dodatno 8 kb/s za IP overhead. Torej skupaj 14 kb/s za en govorni kanal. Za 10 istočasnih govornih kanalov je torej potrebna pasovna širina 140 kb/s. G.711 standard, ki se običajno uporablja, omogoča manjšo stopnjo kompresije in zato je potrebna večja prenosna hitrost 64 kb/s za govor. Omogoča pa manjše zakasnitve in boljšo kvaliteto prenosa govora. V širokopasovnih omrežjih (xdsl) v katerih pasovna širina ni problematična je priporočljivo uporabiti CODEC z implementiranim G.711 kompresijskim standardom. (Telos Telefonija preko interneta 2006) Povezljivost VoIP opreme VoIP oprema različnih proizvajalcev mora biti povezljiva med seboj. Poznani standardi, ki zagotavljajo to povezljivost so: (Telos Telefonija preko interneta 2006) H.323 je prvi standard, ki standardiziral povezljivost VoIP opreme in je trenutno najbolj razširjen. Večina sedaj dosegljive opreme podpira ta stanard SIP (Session Initiation Protocol) je novejši standard prilagojen za Internet telefonijo, multimedijo in druge vrste komuniciranja preko Interneta. Sodobnejša oprema ima implementiran tudi SIP standard. MGCP je najnovejši standard, ki je predvsem usmerjen k arhitekturi uporabe centralnega klicnega strežnika (Call Server ). Sodobna oprema ima že implementiran ta standard (Telos Telefonija preko interneta 2006) Kvaliteta prenosa govora po IP omrežju Osnovna zahteva pri uvajanju prenosa govora po IP omrežju je, da mora biti kvaliteta prenosa enaka kot pri prenosu po klasičnem telefonskem omrežju. Prenos govora po IP omrežju ne 15

17 zahteva izjemno visokih prenosnih hitrosti, pomembno pa je zagotoviti prenos v realnem času. Prevelike zakasnitve govornih IP paketov v IP omrežju povzročijo nesprejemljivo kvaliteto prenosa govora po IP omrežju. Da bi zmanjšali prevelike zakasnitve prenosa govornih IP paketov po IP omrežju moramo zagotoviti ustrezno propustnost vseh elementov IP omrežja in vključiti ustrezne QoS (Quality of Service) mehanizme. Najbolj je uporabljen Differentiated Service (DiffServ) QoS protokol. Ta protokol daje posameznim vrstam IP paketov različne prioritete. Govorni IP paketom da ustrezno visoko prioriteto. Naprave v IP omrežju (usmerjevalniki, stikala, DSLAM), ki imajo vgrajen mehanizem DiffServ dajejo tem prioritetnim IP paketom prednost pred ostalimi IP prometom in na ta način preprečijo prevelike zakasnitve pri prenosu govornih IP paketov skozi IP omrežje. (Telos Telefonija preko interneta 2006) Varnost prenosa govora po IP omrežju Za varen prenos govora preko IP Internet omrežja uporabimo VPN (Virtual Private Network) tehnologijo, ki omogoča povezavo uporabnikov preko Internet omrežja in varen prenos podatkov med uporabniki. VPN uporablja "navidezno" povezavo, ki se vzpostavlja preko Internet omrežja. Za uporabnike je to "navidezna" povezava funkcijsko povsem enaka direktni fizični povezavi najete linije. Po VPN povezavi lahko pošiljamo vse vrste prometa: elektronsko pošto, podatke, govor, video. (Telos Telefonija preko interneta 2006) VPN tehnologija deluje na način vzpostavitve tunela skozi IP omrežje. Tunel se vzpostavi na način, da se cel IP paket vstavi ( zapakira) v drugi, nosilni (tunelni) IP paket, ki vsebuje potrebne informacije za usmerjanje tega paketa in tak paket pošlje v IP omrežje. Pot po kateri po kateri potuje tak paket po IP omrežju imenujemo "tunel". Za vzpostavitev takega tunela morati napravi na obeh koncih tunela uporabljati isti protokol za vzpostavitev tunela. Na sprejemni strani naprava, priključena na Internet omrežje, izloči iz tunelnega IP paketa pravi podatkovni paket. (Telos Telefonija preko interneta 2006) Poznana sta dva tunelska protokola: Point-to-Point Tunneling Protocol (PPTP) in Internet Protocol Security (IPSec). PPTP protokol je vgrajen v Windows operacijske sisteme. IPSec protokol omogoča večjo varnost in boljšo enkripcijo ter večjo sposobnost kot PPTP. (Telos Telefonija preko interneta 2006) Za zaščito tunelskega prenosa skozi IP omrežje pred neželenimi prisluškovanji, se podatkovni promet skozi VPN enkriptira. Enkripcija je proces pri katerem se podatki na strani pošiljatelja kodirajo v obliko, ki jo lahko dekodira le prava sprejemna stran, ki ima ustrezen dekodirni ključ. Pred pošiljanjem podatkov v VPN tunel se podatki najprej enkriptirajo, potem pa se vložijo ( zapakirajo) v nosile IP pakete, ki se pošljejo v Internet omrežje. Oprema v Internet omrežju (usmerjevalniki, stikala) vidijo le nosilne pakete in jih ustrezno obdelujejo. Enkriptirani podatki pa so varno zapakirani v nosilnih IP paketih. (Telos Telefonija preko interneta 2006) IPSec protokol uporablja Data Encription Standard (DES ) za enkripcijo podatkov. Enkripcijski ključ ima dolžino 56 bitov (DES) do 168 bitov (3DES). Danes je 3DES enkripcijski standard, ki zagotavlja največjo stopnjo zaščite. (Telos Telefonija preko interneta 2006) Zelo pomemben element varnosti pri VPN je identifikacija uporabnikov (Authentication). Naprave, ki uporabljajo IPSec protokol uporabljajo postopek imenovan Internet Key Exchange (IKE) za prenos varnostnih ključev (Telos Telefonija preko interneta 2006) 16

