MODEL ZA OCENO DELOVANJA OMREŽNIH NAPRAV

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Informatika v organizaciji in managementu MODEL ZA OCENO DELOVANJA OMREŽNIH NAPRAV Mentor: red. prof. dr. Vladislav Rajkovi Kandidat: Aleš Bauer Kranj, junij 2006

2 ZAHVALA Zahvaljujem se prof. dr. Vladislavu Rajkoviu za pomo pri izdelavi diplomske naloge, za vse njegove predloge in svetovanja. Zahvaljujem se tudi ženi Gabrijeli, ki mi je v asu opravljanja diplomskega dela stala ob strani.

3 POVZETEK Diplomsko delo obravnava problematiko vrednotenja delovanja naprav na primeru omrežnih naprav. V ta namen je bil izdelan veparametrski odloitveni model za podporo odloanju pri vrednotenju in razvršanju sporoil, ki jih tvorijo omrežne naprave. Uporabljena je bila metodologija veparametrskega odloanja in raunalniška programa DEXi ter Excel, ki sta se v obravnavanem problemu izkazala kot ustrezna za uporabo, saj omogoata sistematien in transparenten nain odloanja na podroju upravljanja omrežja. KLJUNE BESEDE odloanje, sistemi za podporo odloanju, veparametrsko odloanje, ekspertni sistemi, upravljanje omrežja, Syslog ABSTRACT This diploma deals with the problem of evaluation operating devices on example of network devices. For this purpose multi-attribute decision model was built, to support decision making proces in evaluation and classification of messages generated from network devices by their importance. Both, the applied methodology of multi-attribute decision-making and the computer programmes DEXi and Excel have been recognized as suitable for this decision-making case as they allow systematic and transparent decision making in the field of evaluation of network management. KEYWORDS decision making, decision support systems, multi-attribute decision making, multiattribute decision model, expert systems, network management, Syslog

4 KAZALO 1. Uvod Predstavitev problema Predstavitev okolja Predpostavke in omejitve Metode dela Odloanje in sistemi za podporo odloanju Proces odloanja Opredelitev odloanja Sistemi za podporo odloanju Opredelitev in znailnosti Zgradba sistemov za podporo odloanju Veparametrsko odloanje Faze odloitvenega procesa Identifikacija problema Identifikacija kriterijev Definicija funkcije koristnosti Opis variant Vrednotenje in analiza variant Zakljuek Nadzor in upravljanje omrežja Raunalniška omrežja Nadzor, upravljanje in vzdrževanje omrežja Syslog protokol za upravljanje omrežja Kritina analiza Preoblikovanje Analiziranje baze sporoil Analiziranje baze sporoil s programom DEXi Zakljuki Ocena uinkov Pogoji za uvedbo Možnosti nadaljnjega razvoja Literatura in viri...37

5 1. UVOD 1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA V visokotehnoloških podjetjih je pretok informacij zelo pomemben dejavnik za uspeh. Neposredno je vezan na strojno opremo, ki nepretrgoma omogoa izvajanje izmenjave podatkov. V ta namen se uporabljajo raunalniška omrežja, s katerimi je omogoeno deljenje datotenih virov, programov, podatkovnih baz in dostop do zunanjih omrežij ter storitev. Lokalna omrežja velikih podjetij so sestavljena iz velikega števila omrežnih naprav, ki morajo brezhibno delovati, da so vse naštete storitve nepretrgoma na voljo. Delovanje omrežja spremljajo omrežni nadzorni sistemi, ki preverjajo odzivnost in hranijo podatke o delovanju. Trenutno tovrstni sistemi še niso dovolj dovršeni, da bi uspeli samostojno odkriti napake v delovanju omrežja in izvesti ustrezno akcijo. Analiziranje dnevniških zapisov je še vedno delo skrbnika omrežja. V diplomskem delu podajam nain, kako s pomojo sistemov za podporo odloanju hitreje in kvalitetnejše analizirati delovanje velikega števila omrežnih naprav v lokalnem omrežju. Omrežne naprave dogodke o delovanju zapisujejo v dnevnik, ki ga posredujejo nadzorni postaji v bazo podatkov. V bazi podatkov se vsak dan nabere nekaj deset tiso zapisov o delovanju. Iz velikega števila zapisov pa je izredno težko izlušiti najpomembnejše dogodke, na podlagi katerih moramo ukrepati. 1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA Družba Mobitel je nacionalni operater mobilne telefonije, ki izgrajuje in upravlja infrastrukturo mobilnih telekomunikacij v Sloveniji. Domaim in tujim uporabnikom ponujamo vse storitve s podroja mobilnih telekomunikacij v digitalni GSM in UMTS tehnologiji. Zagotavlja zanesljive in kakovostne izdelke, najsodobnejše storitve in vse potrebne informacije za njihovo uinkovito uporabo. Oktobra leta 1991 je sestavljeno podjetje SP PTT Ljubljana ustanovilo družbo Mobitel kot podjetje z omejeno odgovornostjo. Novembra 1992 se je družba preoblikovala v delniško družbo. Po reorganizaciji PTT-podjetja Slovenija v letu 1994 in z loitvijo poštne in telekomunikacijske dejavnosti je postal 100-odstotni lastnik družbe Mobitel Telekom Slovenije, nacionalni operater telekomunikacij. Aleš Bauer: Model za ocenjevanje delovanja omrežnih naprav stran 2 od 41

