Poročilo praktičnega izobraževanja v Unior d.d.

Transcription

1 Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Smetanova ulica Maribor, Slovenija VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Računalništvo in informacijske tehnologije Poročilo praktičnega izobraževanja v Unior d.d. Čas opravljanja Od do Mentor v GD Jure Višnar dipl. ekon. Študent Matic Ribič Vpisna številka E E pošta ribic.matic@gmail.com Telefon

2 -2-

3 1.člen Skladno z 36. členom Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06 - UPB3, 64/08, 86/09, 34/11, v nadaljevanju ZViS) traja izobraževanje na univerzitetnih študijskih programih od tri do štiri leta. Na podlagi 33. člena ZViS je sestavni del teh programov lahko tudi praktično izobraževanje v delovnem okolju. Ta pogodba ureja medsebojna razmerja, pravice in obveznosti pogodbenih strank pri izvajanju praktičnega izobraževanja v okviru tri letnega univerzitetnega študijskega programa UNIVERZE v Mariboru na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Smetanova 17, 2000 Maribor - v nadaljevanju FERI. 2. člen Dolžnosti gospodarske družbe so: svetovati in izobraževati študenta/študentko v skladu s programom izvajanja praktičnega izobraževanja, ki je dostopen na FERI, študenta/študentko pred začetkom praktičnega izobraževanja seznaniti s predpisi o varstvu pri delu in mu/ji zagotoviti varen potek dela, pregledati poročilo praktičnega izobraževanja in ga oceniti, omogočiti učitelju veščin oz. koordinatorju prakse na FERI opravljanje svetovanja in nadzora nad izvajanjem praktičnega izobraževanja. 3. člen Dolžnosti študenta/študentke so: da z vso resnostjo in prizadevnostjo izkoristi možnosti praktičnega izobraževanja v delovnem okolju, da se drži predpisanega delovnega časa, ki je v veljavi v gospodarski družbi, upoštevati navodila in naloge mentorja strokovnega izobraževanja, izdelati poročilo o praktičnem izobraževanju po merilih in zahtevah FERI in ga predložiti mentorju, pravočasno javiti izostanke (bolezen, študijske obveznosti). 4.člen Gospodarski družbi ne pripadajo iz naslova te pogodbe nobena plačila, razen plačila, ki so posledice kazenske odgovornosti študenta/študentke. Študentu/študentki lahko pripada nagrada v skladu s pripadajočo kolektivno pogodbo gospodarske družbe. 5. člen Študent/študentka med izvajanjem praktičnega izobraževanja ohranja status študenta in je obvezno zdravstveno zavarovan/a. Če študent/študentka pri opravljanju praktičnega izobraževanja več nima statusa študenta, ga s tem ne pridobi. 6. člen Pogodba se lahko prekine: brez odpovednega roka, zaradi pomembnega vzroka, z odpovednim rokom 4 tedne, če program izobraževanja močno odstopa od zastavljenih ciljev opredeljenih v programih praktičnega izobraževanja dostopnih na FERI. 7.člen Pogodba je sklenjena v treh izvodih, od katerega prejme en izvod FERI, en izvod gospodarska družba in en izvod študent na praktičnem izobraževanja. -3-

4 Kazalo vsebine 1. Uvod Opis gospodarske družbe in produktov Odkovki Ročna orodja Strojna oprema Turizem Sektor ITS Opis praktičnega izobraževanja Delovno okolje in plan implementacije Strojna oprema Uporabniški vmesnik Delovanje Težave s kamero Sklep