18 VPN rešitev mora vsebovati tudi učinkovito zaščito pred vdori: Požarni zid: omogoča močno oviro med postavljeno med privatnim in Internetnim omrežjem. Ta zaščita omejuje: število odprtih priključkov, tipe paketov, ki jih spušča skozi, naslove neželenih uporabnikov (NAT) in dodatno na aplikacijskem nivoju omejevanje določenih Internetnih vsebin (Content Filtering). Proti virusna zaščita: dobra VPN rešitev vsebuje tudi učinkovito proti virusno zaščito v realnem času. (Telos Telefonija preko interneta 2006) 2.5 IP Telefonija Internet Telefonija ali IP telefonija pomeni prenos govora po Internet Protokolu (IP). Drugi "Voice Over Packet" (VOIP) standardi obstajajo za Frame Relay in ATM mreže vendar veliko ljudi uporablja pojem Voice Over IP (VoIP) ali internet Telefonija, kot prenos govora preko kateregakoli paketnega omrežja. (AVENTA - IP telefonija v Skupini Repro 2006) V zadnjem času je vedno več govora o Internet Telefoniji, kot novemu načinu govorne komunikacije z uporabo internet tehnologije, ki naj bi drastično zmanjšala stroške za pogovore, predvsem medkrajevne in mednarodne. Ta tehnologija naj bi naredila pravo revolucijo v telekomunikacijski industriji. Internet Telefonija temelji na združitvi ločenih govornih in podatkovnih omrežij. (AVENTA - IP telefonija v Skupini Repro 2006) Pod pojmom Internet telefonija razumemo komunikacijske storitve, kot so govor in fax, transportirane preko Interneta, namesto preko javnega telefonskega omrežja. Osnovni koraki, ki jih vsebuje Internet telefonija so pretvorba analognega govornega signala v digitalni format ter kompresija in translacija signala v IP paket za prenos preko Interneta. Ta proces poteka na sprejemnem delu v obratnem vrstnem redu. Čeprav se vseskozi govori o INTERNET telefoniji pa je potrebno poudariti, da gre v bistvu za prenos govora po podatkovni omrežjih in, da je internet le eno od teh omrežij (resda najbolj aktualno). (AVENTA - IP telefonija v Skupini Repro 2006) 2.6 Implementacija IP telefonije Produkt v Draytekovem programu je simpatični VoIP analogni telefonski vmesnik Vigor Talk ATA (Analog Terminal Adapter). Predstavlja odlično rešitev za uporabnike z obstoječim standardnim usmerjevalnikom in za uporabnike, ki ne potrebujejo usmerjevalnika, a si želijo uporabljati tehnologijo VoIP, saj omogoča povezavo običajnega analognega telefonskega aparata na IP omrežje (priključitev na usmerjevalnik ali direktno na ADSL/kabelski modem) in s tem opravljanje telefonskih klicev preko interneta. Upravljanje poteka preko intuitivnega spletnega grafičnega vmesnika (GUI), ali preko znakovnega telnet vmesnika. Možna je tudi konfiguracija, kjer sploh ne potrebujete računalnika, za kar poskrbi vgrajeni avtomatski govorni odzivnik - IVR (Interactive Voice response). Cena Vigortalk-a je približno enaka 10 uram pogovora z Nemčijo preko alternativnega operaterja, ali dvem uram prekomorskega pogovora z drugo celino, ali približno 50 uram pogovora v notranjem prometu. (TELOS Vigor Talk 2006) 17