6 Organizacija družbe Družba Mobitel je razdeljena na naslednja podroja: Tehnino podroje Finanno-raunovodsko podroje Komercialno podroje Podroje informatike Pravno-kadrovsko podroje Splošno podroje Podroje za razvoj in projekte Posamezno podroje je razdeljeno na sektorje, le-ti pa dalje na oddelke. To je prikaz osnovnih funkcionalnih delov organizacijske zgradbe podjetja. Podjetje spada v panogo, za katero je znailna hitra rast, izredno hiter napredek tehnologije in mona konkurenca, kar pomeni, da se stalno sreuje z novimi zahtevami trga in novimi izzivi. Sam sem zaposlen v podroju informatike, sektor informacijske tehnologije in storitve komunikacije in varnost na delovnem mestu Sistemski inženir omrežij. Nadzorujem in upravljam lokalno omrežje podjetja, ki je sestavljeno iz okoli 150 omrežnih naprav (stikal, usmerjevalnikov in brezžinih dostopnih dotok), ki so v omrežje povezana po bakrenih in optinih povezavah. V ta namen uporabljam razlino komercialno in zastonjsko programsko opremo za nadzor in upravljanje. 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE Najveje omejitve v opisanem modelu za oceno delovanja omrežnih naprav predstavlja nizko število kriterijev, ki so nam na voljo v osnovni razliici protokola Syslog. Zaradi razvršenosti sporoil na le sedem nivojem je težko izbrati ustrezne kriterije in jih utežiti. V diplomskem delu je podan le prototip rešitve, ki bi se z ustreznim razvojem programske rešitve lahko podal kot samostojen program. Trenutno je rešitev omejena na zamudno rono vnašanje podatkov v programa DEXi in Excel. Aleš Bauer: Model za ocenjevanje delovanja omrežnih naprav stran 3 od 41

7 1.4 METODE DELA V diplomskem delu smo uvodoma uporabili opisno metodo dela, ki vkljuuje opazovanje, opisovanje, primerjanje, analizo in povezovanje. Najprej smo sistematino poiskali in kritino prouili domao in tujo strokovno literaturo z obravnavanega podroja, predvsem sistemov za podporo odloanju in nadzora omrežij, ter pregledali tudi dela iz vsebinskega podroja obravnavanih veparametrskih odloitvenih modelov. Uporabili smo lastno znanje, pridobljeno tekom študija in profesionalne izkušnje. Kot orodje za postopen razvoj in preizkus veparametrskih odloitvenih modelov smo izbrali raunalniški program DEXi, lupino ekspertnega sistema za veparametrsko odloanje in raunalniški program Microsoft Excel, ki omogoa enostavno delo s preglednicami. Aleš Bauer: Model za ocenjevanje delovanja omrežnih naprav stran 4 od 41