5 1. Uvod Obvezno prakso sem opravljal v podjetju Unior, sektorju ITS (informacijske tehnologije in sistemi), ki skrbi za računalniško omrežje in Slika 1: Logotip podjetja strojno ter programsko opremo podjetja. Razvil sem aplikacijo za izdajo naročil v skladišču ki se poveže s podatkovno bazo podjetja, in omogoča branje črtnih kod na artiklih v skladišču. 2. Opis gospodarske družbe in produktov Slika 2: dejavnosti - odkovki, ročno orodje, strojna oprema, turizem Delniška družba Unior je med največjimi in izvozno najpomembnejšimi slovenskimi podjetji. S svojimi štirimi programi Odkovkov, Ročnega orodja, Strojne opreme in Turizma je družba zavezana visoki kakovosti, doseganju visoke stopnje izkoriščenosti svojih zmogljivosti, povečevanju produktivnosti in doseganju optimalne dobičkonosnosti. Družba deluje v skladu s certificiranim sistemom kakovosti mednarodnega standarda ISO Odkovki Program Odkovki je najstarejši program in osnova, iz katerega se je razvil današnji Unior. Najkakovostnejšim proizvajalcem s področja avtomobilske industrije ekskluzivno dobavljajo zahtevne odkovke in sinter dele visokih varnostnih zahtev. Odkovki in sintrani deli ustvarjajo največji delež prodaje in izvoza med programskimi enotami družbe Unior. Kakovost izdelkov, Slika 3: Odkovki pretežno namenjenih avtomobilski industriji, potrjujejo raznoteri certifikati, testiranja in nagrade za odličnost. Temeljna dejavnost programa je utopno kovanje jekla, ki ga dopolnjujeta strojna obdelava odkovkov in proizvodnja sintranih delov iz kovinskih prahov. -5-

6 2.2. Ročna orodja Bogata tradicija orodnega kovaštva, upoštevanje novih tehnoloških dognanj in vrhunski materiali, kot sta krom in vanadijevo jeklo, zagotavljajo dolgo življenjsko dobo orodij Unior. Snovanje, razvoj in izdelava ročnega orodja Unior se nenehno prilagajajo novim potrebam uporabnikov. Izvirne izvedbene rešitve zagotavljajo izjemno uporabnost, učinkovitost in estetski izgled orodja. Program ročnega orodja, ki obsega več kot 5500 različnih izdelkov, zagotavlja Slika 4: Ročno orodje pomoč pri raznovrstnih opravilih in je priljubljen tako med poklicnimi kot med ljubiteljskimi mojstri Strojna oprema Z razvojem in izdelavo namenskih CNC obdelovalnih strojev za serijsko obdelavo aluminijastih odlitkov ali odkovkov, z lastnim razvojem in CAD projektiranjem, s preciznimi proizvodnimi procesi, z zagotovljeno montažo in zanesljivimi servisnimi storitvami ter z vrhunskim znanjem svojih strokovnjakov se Unior d.d. program Strojna oprema uveljavlja kot vse uglednejši ponudnik strojev. V svoje rešitve vključuje najsodobnejše dosežke dejavnosti in Slika 5: Strojna oprema najnovejša dognanja na področju odrezovanja materiala Turizem Med vse pomembnejšimi programi družbe Unior je turizem, ki se od sedemdesetih let razvija na osnovi naravnih danosti bližnje okolice in Pohorja. Prve turistične izzive je ponudila Rogla, klimatsko zdravilišče, olimpijski in smučarski center na nadmorski višini 1517 metrov, ponudbo pa je odlično zaokrožilo termalno zdravilišče Zreče. Klimatsko in termalno zdravilišče sta med seboj oddaljena le 15 kilometrov. -6- Slika 6: Turizem