19 SLIKA 5: ADAPTER ZA VOIP TELEFONIJO Vir: Telos 2006 VOIP vmesnik Vsebuje dva FXS porta in s tem možnost priključitev običajnega telefona neposredno na usmerjevalnik in s tem opravljanje in sprejemanje klicev preko obstoječe širokopasovne povezave.. (TELOS Vigor Talk 2006) SLIKA 6: PRIKAZ IMPLEMENTACIJE IP TELEFONIJE Z VOIP VMESNIKOM VIGOR 2900V Vir: Telos

20 SLIKA 7: REŠITEV ZA INTEGRACIJO OBSTOJEČE INFRAKSTRUKTURE Z VOIP TELEFONIJO Vir: Telos 2006 SLIKA 8: ENOSTAVNA NADOMESTITEV DRAGIH KLICEV MED PODRUŽNICAMI PODJETJA, TELEWORKERJI Vir: Telos Gradniki IP telefonska centrala IP telefonska centrala se v terminologiji imenuje Call Manager. Glavni namen IP telefonske centrale je obdelava klicev. S tem so lastnosti in funkcije telefona razširjene tudi na opremo IP telefonije (glasovni prehod, IP telefoni, IP telefonske aplikacije ) (TREND evolucija IP telefonija 2006) 19

21 SLIKA 9: PRIKAZ CENTRALNEGA MESTA Vir: Trend evolucija Voice Geteway Vmesniki (Gateway) omogočajo povezavo obstoječih naprav telefonskega omrežja (analogni in ISDN telefonski aparati, faksimile aparati, analogne in ISDN telefonske centrale) na IP podatkovno omrežje. Vmesniki VoIP Gateway pretvarjajo govorne signale ( Voice) v digitalne IP pakete na oddajni strani in obratno IP govorne pakete nazaj v govorni signal na sprejemni strani. Na ta način omogočajo prenos govora preko IP omrežja (VoIP - Voice over IP). Pri pretvorbi govornega signala v digitalne IP pakete je pomembna kvaliteta te pretvorbe z uporabo ustrezne kodirne tehnologije. Digitalnim IP paketom je potrebno tudi dodati posebno oznako v IP paketu, ki omogoča, da naprave v IP omrežju obravnavajo te govorne IP pakete prednostno in tako preprečujejo prevelike zakasnitve prenosa govornih paketov. Ta mehanizem omogoča QoS in tako omogoča zadovoljivo kvaliteto prenosa govora preko IP omrežja. (Telos Telefonija preko interneta 2006) VoIP Gateway. Je naprava (vmesnik), ki povezuje telefonsko okolje (analogne ali ISDN telefonske aparate, analogne ali ISDN hišne centrale, analogne ali ISND javne PSTN telefonske priključke, faksimile aparate) na Ethernet IP omrežje. Z vgrajeno VoIP tehnologijo pretvarja analogni govor v digitalne IP govorne pakete. Nekateri VoIP Gateway imajo vgrajeno funkcionalnost Gatekeeper, ki omogoča lokalno administriranje in upravljanje telefonskega prometa in lokalno izvajanje funkcij ToIP. V primeru izpada centralnega Gatekeeprja oz Klicnega strežnika ali prekinitve povezave do njih, tak Gateway sam prevzame funkcije lokalnega Gatekeeperja. Pri ponovni vzpostavitvi delovanja centralnega Gatekeeperja oz Klicnega strežnika se te funkcije ponovno prenesejo na centralno napravo in VoIP Gateway izvaja le VoIP funkcije. V primeru izpada povezave na IP omrežje lahko preusmeri telefonske pozive na PSTN javno telefonsko omrežje in nazaj, ko se povezava na IP omrežje ponovno vzpostavi. (Telos Telefonija preko interneta 2006) 20