8 2. ODLOANJE IN SISTEMI ZA PODPORO ODLOANJU 2.1 PROCES ODLOANJA OPREDELITEV ODLOANJA Odloitev najbolj preprosto in splošno opredelimo kot izbiro med možnostmi. Samo odloanje kot proces predpostavlja obstoj vsaj treh stvari: potreb, razlogov za odloitev (spoznanje problemskega stanja), razlinih rešitev, alternativ (razrešitev istega problema na razline naine), meril, na podlagi katerih izbiramo (odvisno od nosilca ali dajalca odloitve in njegovih interesov). Proces odloanja tako okvirno sestavljajo naslednje faze: ugotavljanje problemskih stanj, doloanje problemov, iskanje, razvijanje, ocenjevanje in izbira rešitev, logien preizkus rešitve in z izvedbo v praksi tudi njen praktien preizkus. Slika : Odloitveni proces Aleš Bauer: Model za ocenjevanje delovanja omrežnih naprav stran 5 od 41

9 Odloanje je proces, v katerem je potrebno izmed ve variant (alternativ, inaic, možnosti) izbrati tisto, ki najbolje ustreza postavljenim ciljem oziroma zahtevam. Poleg izbora želimo variante tudi razvrstiti od najboljše do najslabše. Pri tem so variante objekti, akcije, scenariji ali posledice enakega oziroma primerljivega tipa. Odloanje je obiajno del splošnega reševanja problemov in pogost nain vsakodnevnega delovanja ljudi. Težavnost odloitvenih problemov je zelo razlina in obsega tako individualno kot zapleteno skupinsko odloanje pri vodenju, upravljanju, nartovanju v podjetjih, pa tudi na drugih strokovnih podrojih. Najpomembnejši problemi, ki se pojavljajo pri težkih odloitvenih problemih, izvirajo iz: velikega števila dejavnikov, ki vplivajo na odloitev, številnih in slabo definiranih ali poznanih variant, zahtevnega in pogosto nepopolnega poznavanja odloitvenega problema in ciljev odloitve, obstoja ve skupin odloevalcev z nasprotujoimi si cilji, omejenega asa in drugih virov za izvedbo odloitvenega procesa. 2.2 SISTEMI ZA PODPORO ODLOANJU OPREDELITEV IN ZNAILNOSTI Za podporo procesa odloanja so se že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pojavili tako imenovani sistemi za podporo odloanju SPO (angl. DSS decision support systems) in se z razširjenostjo osebnih raunalnikov razvijali in razširjali. SPO je raunalniški informacijski sistem, ki ga sestavljajo strojna in programska oprema ter ljudje. Namenjen je pomoi vsem sodelujoim v procesu odloanja na vseh organizacijskih nivojih, s poudarkom na reševanju delno strukturiranih in nestrukturiranih problemov. Turban in Aronson navajata naslednje osnovne znailnosti in zmožnosti»idealnih«sistemov za podporo odloanju: zagotavljajo podporo v delno in nestrukturiranih odloitvenih situacijah, podpora je namenjena razlinim upravljalskim nivojem, podpora je namenjena tako posameznikom kot skupinam, zagotavljajo podporo raznim medsebojno odvisnim in/ali sekvennim odloitvam, podpirajo vse faze odloitvenega procesa, podpirajo razline odloitvene procese in naine, so prilagodljivi, omogoajo interaktivno, uporabniku prijazno uporabo, skušajo izboljšati uinkovitost odloanja (tonost, pravoasnost, kakovost), odloevalcu omogoajo nadzor nad vsemi koraki odloitvenega procesa, Aleš Bauer: Model za ocenjevanje delovanja omrežnih naprav stran 6 od 41