7 2.5. Sektor ITS V sektorju ITS, kjer sem opravljal obvezno prakso je redno zaposlenih 15 oseb. Skrbijo za pravilno delovanje celotne računalniške infrastrukture: omrežje, podatkovna skladišča ter programske opreme. Podatki so hranjeni na strežnikih z Oracle programsko opremo za upravljanje s podatkovnimi bazami, in Microsoft Windows server operacijskim sistemom. 3. Slika 7: Strežniki, stikala in tračne enote v strežniški sobi Opis praktičnega izobraževanja Moja naloga je bila izdelati programsko opremo za android, ki omogoča delavcu v skladišču izdajo blaga na tabličnem računalniku. Program mora omogočati tudi branje črtne kode s pomočjo vgrajene kamere Delovno okolje in plan implementacije Prvotne zahteve so bile uporaba Oracle ADF mobile framework-a, ter Oracle Jdeveloper IDE. Vendar sem po nekaj dneh spoznavanja orodij ugotovil, da Oracle ADF mobile ni podpiral obdelave podatkov med komunikacijo s kamero na napravi, niti zadovoljeval hitrosti delovanja za zahteve aplikacije ki sem jo moral narediti. Zato sem se odločil program razviti v Eclipse Juno IDE z Android SDK, ter Google tools-i. S tem sem izgubil naravno komunikacijo s podatkovno bazo podjetja preko Oracle Database Mobile Server, ki bi sicer bila mogoča. Odločitev ni bila lahka, saj sem vedel da bi aplikacijo najbrž končal hitreje in enostavneje, če bi uporabil daleč razvit Oracle-ov framework, prav tako pa mi ne bi bilo potrebno skrbeti zaradi varnosti prenosa podatkov med podatkovno bazo ter aplikacijo. Vendar pa po drugi strani ne bi mogel klicati poljubnih.jar knjižnic (V tej različici to še ni mogoče), zato branja črtnih kod najbrž ne bi bilo mogoče implementirati. -7-

8 Slika 8: Eclipse razvojno okolje Težavo s komunikacijo med podatkovno bazo ter aplikacijo sem rešil s pomočjo vgrajene web service podpore v Oracle database 11g, ki ga podjetje uporablja. Tako sem se odločil, da bom podatke med tabličnim računalnikom in strežnikom prenašal preko web service protokola. Tukaj se pojavi vprašanje varnosti, saj se podatki po web service-u prenašajo nekriptirani. Po posvetovanju z mentorjem sva ugotovila, da varnost ne bo težava, saj je dostop mogoč le v lokalnem omrežju, povezava s tablico pa poteka po zaščitenem brezžičnem omrežju. Kljub temu smo na podatkovni bazi ustvarili uporabnika, ki ima dostop le do specifičnih procedur (ki sem jih napisal jaz, in delajo le nad specifičnimi podatki za delo skladiščnika). Tako ne more tretja oseba v lokalnem omrežju brskati, vpisovati, spreminjati ali brisati poljubnih vrstic oz. zahtevati poljubna povpraševanja. Ker vsi zaposleni v podjetju Unior uporabljajo kartice z RFID čipi za prijavo in odjavo ob prihodu in odhodu iz službe, ter naročila malic, smo želeli implementirati tudi branje šifre delavca iz njegove kartice preko NFC komunikacije v tabličnem računalniku. To idejo smo kasneje zavrgli, saj tablični računalniki ki jih podjetje lahko kupi -8- Slika 9: RFID prijavna kartica

9 pri svojih dobaviteljih, še nimajo potrebne strojne opreme (NFC čip). Slika 10: Oracle SQL developer IDE Za pisanje ter urejanje SQL procedur sem uporabljal Oracle SQLdeveloper IDE, ter lokalno brezplačno različico Oracle database Express 11g SUPB, na katero smo preko DB-linka kopirali podatke potrebne za moj projekt. Prenose podatkov preko web service-a, ter povezavo pa sem preizkušal s pomočjo orodja SOAP-UI, ki je prav tako brezplačno. -9-