22 Za usmerjanje govornih IP paketov v IP omrežje je potrebno lokalno Ethernet omrežje povezati z usmerjevalnikom (Router). SLIKA 10: MULTIVOIP GETEWAY Vir: Telos 2006 MultiVoIP Gateway omogoča brezplačno glasovno in FAX komunikacijo preko IP omrežja. S tem nam prihrani ogromne stroške, ki nastanejo z telefonskimi klici, predvsem klici v tujino. Možna je priključitev od 1 do 60 uporabnikov. Ponujene so variacije z standardnimi analognim telefonskimi porti, ISDN BRI porti ali digitalna izvedba. (Telos MultiVoIP Gateway 2006) Usmerjevalnik Vigor 2900 VGi Vrhunski brezžični ISDN VoIP usmerjevalnik namenjem zahtevnim uporabnikom / srednje velikim podjetjem, ki si želijo popoln usmerjevalnik, z zmogljivo VPN podporo, QoS in absolutno varnostjo. (Telos Usmerjevalnik Vigor 2900 VGi 2006) 21

23 SLIKA 11: USMERJEVALNIK VIGOR 2900 VGi Vir: Telos Lan infrastruktura Krajevna računalniška omrežja (LAN) Krajevna računalniška omrežja so po razsežnosti omejena na območje nekaj kilometrov kjer so nanje priključene postaje. Svojim uporabnikom nudijo predvsem medsebojno povezljivost in delitev skupnih virov. Krajevna računalniška omrežja se tako uporabljajo za: izmenjavo sporočil in elektronske pošte, izrabo skupne procesorske moči delovnih postaj na omrežju, souporabo dragih naprav (tiskalnik, čitalnik ), souporabo datotek, baz podatkov in aplikacij, ki se navadno uporabljajo na strežniku. Majn pogosto pa se uporabljajo za nadzor proizvodnih procesov in drugo. Krajevna računalniška omrežja lahko delimo po več kriterijih: glede na prenosni medij, glede na topologijo in glede na na metodo dostopa do prenosnega medija. (Kos 1998, 56) LAN infrastruktura zaradi same vpeljave IP telefonije ponavadi zahteva nekaj manjših sprememb. Predvsem je potrebno poskrbeti za redundanco ključnih naprav in redundančne povezave med napravami. Zaradi enostavnosti priklopa samih IP telefonov pa je potrebno zagotoviti tudi napajanje le-teh preko Ethernet priključkov. Cisco ima na voljo preklopna stikala, ki zagotavljajo napajanje za IP telefone preko prostih žil obstoječih Ethernet povezav (Catalyst 3524-PWR), v nasprotnem primeru pa bi bilo potrebno uporabiti napajalnike za IP telefone, kar ni preveč posrečena rešitev. (Aventa IP telefonija v Skupini Repro 2006) IP telefon IP telefonski aparat je naprava, ki združuje funkcije VoIP Gateway in klasičnega telefonskega aparata. Priključi se direktno kjerkoli na IP Ethernet lokalno mrežo in omogoča uporabnikom enak način in kvaliteto telefoniranja kot s klasičnim telefonskim aparatom. Lahko ima vgrajeno tudi funkcijo Gatekeeperja. Povezan z centralnim klicnim strežnikom (Call Server) omogoča uporabnikom dodatni nabor zanimivih funkcij ( telefonski imenik) in funkcij, ki so značilne za IP terminale. Z vgrajenim zaslonom omogočajo podobne funkcionalnosti kot osebni računalnik. IP telefon z vgrajeno miniaturno video kamero omogoča funkcionalnost Video telefona in implemantacijo funkcij video telefonije, video konference in video nadzora. IP telefon je lahko vrvični (žično povezan z Ethernet mrežo) ali pa tudi Wi-Fi brezžični, 22