10 preprostejše sisteme lahko zgradijo tudi konni uporabniki, uporabljajo modele za analiziranje odloitvenih situacij, omogoajo dostop do množice razlinih podatkov. Med koristmi, ki jih prinaša uporaba SPO, v literaturi najdemo naslednje prednosti: boljše razumevanje poslovanja in kvalitetnejše odloitve, poveanje odloevaleve zmožnosti obdelovanja informacij in znanja, izboljšano komunikacijo in kontrolo, zmanjševanje stroškov, poveano produktivnost, prihranek na asu in možnost hitrega odgovora na nepriakovane situacije, možnost izdelave nepredvidenih analiz, poveano zadovoljstvo tako strank kot tudi zaposlenih, boljšo uporabo virov podatkov. SPO skuša preko komunikacije z uporabnikom poveati njegove mentalne sposobnosti (uenje, ustvarjalnost, sistematien razvoj odloitev, lovekove omejitve pri procesiranju informacij). SPO omogoa uporabniku zbiranje podatkov, ki so potrebni pri sprejemanju odloitve, in njihovo analizo. Pri zbiranju podatkov SPO odgovarja na vprašanje»kaj je?«, v fazi analize pa na vprašanja»zakaj?«,»kaj e?«in»kaj je najbolje?« ZGRADBA SISTEMOV ZA PODPORO ODLOANJU Sisteme za podporo odloanju gradijo naslednji elementi: podsistem za upravljanje podatkov (angl. data management subsystem: vkljuuje bazo podatkov, potrebnih za odloanje; programsko orodje, t. i. DBMS: angl. data-base management system sistem za upravljanje baze podatkov); podsistem za upravljanje modelov (angl. model management subsystem: programska orodja finannega, statistinega, upravljalskega podroja in drugi kvantitativni modeli za zagotavljanje analitinih zmožnosti sistema, vkljuno z jeziki za modeliranje; programsko orodje, t. i. MBMS: angl. model base management system sistem za upravljanje baze modelov); podsistem za upravljanje znanja (angl. knowledge management subsystem, lahko podpira ostale podsisteme ali deluje kot samostojna komponenta, omogoa»poveanje«odloevalevega znanja, inteligence); uporabniški vmesnik (angl. user interface subsystem, namenjen dvostranski komunikaciji med uporabnikom in raunalnikom); uporabnik kot del celotnega sistema. Aleš Bauer: Model za ocenjevanje delovanja omrežnih naprav stran 7 od 41

11 Slika : Shematski prikaz zgradbe sistemov za podporo odloanju 2.3 VEPARAMETRSKO ODLOANJE Med metode za podporo odloanju uvršamo tudi metode veparametrskega odloanja (angl. MADM Multi-Attribute Decision Making), ki so dobro teoretino osnovane v okviru odloitvene teorije in teorije koristnosti in se v praksi uspešno uporabljajo pri podpori zahtevnih odloitev. Osnovna ideja veparametrskega odloanja je razgradnja odloitvenega problema na manjše in lažje obvladljive podprobleme. Variante razlenimo na posamezne parametre (kriterije, atribute) in jih loeno ocenimo glede na vsak parameter. Konno oceno variante dobimo s postopkom združevanja ocen parametrov. Konna izpeljana vrednost predstavlja temelj za razvršanje in izbor najustreznejše variante. 2.4 FAZE ODLOITVENEGA PROCESA Odloitveni proces je proces sistematinega zbiranja in urejanja znanja. Zagotovil naj bi dovolj informacij za primerno odloitev, zmanjšal možnost, da bi kaj spregledali, pospešil in pocenil proces odloanja ter dvignil kakovost odloitve. Odloitveni proces praviloma poteka po naslednjih fazah, ki se lahko tudi ponavljajo in prepletajo: identifikacija problema, identifikacija kriterijev, definicija funkcij koristnosti, opis variant, vrednotenje in analiza variant ter zakljuek. Aleš Bauer: Model za ocenjevanje delovanja omrežnih naprav stran 8 od 41