10 Slika 11: SOAP UI 3.2. Strojna oprema Podjetje je za moj projekt kupilo tablični računalnik Samsung galaxy tab 2 7.0, ki ima 7 palčni zaslon, ter operacijski sistem različice Tako sem vedel kakšne specifikacije ima naprava, kar mi je prišlo prav predvsem pri izdelavi uporabniškega vmesnika, saj sem skladiščniku želel tembolj pohitriti in olajšati delo. Ker se bo aplikacija uporabljala samo na tej napravi (trenutno sicer le na eni, a obstaja možnost širitve še v ostala skladišča) sem nastavil najnižjo potrebno različico za zagon aplikacije na vrednost SDK 14 oz. Slika 12: Samsung galaxy tab 2 Android Ice cream sandwich Uporabniški vmesnik Uporabniški vmesnik sem torej uredil tako, da je vse potrebno za izdajo blaga prikazano na eni strani, vključno s tipkovnico ki jo skladiščnik potrebuje pri vnosu potrebnih atributov... Pred prikazom glavnega zaslona z možnostjo izdaje (slika 13) se mora uporabnik prijaviti (slika 12), in po eni uri neaktivnosti ga aplikacija samodejno odjavi. Na tak način lahko sistemski skrbniki vidijo

11 tudi ali je prišlo do kakšne napake, ali celo vdora v sistem ter vnosa podatkov. Skladiščnik za izdajo nekega artikla potrebuje naslednje podatke: Skladišče (če en skladiščnik dela v dveh ali več) Šifro artikla (če obstaja več šarž) Šarža artikla količino ki bo izdal (opcijsko) šifro delovnega naloga šifro stroškovnega mesta (npr. uprava, ITS, kovačnica...) - prazno če je vpisan delovni nalog šifro delavca ki je prevzel blago Ker je delovni nalog vezan na stroškovno mesto, se po vpisu delovnega naloga polje za vpis stroškovnega mesta onemogoči. Tudi šarža artikla se ne prikaže, razen če obstaja več možnih šarž, potem se uporabniku prikaže seznam vseh možnih šarž, izmed katerih izbere eno. Vnosnim poljem šifra artikla, šifra stroškovnega mesta, šifra delavca sem dodal tudi polje z nazivom s katerim lahko uporabnik aplikacije išče po vseh zapisih v bazi. Poleg tega je na zaslonu tudi gumb za zagon branja črtne kode s pomočjo vgrajene kamere, ki ob uspešnem branju avtomatično napolni tudi polje z nazivom prebranega artikla ter zalogo ki je še na Slika 13: Prijava v aplikacijo - prvi prikazan zaslon ob zagonu voljo v skladišču

12 Slika 14: Posnetek glavnega zaslona s katerim uporabnik izdaja blago Za hitrejše delo sem v datoteki za izgled in postavitev glavnega zaslona (slika 13) priredil tudi delovanje gumba»enter«oz. potrdi (ki je na sliki 13 modre barve z lupo) tako, da zažene iskanje po bazi, ob enem pa pomakne kurzor za vnos podatkov na naslednje polje. V primeru prikazanem na sliki 13 bi po vnosu šifre določenega izdelka ob pritisku na gumb z lupico ali gumb Izberi v isti vrstici zagnali iskanje tega izdelka (ki glede na testiranja traja približno 1 sekundo ali manj). Nakar bi se v polje»naziv artikla«vpisal naziv, v polje»zaloga«zaloga ki je na voljo, kurzor pa bi se pomaknil v polje»količina«kamor mora skladiščnik vnesti količino ki jo želi izdati

13 Kot sem že omenil lahko uporabnik tudi išče po bazi, torej bi v zgornjem primeru pritisnil na polje npr.»naziv artikla«(sicer je možno iskanje tudi po nazivih ostalih polj!) ter vpisal ključno besedo. Program bi poslal poizvedbo podatkovni bazi, ta pa bi vrnila rezultat nazaj programu. Nakar se lahko zgodi ena od naslednjih situacij: 1. V podatkovni bazi ni bilo zadetkov iskanja, program napiše na zaslon napako: Ni zadetkov iskanja! 2. Najden je le en zadetek, v primeru iskanja po artiklih se vpiše šifra, nato še naziv ter zaloga iskanega artikla, v primeru iskanja po nazivu stroškovnih mest ali oseb pa se vpiše le šifra. 3. Najdenih je več zadetkov, prikaže se seznam zadetkov, nakar se po izbiri enega izvrši enaka procedura kot pri točki 2. Na sliki 15 je prikazan seznam zadetkov iskanja ključne besede olje. Izpisu se doda tudi šifra artikla, saj skladiščnik veliko šifer pozna na pamet, in mu izpis šifre ob nazivu lahko veliko pomaga. Prav tako je ob izpisu prikazana zaloga. Izdelki ki jih ni na zalogi se ne izpišejo, saj jih skladiščnik v vsakem primeru ne bi mogel izdati ker jih ni. Slika 15: Slika zaslona po vpisu iskalnega niza "olje" v polje Naziv izdelka