24 povezan na Ethernet mrežo preko Wi-Fi dostopovne naprave. (Telos Telefonija preko interneta 2006) Web telefon Je inteligentna hibridna uporabniška naprava, ki združuje funkcionalnost dostopa na Internet, telefonskega aparata in osebnega računalnika. Vgrajeno ima funkcionalnost VoIP in se direktno priključi na IP Ethernet mrežo. Lahko ima vgrajeno tudi video kamero in tako izvaja funkcijo video telefona. (Telos VOIP telefoni 2006) SLIKA 12: VOIP VIDEO TELEFON Vir: Telos 2006 USB IP telefon Je IP telefonski aparat, ki se kot USB periferna naprava priključi na osebni računalnik priključenim na Ethernet. Ima vgrajeno funkcionalnost VoIP. USB IP telefon je cenovno najugodnejša rešitev za kvalitetno telefonijo preko Interneta. (Telos VOIP telefoni 2006) SLIKA 13: INTERNET USB TELEFON Vir: Telos

25 Soft telefon Osebni računalnik z vgrajenim mikrofonom in slušalko, instalirano ustrezno programsko, priključen na Ethernet mrežo lahko vrši funkcijo IP telefona. (Telos VOIP telefoni 2006) SLIKA 14: VOIP SLUŠALKE Vir: Telos 2006 Cisco IP telefoni: TABELA 1: : PRIMERJAVA CISCO IP TELEFONOV Ime telefona Slika Cena Cisco IP Phone ,00 SIT + DDV Cisco IP Phone 7912G ,00 SIT + DDV Cisco IP Phone 7902G ,00 SIT + DDV Vir: Avtera Cisco IP telefoni Priklop obstoječih modulov (GSM, stacionarno omrežje) ECOTEL VoIP je nov vmesnik (gateway), ki združuje tri načine glasovnega komuniciranja (telefoniranja) in sicer: ISDN, GSM in VoIP. Obstaja v več modelskih različicah, ki se med seboj razlikujejo po številu vgrajenih GSM modulov (številu hkratnih povezav v GSM omrežje). ECOTEL VoIP ima dve ISDN BRI priključni točki, LAN priključek podprt s SIP VoIP protokolom (zmogljivost 8 hkratnih VoIP povezav v GSM ali ISDN omrežje) in 24

26 odvisno od modela 2, 4, 6 ali 8 GSM modulov (SIM kartic). (Elektrotehnika Jamnik - ECOTEL VoIP 2006) SLIKA 15: PRIKAZ TELEFONIRANJA ISDN, GSM IN VOIP PREKO VMESNIKA Vir: Elektrotehnika Jamnik Ecotel VOIP 2006 V vmesniku je integriran tudi SIP Proxy strežnik, ki v osnovi omogoča priključitev VoIP terminalov direktno na ECOTEL VoIP. V primeru uporabe zunanjega SIP serverja se ECOTEL VoIP lahko priključi kot terminal le tega. Možno je tudi kombinirano delovanje. (Elektrotehnika Jamnik - ECOTEL VoIP 2006) Vmesnik lahko uporabimo za povezavo dveh poslovnih enot preko IP povezave. Kvalitetna IP povezava lahko v tem primeru nadomesti drage mednarodne povezave z brezplačnimi»internimi«povezavami med poslovnimi enotami. (Elektrotehnika Jamnik - VoIP 2006) SLIKA 16: PRIKAZ POVEZAVE DVEH POSLOVNIH ENOT PREKO IP POVEZAVE Vir: Elektrotehnika Jamnik - VoIP