12 2.4.1 IDENTIFIKACIJA PROBLEMA Prva faza odloitvenega procesa je rezultat spoznanja, da je nastopil odloitveni problem, ki je dovolj težak, da ga je smiselno reševati na sistematien in organiziran nain. V tej fazi opredelimo problem, odloitveno skupino in metodo dela. V okviru definicije problema opredelimo predmet odloanja, cilje, ki jih želimo z odloitvijo dosei, zahteve, katerim mora ustrezati izbrana varianta in težavnost problema. Pri izbiri metode doloimo nain, kako se bomo lotili problema in kakšne oziroma katere pripomoke bomo pri tem uporabili.»dobra rešitev dobro zastavljenega odloitvenega problema je skoraj vedno pametnejša izbira kot odlina rešitev slabo zastavljenega problema.«2.4.2 IDENTIFIKACIJA KRITERIJEV V tej fazi doloimo kriterije, na podlagi katerih bomo ocenjevali razliice, in zasnujemo strukturo odloitvenega modela. Množica opisnih parametrov mora ustrezati ve lastnostim: polnost: vsi vplivni dejavniki, ki bistveno vplivajo na odloitev, so predstavljeni s parametri, operativnost: neposredna uporabnost v procesu odloanja, merljivost kriterijev, razstavljivost: možnost razstavitve, strukturiranja odloitvenega problema, neredundantnost: kriteriji naj se po možnosti ne prekrivajo, ker bi v tem primeru isti kriterij imel na odloitev vekratni vpliv ali bi se vsebinsko ponavljal, minimalnost: predvideva im manjše število parametrov, ortogonalnost: medsebojna neodvisnost parametrov. Postopek identificiranja kriterijev je odvisen tudi od uporabljene metodologije, naeloma pa poteka po naslednjih korakih: priprava nestrukturiranega seznama kriterijev, ki jih bomo upoštevali pri odloanju, s kratkim opisom, hierarhino strukturiranje kriterijev: kriterije hierarhino uredimo, pri emer upoštevamo medsebojne odvisnosti in vsebinske povezave. Nepomembne kriterije in tiste, ki so izraženi z ostalimi kriteriji, zavržemo in po potrebi oblikujemo nove. Rezultat je drevo kriterijev, doloitev merskih lestvic: vsem kriterijem v drevesu doloimo merske lestvice, to je zalogo vrednosti, ki jih lahko zavzamejo pri vrednotenju ter morebitne druge lastnosti (npr. urejenost). Aleš Bauer: Model za ocenjevanje delovanja omrežnih naprav stran 9 od 41

13 2.4.3 DEFINICIJA FUNKCIJE KORISTNOSTI V tej fazi definiramo funkcije, ki opredeljujejo vpliv nižjenivojskih kriterijev na tiste, ki ležijo višje v drevesu, vse do korena drevesa, ki predstavlja konno oceno variant. Funkcije koristnosti tako izražajo mo posameznega kriterija. Oblika funkcij in nain njihovega zajemanja je odvisna od uporabljene metode. Najpogosteje se uporabljajo preproste funkcije, kot so utežena vsota in razna povpreja, pa tudi funkcije z vejo izrazno mojo, vendar so nekoliko zahtevnejše za praktino uporabo OPIS VARIANT Vsako varianto opišemo z vrednostmi osnovnih kriterijev, ki ležijo na listih drevesa. Do tega opisa pridemo s prouevanjem variant in zbiranjem podatkov o njih. Pri tem se pogosto sreamo s pomanjkljivimi ali nezanesljivimi podatki. Nekatere metode v tem primeru odpovedo, druge pa omogoajo, da takšne podatke opišemo v obliki intervalov ali verjetnostnih porazdelitev. Pri opisu variant navedemo tudi nain njihovega merjenja in morebitne vire VREDNOTENJE IN ANALIZA VARIANT Vrednotenje variant je postopek doloanja konne ocene variant na podlagi njihovega opisa po osnovnih kriterijih. Vrednotenje poteka»od spodaj navzgor«, v skladu s strukturo kriterijev in funkcijami koristnosti. Varianta z najboljšo oceno je ponavadi najboljša, v kolikor pri ocenitvi ni prišlo do vejih napak. Zato je potrebno variante analizirati in odgovoriti na naslednja vprašanja. Na osnovi katerih vrednosti kriterijev in katerih funkcij je bila izraunana konna ocena? Ali so vrednosti kriterijev in uporabljene funkcije koristnosti ustrezne? Ali je konna ocena v skladu s priakovanji in zakaj odstopa (e)? Kateri atributi so najbolj prispevali k takšni oceni? Katere so bistvene prednosti in pomanjkljivosti posamezne variante? Kakšna je obutljivost odloitve: kako spremembe vrednosti kriterijev vplivajo na konno oceno? Kako je mogoe variante izboljšati? Katere spremembe povzroijo bistveno poslabšanje ocen variant? V em se variante pomembno razlikujejo med seboj? Aleš Bauer: Model za ocenjevanje delovanja omrežnih naprav stran 10 od 41