14 3.4. Delovanje Kot sem že omenil, je aplikacija v celoti napisana v programskem jeziku Java, z uporabo uradnih Android knjižnic. Ker sem si želel prihraniti programiranje razpoznavanja ter prebiranja črtnih kod, in sem poznal nekaj knjižnic oz. Aplikacij ki to omogočajo, sem se odločil uporabiti eno od njih. Obstaja jih več, nenazadnje sem se odločal med dvema: ZBar ( ter Zxing ( Oba sta namreč med mojimi testiranji prepoznala kodo formata ki ga uporablja podjetje tj. CODE 128 (slika 15). Slika 16: Črtna koda formata code 128 Odločil sem se za Zxing, saj je lažja implementacija, in omogoča zanesljivejše delovanje. Zxing razvijalci so namreč že razvili android aplikacijo, s katero lahko prebiramo črtne kode, si jih lahko shranjujemo ali brskamo po google shopping artiklih in primerjamo cene itd... Kar je zame pomembno je implementacija njihove aplikacije v mojo. Razvijalci pri Zxing so to vedeli, in omogočili zagon skeniranja preko intent klica iz aplikacije v aplikacijo. Pogoj je pred klicem naložen Zxing program ter dve java datoteki, ki so jih za nas napisali pri Zxingu. Po uspešnem branju Zxing vrne rezultat nazaj v metodo onactivityresult. Primer zgoraj opisanega vidite spodaj: /////////////// Klic s katerim zaženemo Zxing branje črtnih kod: IntentIntegrator integrator = new IntentIntegrator(yourActivity); integrator.initiatescan(); /////////////// Funkcija v katero se vrne prebrana vrednost public void onactivityresult(int requestcode, int resultcode, Intent intent) { IntentResult scanresult = IntentIntegrator.parseActivityResult(requestCode, resultcode, intent); if (scanresult!= null) { // Prebrana vrednost se obdela tukaj, in je v spremenljivki scanresult! } // Prebrana ni bila nobena vrednost, naredimo karkoli želimo... } Kot sem že omenil pa je pogoj za delovanje že naložen njihov program, ki ga lahko dobimo na omenjenem naslovu, ali uradni trgovini za kupovanje aplikacij na androidu Google play. Dejstvo da se moja aplikacija zanaša na Zxing se morda zdi tvegano, vendar na ta način oni skrbijo za podporo, optimizacijo kode ter varnost. Če bi uporabil ZBar, bi integriral.jar datoteko (ZBar knjižnico) v moj projekt, in branje bi resda zagotovo delovalo natanko tako kot sedaj, vendar ne bi prejemal nikakršnih posodobitev, optimizacij, podpore za nove naprave itd