27 3 USMERITVE STORITEV 3.1 Razvoj storitev IP telefonije v EU Pospeševanje notranjega trga in inovacij na področju informacijskih storitev ter podpora inkluzivne družbe znanja sta glavna elementa nove pobude Komisije i2010. Igrala bo pomembno vlogo v prenovljeni Lizbonski strategiji, ki je oblikovana okoli dveh temeljnih nalog zagotavljanja večje in trajne rasti ter ustvarjanja več in boljših delovnih mest. Del tega pristopa so tudi storitve splošnega pomena, saj prispevajo k socialni koheziji in gospodarski dejavnosti. (Komisija Evropskih skupnosti 2005, 2) Direktiva o univerzalnih storitvah določa osnovna načela o univerzalni storitvi in obravnava druge specifične pravice uporabnikov in potrošnikov, z ustreznimi obveznostmi podjetij. Direktiva opredeljuje univerzalno storitev kot minimalni nabor storitev določene kakovosti, do katerih imajo z vidika specifičnih nacionalnih pogojev vsi končni uporabniki dostop po dostopni ceni, ne da bi se s tem izkrivljala konkurenca. (člen 1(2)) (Komisija Evropskih skupnosti 2005, 2) Sedanji obseg univerzalne storitve vključuje: Priključitev na javno telefonsko omrežje na fiksni lokaciji Vsaj eno podjetje izpolni utemeljene zahteve za priključitev na javno telefonsko omrežje na fiksni lokaciji in za dostop do javno dostopnih telefonskih storitev na fiksni lokaciji. (člen 4(1)) (Komisija Evropskih skupnosti 2005, 3) Priključitev na omrežje je omejeno na en sam ozkopasovni priključek na primarno lokacijo/prebivališče končnega uporabnika. Ni zahteve po posebnih podatkovnih ali bitnih hitrostih, vendar mora priključek omogočati dostop do interneta, pri čemer se upoštevajo prevladujoče tehnologije, ki jih uporablja večina naročnikov, in tehnična izvedljivost (člen 4(2)). Načelo tehnološke nevtralnosti omogoča ponudnikom univerzalnih storitev, da uporabljajo katero koli tehnologijo, žično ali brezžično, ki omogoča zagotavljanje te storitve na fiksni lokaciji (uvodna izjava 8). (Komisija Evropskih skupnosti 2005, 3) Dostop do javno dostopnih telefonskih storitev V skladu s členom 4(2) mora biti končnim uporabnikom omogočeno, da kličejo in sprejemajo krajevne, medkrajevne in mednarodne telefonske klice, faksimilne komunikacije in podatkovne komunikacije. Poleg tega Direktiva vključuje številne storitve, ki so tesno povezane z osnovno telefonijo, ker uporabnikom omogočajo, da v celoti uporabljajo javno dostopne telefonske storitve. Ta področja so: zagotavljanje imenikov in imeniških storitev (člen 5), javnih plačilnih telefonov (člen 6) in posebnih ukrepov za uporabnike invalide (člen 7). (Komisija Evropskih skupnosti 2005, 3) Države članice morajo zagotoviti, da je določen nabor storitev na utemeljeno zahtevo na voljo vsem uporabnikom na njihovem ozemlju, neodvisno od zemljepisne lege. Od njih se tudi zahteva, da določijo najučinkovitejši način za zagotavljanje izvedbe obveznosti univerzalne storitve, vključno s tem, da vsem podjetjem dajo možnost, da jih izpolnijo. Samo če trg ne zagotovi opredeljenih storitev, lahko podjetjem naložijo obveznosti, da zagotovijo storitve pod določenimi pogoji. (členi 3, 4 in 8) (Komisija Evropskih skupnosti 2005, 3) Ob spoznanju, da se bodo univerzalne storitve sčasoma razvile, člen 15 Direktive zahteva, da 26