14 2.4.6 ZAKLJUEK V zakljuku odloitvenega procesa ugotovimo konni rezultat reševanja problema. Doloimo in ustrezno utemeljimo najboljšo varianto. Preverimo, ali so cilji odloitvenega procesa doseženi oziroma kaj bi bilo še potrebno ukreniti, da jih dosežemo. Izpostavimo morebitne napotke za realizacijo konne odloitve, kot je npr. opis kritinih lastnosti izbrane variante, katerim je potrebno pri realizaciji posvetiti posebno pozornost. Z utemeljitvijo vseh navedenih vprašanj in korakov pridemo do celovite slike o variantah in s tem do kvalitetnejše, bolj utemeljene in preverjene odloitve. Raunalniška podporna orodja so pri tem praktino nepogrešljiva, saj tovrstne analize s svojimi pripomoki bistveno olajšajo. Aleš Bauer: Model za ocenjevanje delovanja omrežnih naprav stran 11 od 41

15 3. NADZOR IN UPRAVLJANJE OMREŽJA 3.1 RAUNALNIŠKA OMREŽJA Raunalniška omrežja delimo glede na velikost, logino strukturo povezav in fizino izvedbo. Glede na velikost omrežja delimo na: LAN (lokalna omrežja Local area network) MAN (mestna omrežja Metropolitan area network) WAN (velikega obsega - Wide area network) Glede na logino strukturo omrežja delimo na: Client-Server (odjemalec-strežnik) Peer-to-peer (vsak z vsakim) Glede na fizino izvedbo (topologijo) jih delimo na: Bus (vodilo) Star (zvezda) Ring (obro) Tree (drevo) V lokalnih omrežjih podjetij je danes najpogostejša topologija zvezde, v kombinaciji z drugimi topologijami. Zvezda topologija ima središni razdelilnik, preko katerega so povezani vsi ostali lani mreže. Prenosna hitrost s stikali dosega 1Gb/s. Najveja prednost topologija zvezda je hitrost. Primerna je za hrbtenico omrežja. Okvara na enem delu ne onesposobi cele mreže. Pomanjkljivosti so velikost ožienja in veliko število naprav. Aleš Bauer: Model za ocenjevanje delovanja omrežnih naprav stran 12 od 41

16 Slika Primer mešane topolgogije omrežja V praksi so pogoste mešane topologije, ki so kombinacije vodnika, obroa, zvezde, žinih in brezžinih povezav. Aleš Bauer: Model za ocenjevanje delovanja omrežnih naprav stran 13 od 41

17 3.2 NADZOR, UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE OMREŽJA Storitve nadzora, upravljanja in vzdrževanja omrežja so namenjene predvsem upravljalcem in vzdrževalcem. Konnim uporabnikom koristijo le posredno, vendar je ta posredna korist zelo velika, saj nenadzorovano omrežje brez upravljanja deluje zelo slabo ali celo sploh ne deluje. Storitve nadzora in upravljanja so: Odkrivanje in odpravljanje napak Merjenje in analiza zmogljivosti sistema Nadzor in upravljanje posameznih plasti kot funkcionalnih enot Nadzor in upravljanje varnostnih mehanizmov Za izvajanje naštetih funkcij vpeljemo v strukturo informacijsko-komunikacijskega sistema nadzorno-upravni center. Nadzorno-upravni center je nujen sestavni del informacijsko-komunikacijskega sistema in lahko predstavlja celo organizacijsko enoto z ve zaposlenimi v okviru poslovnega sistema, ki uporablja informacijskokomunikacijski sistem. Obiajno so funkcije nadzora organizacijsko dodeljene raunskim centrom. Štiri osnovna podroja nadzora in upravljanja, ki jih pokriva nadzorno upravni center, so: Tehnološka domena: to je osnovna infrastruktura, potrebna za izvajanje informacijsko-komunikacijskih storitev pravzaprav je predmet nadzora in upravljanja. Nadzorna domena: to podroje zajema funkcije, neposredno namenjene izvajanju nadzora. Administrativna domena: združuje funkcije, ki so potrebne za izvajanje in zagotavljanje bistvenih administrativnih in upravnih potreb delujoega sistema. Odloitvena domena: predstavlja funkcije, ki omogoajo vodstvo odloitve, ki zagotavljajo usklajenost sistema s potrebami konnih uporabnikov in možnostmi operaterja storitev. Nadzorna domena: To podroje zajema funkcije, neposredno namenjene izvajanju nadzora. Varnost je osnova za uspešno uporabniško delovanje sistema v vseh štirih zgornjih domenah, saj mu zagotavlja zmogljivosti in funkcionalnost za izvajanje uporabniških storitev (kljub morebitnim hibam). Osnovni cilj nadzorno-upravnega sistema je odkrivanje napak, preden jih odkrijejo uporabniki in odkrivanje napak, ne da bi ovirali konne uporabnike. V takem okviru in pri tako zastavljenih ciljih varnost predstavlja konglomerat zahtev za zanesljivost, zaupnost in konsistentnost sistema in funkcij za njihovo uresnievanje. Aleš Bauer: Model za ocenjevanje delovanja omrežnih naprav stran 14 od 41