15 Za delovanje prenosa podatkov preko web service-a smo morali to najprej omogočiti na sistemu za upravljanje s podatkovno bazo. Res je, da Oracle database 11g omogoča web service prenose brez dokupovanja ali nadgrajevanja vmesnikov, vendar so privzeto izključeni. Zato sem moral najprej najti dokumentacijo ki opisuje potrebna navodila za zagon le-teh. Dokumentacija se nahaja na naslovu: Po nastavitvi strežnika sem najprej ustvaril testno tabelo ter vstavil tri podatke: CREATE TABLE test_tab ( id NUMBER, description VARCHAR2(50), CONSTRAINT test_tab_pk PRIMARY KEY (id) ); INSERT INTO test_tab (id, description) VALUES (1, 'ONE'); INSERT INTO test_tab (id, description) VALUES (2, 'TWO'); INSERT INTO test_tab (id, description) VALUES (3, 'THREE'); COMMIT; / Nato pa sem ustvaril še testno proceduro preko katere se bo web service povezoval s podatki: CREATE OR REPLACE PROCEDURE get_description ( p_id IN test_tab.id%type, p_description OUT test_tab.description%type) AS BEGIN SELECT description INTO p_description FROM test_tab WHERE id = p_id; END; / Procedura prejme podatek v spremenljivko p_id, ki jo primerja s podatki description iz tabele test_tab (ki sem jo ustvaril zgoraj), nakar vrne določen zapis iz le-te. Za pravilno delovanje web service prenosa potrebujemo WSDL (Web Services Description Language) datoteko, ki opiše naš web service in njegova pravila. To datoteko za nas generira Oracle podatkovna baza za vsako proceduro posebej. Zgornja procedura pa bi bila na naslovu ali: če je zapisana v package-u

16 V mojem primeru je torej na lokalnem računalniku na naslovu: Ko odprem povezavo Oracle zahteva tudi prijavo (kot sem prej omenil sem ustvaril tudi testnega uporabnika) ob vsakem kontaktu z bazo. Slika 17: Avtorizacija uporabnika podatkovne baze za dostop do wsdl dokumenta Ta postopek sem v android aplikaciji seveda avtomatiziral, ter dodal možnost nastavljanja podatkov o uporabniškem imenu ter geslu v nastavitve. Pri delu z web serivce-i na android sistemu pa sem uporabil odprto kodne knjižnice ksoap2 dostopne na naslovu: Testna WSDL datoteka v mojem primeru po prijavi zgleda tako: <definitions name="get_description" targetnamespace=" xmlns=" xmlns:tns=" xmlns:xsd=" xmlns:soap=" <types> <xsd:schema targetnamespace=" elementformdefault="qualified"> <xsd:element name="get_descriptioninput"> <xsd:complextype> <xsd:sequence> <xsd:element name="p_id-number-in" type="xsd:double"/> <xsd:element name="p_description-varchar2-out"> <xsd:complextype/> </xsd:element> </xsd:sequence> </xsd:complextype> </xsd:element> <xsd:element name="get_descriptionoutput"> <xsd:complextype> <xsd:sequence> <xsd:element name="p_description" type="xsd:string"/> </xsd:sequence>

17 </xsd:complextype> </xsd:element> </xsd:schema> </types> <message name="get_descriptioninputmessage"> <part name="parameters" element="tns:get_descriptioninput"/> </message> <message name="get_descriptionoutputmessage"> <part name="parameters" element="tns:get_descriptionoutput"/> </message> <porttype name="get_descriptionporttype"> <operation name="get_description"> <input message="tns:get_descriptioninputmessage"/> <output message="tns:get_descriptionoutputmessage"/> </operation> </porttype> <binding name="get_descriptionbinding" type="tns:get_descriptionporttype"> <soap:binding style="document" transport=" <operation name="get_description"> <soap:operation soapaction="get_description"/> <input> <soap:body parts="parameters" use="literal"/> </input> <output> <soap:body parts="parameters" use="literal"/> </output> </operation> </binding> <service name="get_descriptionservice"> <documentation>oracle Web Service</documentation> <port name="get_descriptionport" binding="tns:get_descriptionbinding"> <soap:address location=" </port> </service> </definitions> Iz zgornje kode je razvidno da gre za soap protokol ki bazira xml-ju, ter prenaša podatke preko http protokola. Ima dva elementa: P_ID-NUMBER-IN -> prejet ID, ter P_DESCRIPTIONVARCHAR2-OUT -> vrnjen atribut. Če v zastonjskem programu soapui vpišemo povezavo do zgornjega wsdl dokumenta nam generira poizvedbo s katero lahko komuniciramo s tem strežnikom. To v moji aplikaciji na android operacijskem sistemu naredi prej omenjena ksoap2 knjižnica