28 Komisija pregleda obseg univerzalne storitve v letu 2005 (in pozneje vsaka 3 leta) (Komisija Evropskih skupnosti 2005, 3) Sredi leta 2004 so omrežja širokopasovnega dostopa pokrivala okoli 85 % prebivalstva v EU- 15. Kar zadeva nove države članice, nižja gostota fiksnih linij tudi kaže, da je infrastruktura širokopasovnega dostopa na voljo znatno manjšemu delu prebivalstva. (Komisija Evropskih skupnosti 2005, 7) Skupno število linij širokopasovnega dostopa se je povečalo za več kot 72 % na ravni EU-25 v enem letu. Julija 2004 je število linij doseglo 29,6 milijona, kar predstavlja 6,5 % prebivalstva EU, ki dejansko uporablja širokopasovne storitve, kakor je prikazano v grafikonu (Komisija Evropskih skupnosti 2005, 7) SLIKA 17: GOSTOTA FIKSNIH ŠIROKOPASOVNIH LINIJ, 1. JUNIJ 2004 Vir: Komisija Evropskih skupnosti 2005, 8 Za primerjavo, vrednost za EU-15 je 7,6 %. Dramatično rast postavitve širokopasovnih linij v veliki meri pospešujeta naraščajoči konkurenčni pritisk in želja operaterjev fiksne telefonije, da nadomestijo zmanjševanje prihodkov iz naslova govorne telefonije. (Komisija Evropskih skupnosti 2005, 7) 3.2 Razvoj storitev IP telefonije v Sloveniji V zadnjih letih doživljajo elektronske komunikacije nesluten razvoj. Storitve oblikujejo zmogljivost, hitrost,, večja kakovost in zanesljivost. Prisoten je trend konvergence zlivanja prenosa govora, podatkov in televizije. Bakreni dostopni par, ki je v preteklosti služil le prenosu govora, se danes lahko uporablja za prenos podatkov, dostopa do interneta ter prenos radiofuznih vsebin. Ponudniki storitev si želijo svoj delež na odprtem trgu, zato oddajajo v svojo ponudbo vedno atraktivnejše storitve. Med njimi je zagotovo storitev (triple play), ki v omrežju IP združuje govor, podatke in video. Zlitje zagotavlja nižje stroške in večjo zanimivost za uporabnike. Konkurenčnost se z vstopom novih operaterjev izboljšuje, kar posledično izboljšuje kakovost storitev in povečuje atraktivnost cen za končne uporabnike. (APEK Letno poročilo 2005, 13) 27

29 Slovenski prostor elektronskih komunikacij še vedno zaznamuje velik tržni delež Telekoma Slovenije d.d., saj so novi ponudniki elektronskih komunikacij v veliki meri še vedno odvisni od njegove infrastrukture. Vendar pa agencija ugotavlja številne pozitivne trende, ki jih je omogočila dosedanja ex ante regulacija: krepi se tržni delež operaterjev, ki ponujajo storitve klicev preko storitev predizbire operaterjev, novi vstopi na trg pa ponujajo storitve širokopasovnega dostopa do interneta, IP telefonijo (telefonijo preko internetnega protokola) in IP televizijo preko razvezane krajevne zanke ter operaterskega širokopasovnega dostopa. (APEK Letno poročilo 2005, 14) Slovenski trg elektronskih komunikacij se med državami EU uvršča med najmanjše trge, saj predstavlja manj kot 1% deleža v skupnih prihodkih držav EU. Prihodki operaterjev iz naslova elektronskih komunikacij so v letu 2004 v primerjavi z letom 2003 narasli za 9,25% in predstavljajo 204,96 milijarde tolarjev. (APEK Letno poročilo 2005, 14) SLIKA 18: PRIHODKI TRGA ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJ V LETU 204 Vir: APEK Letno poročilo 2005, 14 I prihodkov trga elektronski komunikacij je razvidno, da prvih deset podjetij ustvari približno 95% vseh prihodkov trga elektronski komunikacij, medtem ko ostalih 117 podjetij ustvari 5% prihodkov. Slovenski trg javno dostopnih telefonskih storitev na fiksni lokaciji sodi med najrazvitejše trge držav EU. V letu 2005 je trg presegel mejo 50 priključkov na 100 prebivalcev in 100 priključkov na 100 gospodinjstev. (APEK Letno poročilo 2005, 14) Storitev prenosa govora na fiksni lokaciji je do leta 2004 preko lastnega omrežja opravljal le Telekom, ostali operaterji, ki so nudili te storitve, pa so jih zagotavljali na osnovi njegove infrastrukture. V letu 2005 je slovenski trg elektronskih komunikacij zaznamoval vstop treh operaterjev na trg fiksnih govornih storitev, in sicer s storitvijo prenosa govora preko IP protokola. V prvi polovici leta 2005 sta začela z delovanjem preko razvezave krajevne zanke Siol d.o.o. in Voljatel d.d., v drugi polovici leta pa je na trg vstopil še operater T-2, d.o.o. (APEK Letno poročilo 2005, 15) 28