18 Tehnološka domena Odloitvena domena Nadzorna domena Administrativna domena varnost varnost Slika 3.2.1: Temelji domene ali podroja upravljanja in nadzora e naj ima varnostni sistem strukturo in funkcionalnost, kot jo predstavlja slika 3.2.1, nujno potrebuje tudi doloeno informacijsko podporo. O nadzorovanem sistemu je potrebno zbirati podatke, jih pravilno interpretirati in na njihovi osnovi usmerjati upravljanje sistema. Aleš Bauer: Model za ocenjevanje delovanja omrežnih naprav stran 15 od 41

19 3.3 SYSLOG PROTOKOL ZA UPRAVLJANJE OMREŽJA Syslog je protokol, ki omogoa napravam pošiljanje notifikacijskih sporoil po IP omrežju na zbiralec dogodkovnih sporoil, znan kot»syslog strežnik ali Syslog demon«. Z drugimi besedami, naprava je lahko nastavljena tako, da generira Syslog sporoilo in ga posreduje na specificiran Syslog strežnik. Najprej je bil Syslog protokol zasnovan za uporabo v UNIX operacijskih sistemih, kasneje pa se je podroje uporabe razširilo na usmerjevalnike, požarne pregrade, omrežna stikala in druge naprave. Predstavlja dober nain za zbiranje heterogenih podatkov na skupnem podatkovnem odlagališu. Sporoila temeljijo na UDP vrsti protokola IP komunikacij. Prejeta so na UDP vratih 514. Velikost sporoila ni veja kot 1024 bytov. Ker je UDP tip nepovratne komunikacije, tako prejemnik kot pošiljatelj nimata podatka o prejetju ali retransmisiji. V primeru preobremenitve omrežja ali neodzivnosti prejemnika se UDP sporoila izgubijo. Syslog protokol je definiran v standardu RFC Syslog paket je sestavljen iz teh delov: 1. PRI je prioriteno število in je ograjeno z oglatimi oklepaji. Predstavlja tako»facility«kot tudi»severity«sporoila. To je osembitna številka. Prvi trije manj pomembni biti predstavljajo severity nivo sporoila, ostalih pet pa prestavlja predstavlja aplikacijo, ki sporoilo pošilja. 2. Glava HEADER vsebuje asovno oznako, ki sestoji iz asa in datuma, ko je bilo sporoilo tvorjeno. Vezan je na sistemski as naprave. 3. Sporoilo MSG vsebuje sporoilni del in zasede ves ostali prostor v Syslog paketu. Ponavadi vsebuje dodatne informacije o procesu, ki je tvorilo sporoilo. Skupna velikost paketa ne sme presegati 1024 bytov, najmanjša velikost pa ni doloena. Primer Syslog sporoila: :11:46 Local7.Notice : Feb 24 09:09:38.533: %LINEPROTO-5-UPDOWN: Line protocol on Interface BRI0:1, changed state to down Aleš Bauer: Model za ocenjevanje delovanja omrežnih naprav stran 16 od 41

20 »Severity code«predstavlja nivo sporoila, ki je bilo tvorjeno: Numerina koda Nivo (Severity) 0 Nujno: sistem je neuporaben 1 Pozor: izvedena mora biti akcija 2 Kritino: kritino stanje 3 Napaka: stanje napake 4 Opozorilo: opozorilno stanje 5 Obvestilo: normalno, toda pomembno stanje 6 Informativno: informativna sporoila 7 Tabela Razhroševanje: razhroševalnega nivoja sporoila Na omrežnih napravah, ki omogoajo pošiljanje Syslog sporoil, je potrebno omenjeno storitev tudi ustrezno nastaviti. Najpomembneje je navesti IP naslov strežnika, ki bo prejemal sporoila, ter doloiti nivo, od katerega navzgor se bodo sporoila pošiljala. Na kratko bom podal potrebne konfiguracijske parametre, ki jih je potrebno vnesti na razlinih vrstah Cisco naprav: Naprave z operacijskim sistemom CatOS: set logging server enable set logging server set logging server Informational Slika 3.3.1: Omrežno stikalo proizvajalca Cisco Systems Aleš Bauer: Model za ocenjevanje delovanja omrežnih naprav stran 17 od 41