18 Slika 18: Zaslonska slika programa soapui s katerim preizkusimo wsdl dokument in povezavo. Na levi vidimo kodo poizvedbe, na desni pa rezultat (rumeno obarvana vrstica). Kot opazimo na zgornji sliki Oracle podatkovna baza generira pravilen wsdl dokument, saj poizvedba in rezultat delujeta po pričakovanjih. Izvorna koda poizvedbe za zgornji primer: <soapenv:envelope xmlns:soapenv=" xmlns:get=" <soapenv:header/> <soapenv:body> <get:get_descriptioninput> <get:p_id-number-in>1</get:p_id-number-in> <get:p_description-varchar2-out/> </get:get_descriptioninput> </soapenv:body> </soapenv:envelope> Izvorna koda rezultata za zgornji primer: <soap:envelope xmlns:soap=" <soap:body> <GET_DESCRIPTIONOutput xmlns=" <P_DESCRIPTION>ONE</P_DESCRIPTION> </GET_DESCRIPTIONOutput>

19 </soap:body> </soap:envelope> Zgornji postopek sem v podjetju najprej izvedel na moji lokalni različici podatkovne baze tj. Oracle database 11g EXPRESS (različica podatkovne baze za domače uporabnike z nekaj omejitvami). Ko sem prenos preizkusil, in dobil zadovoljive rezultate, smo isti postopek z mentorjem ter ostalimi informatiki izvedli še na podatkovni bazi podjetja. Težave so nastopile pri poizvedbah iskanja, saj wsdl dokument določa število in tipe atributov ki se bodo prenesli preko web service-a. Pri iskanju pa števila rezultatov v naprej ne moremo določiti. Težavo sem rešil s pomočjo novega kompleksnega tipa ki sem ga ustvaril na bazi, v katerega sem nato z zanko vstavil vse rezultate. Primer sql/pl kode za takšno metodo je viden spodaj: PROCEDURE SEZNAM_SARZ ( ID_ARTIKLA_ IN VARCHAR2, ID_SKLADISCA_ IN VARCHAR2, p_rez_out OUT GET_REZULTATI_RESPONSE_OBJ ) AS idx number; cursor nazivi is select from where AND AND xxx_kksar_ebs_mv.sarza, xxx_kksar_ebs_mv.koldej xxx_kksar_ebs_mv, xxx_skladisca xxx_kksar_ebs_mv.id_pd = id_artikla_ id_skladisca_ = xxx_skladisca.skladisce xxx_skladisca.organization_id = xxx_kksar_ebs_mv.organization_id; BEGIN -- INICIALIZACIJA OBJEKTA Z REZULTATI p_rez_out := GET_REZULTATI_RESPONSE_OBJ(REZULTATI_TAB_OUT()); -- Zanka s katero vstavimo rezultate v spremenljivko p_rez_out idx := 1; FOR naz IN nazivi LOOP -- POVEČAM SEZNAM ZA 1 ELEMENT p_rez_out.rezultati.extend(1); -- VSTAVIM PODATKE p_rez_out.rezultati(idx) := rezultat_rec_out(null,null); p_rez_out.rezultati(idx).id_ := naz.sarza; p_rez_out.rezultati(idx).naziv_ := naz.koldej; idx := idx + 1; END LOOP; END SEZNAM_SARZ;