30 Delež priključkov ISDN se je v obdobju od junija 2004 do junija 2005 močno povečal in sicer za 35 % odstotkov pri priključkih rezidenčnih uporabnikih in za 1,7 % pri priključkih poslovnih uporabnikov. (APEK Letno poročilo 2005, 15) SLIKA 19: DELEŽ PRIKLJUČKOV NA DAN REZIDENČNI UPORABNIKI Vir: APEK Letno poročilo 2005, 16 Telekom je na podlagi priporočila Agencije septembra 2005 odpravil pogojevanje ADSL dostopa do interneta z ISDN priključkom in omogočil dostop do širokopasovnega interneta tudi pri PSTN priključkih. (APEK Letno poročilo 2005, 15) SLIKA 20: DELEŽ PRIKLJUČKOV NA DAN POSLOVNI UPORABNIKI Vir: APEK Letno poročilo 2005, 16 Trg dostopa do interneta S tehniškega stališča je dostop do interneta mogoče realizirati bodisi po ozkopasovni povezavi s klicem (»dial up«), bodisi z eno izmed naslednjih oblik širokopasovnega dostopa: (APEK Letno poročilo 2005, 21) 29

31 xdsl dostopa, kabelskega dostopa, brezžičnega dostopa (fiksni FWA, mobilni UMTS itd.), dostopa preko zakupljenih vodov, dostopa preko optičnih kablov (FTTH), dostopa preko energetskih kablov (PTS). (APEK Letno poročilo 2005, 21) V Sloveniji se zmanjšuje delež ozkopasovnega dostopa do interneta na račun širokopasovnega dostopa, največkrat preko xdsl in kabelskih modemov ter preko drugih tehnologij kot so brezžični fiksni dostop, ethernet in drugo. (APEK Letno poročilo 2005, 21) SLIKA 21: DOSTOP DO INTERNETA - DELEŽ PO VRSTI DOSTOPA Vir: APEK Letno poročilo 2005, 21 Trg širokopasovnega dostopa do interneta V uradni evidenci Agencije je bilo ob končanju analize za zagotavljanje širokopasovnega dostopa do interneta registriranih 54 operaterjev kabelskega dostopa, 5 operaterjev fiksnega brezžičnega dostopa in 17 operaterjev xdsl dostopa. Grosistični širokopasovni dostop z bitnim tokom za ponujanje xdsl storitev nudi le Telekom, medtem ko preostali operaterji zagotavljajo širokopasovni dostop samo na maloprodajnem nivoju, preko zakupa infrastrukture v lasti drugih subjektov. V letu 2005 noben operater ni zagotavljal fiksnega brezžičnega širokopasovnega dostopa. V letu 2005 je število širokopasovnih priključkov sunkovito poraslo, v prvih devetih mesecih za skoraj 50 %. Največji delež predstavljajo priključki, ki temeljijo na xdsl tehnologiji. Operaterji ponujajo storitve xdsl bodisi preko razvezanih krajevnih zank bodisi preko operaterskega širokopasovnega dostopa Telekoma. (APEK Letno poročilo 2005, 22) Spodnja tabela prikazuje primerjavo cen ponudb paketov dostopa do širokopasovnega dostopa do interneta različnih ponudnikov (dostop preko ADSL in kabelskega omrežja). (APEK Letno poročilo 2005, 23) 30