20 - 20 -

21 za pravilne prenose podatkov sem moral nastaviti tudi parametre ksoap2 knjižnice v programski kodi aplikacije. Izsek programske kode potrebne za klic testne metode iz zgornjega primera: SoapObject request = new SoapObject(" GET_DESCRIPTION); request.addproperty("p_id-number-in", 1); request.addproperty("p_description-varchar2-out", ""); SoapSerializationEnvelope envelope = new SoapSerializationEnvelope(SoapEnvelope.VER11); envelope.setoutputsoapobject(request); envelope.dotnet = false; HttpTransportSE httptransport = new HttpTransportSE(" try { List<HeaderProperty> headerlist = new ArrayList<HeaderProperty>(); // s spodnjo vrstico v prenos vrinemo potrebne podatke za avtorizacijo // uporabnika PB (v tem primeru test) headerlist.add(new HeaderProperty("Authorization", "Basic " + org.kobjects.base64.base64.encode("test" + ":" + "test").getbytes()))); httptransport.call(" "GET_DESCRIPTION"), envelope, headerlist); // KLIC Object response = envelope.bodyin; ArrayList<String> rez = new ArrayList<String>(); rez.add(((soapobject)response).getpropertyasstring(0)); // REZULTAT return rez; } catch (Exception ex) { Log.w("NAPAKA", ex.tostring()); }

22 3.5. Težave s kamero Pri preizkušanju branja črtnih kod sem opazil dokaj slabe rezultate predvsem v temnejših prostorih, prav tako je branje bilo relativno počasno pri zadovoljivi svetlobi. Razlog za te težave je bil v strojni opremi kamere vgrajene v napravo, saj ta model tabličnega računalnika ni imel kamere z avtomatskim fokusom. Fokus je bil fiksno nastavljen na približno dva metra in dalje. To je bilo za moje potrebe nezadovljivo, saj skeniranje črtnih kod zahteva dovolj veliko resolucijo zajete fotografije, da algoritmi lahko učinkovito razberejo podatek. Branje črtnih kod od takšne razdalje bi zato bilo nemogoče, v kolikor sem napravo približal kodi, pa zajeta slika ni bila dovolj ostra. Po premisleku in pogovoru z mentorjem sva ugotovila da zaradi finančne situacije v kateri je podjetje nakup nove naprave ne pride v poštev. Nato sem prišel do ideje, da lahko pred kamero pritrdim dodatno lečo, ki bo spremenila goriščno razdaljo oz. fokus zajete slike. Ni bilo težko ugotoviti da je kamera daljnovidna, torej sem potreboval lečo s pozitivnim predznakom. S tabličnim računalnikom sem obiskal lokalno optiko, ter preizkusil različne leče. Izbral sem lečo z optičnim faktorjem +5 (5x povečava zbiralne leče). Pritrditev leče na ohišje ni bila problem, saj smo imeli namen kupiti tudi ohišje za tablico. Izbrali smo zelo kakovostno gumijasto ohišje ki se zelo čvrsto pritrdi na računalnik, ob enem pa zagotavlja boljši oprijem računalnika v rokah. Zaradi svoje raztezne zmogljivosti pa sem lahko vrinil tudi lečo med ohišjem ter napravo kot prikazuje slika 20. Slika 19: Gumijasto ohišje za tablični računalnik

23 Slika 20: Zadnja stran tabličnega računalnika z lečo pred kamero, ter gumijastim ohišjem Končni rezultat je izpadel zelo dobro, kakovost branja črtnih kod pa se je z lečo znatno izboljšala. Prav tako smo poskrbeli za odpornost naprave na morebitne padce ali trke z gumijastim ohišjem. Programska oprema ki sem jo napisal je prav tako delovala odlično, saj sem jo pred koncem prakse še dodobra optimiziral, in odpravil različne hrošče ter napake. Slika 21: Branje črtne kode na končnem izdelku

24 4. Sklep Mislim da sem se na praktičnem izobraževanju srečal z mnogo novimi ter zanimivimi tehnologijami, dobro sem utrdil znanje Java ter SQL programskih jezikov in spoznal ter sodeloval z mnogo odličnimi informatiki in programerji. Menim da sem kljub nekaj težavami s programsko kot tudi strojno opremo prakso izvedel zelo uspešno, prav tako sem zelo zadovoljen, ker mislim da je tudi podjetje dobilo od mene dober končni izdelek, ki je pripravljen za praktično uporabo