21 Naprave z operacijskim sistemom IOS: logging logging trap Informational logging on Slika 3.3.2: Omrežni usmerjevalnik proizvajalca Cisco Systems Požarne pregrade Cisco PIX: logging host dmz logging trap Informational logging on Slika 3.3.3: Požarna pregrada proizvajalca Cisco Systems V vseh primerih potrebujemo za konfiguriranje priviligirani nain dostopa za upravljanje naprav. Aleš Bauer: Model za ocenjevanje delovanja omrežnih naprav stran 18 od 41

22 Za prejemanje in hranjenje Syslog sporoil nam je na voljo ve programov na razlinih operacijskih sistemih. Syslog storitev je lahko na voljo kot samostojen program ali kot del zbirke programa za upravljanje omrežja. Za operacijska sistema Unix in Linux potrebujemo: sysklogd rsyslogd syslog-ng Slika 3.3.4: Program za prejemanje in hranjenje Syslog sporoil syslog-ng Za operacijski sistem Microsoft Windows potrebujemo: HDC Syslog Kiwi Syslog Daemon MonitorWare Agent NetDecision SysLog Server NTsyslog WinSyslog CiscoWorks Aleš Bauer: Model za ocenjevanje delovanja omrežnih naprav stran 19 od 41

23 Kot primer zbirke, ki vsebuje Syslog storitev, navajam skupek programov CiscoWorks, ki služijo za upravljanje naprav proizvajalca Cisco Systems. Ta blagovna znamka je v svetu najbolj razširjena in uporabljena. Zbirko sestavljajo programi za pregledovanje napak na napravah, shranjevanje konfiguracij, nalaganju strojno-programske opreme, konfiguriranju naprav, grafinemu prikazu topologije omrežja in pregledovanju Syslog dnevniških zapisov. Slika 3.3.5: Program za nadzor in upravljanje omrežja Cisco Works CisoWorks vsebuje bazo Syslog, do katere dostopamo preko modula RME (Resource Manager Essentials), Report Generator. V poroilu navedemo naprave, katerih dnevnik želimo pregledovati, in datum ali obdobje, ki nas zanima. Privzeta nastavitev je zadnjih 24 ur. Mogoe je tudi nastaviti, da se poroilo izvede ob doloenem vnaprej nastavljenem asu. Aleš Bauer: Model za ocenjevanje delovanja omrežnih naprav stran 20 od 41

24 Cisco omrežna naprava Syslog storitev Podatkovna baza Syslog sporoil Ali je severity =< 2 Prekonfiguracija naprave ali usrezna akcija Pošlji skrbniku omrežja Slika 3.3.6: Diagram poteka dogodkov Razline naprave pošiljajo na Syslog storitev, ki tee na strežniku. e je nivo (severity) sporoila Emergency, Alert ali Critical (manjši od dve), se tvori e-poštno sporoilo z vsebino syslog sporoila in pošlje skrbniku omrežja. Srbnik po pregledu sporoila izvede ustrezno akcijo. V podatkovno bazo se neprekinjeno zapisujejo Syslog sporoila. Skrbnik omrežja vsak dan opravi pregled sporoil, ki so bila prejeta zadnjih 24 ur. Aleš Bauer: Model za ocenjevanje delovanja omrežnih naprav stran 21 od 41

25 3.4 KRITINA ANALIZA Upravljanje omrežja danes ne pomeni ve le, da vse naprave delujejo. Delovati morajo brezhibno. Da omogoimo takšno delovanje je, potrebo redno pregledovati sporoila, ki jih naprave pošiljajo. Dokler je število naprav majhno in je sorazmerno temu majhno tudi število zapisov, pregledovanje ni dolgotrajen postopek. Veja podjetja pa uporabljajo ve sto ali celo tiso naprav, ki dnevno proizvedejo tudi do sto tiso sporoil, ki jih hranimo v podatkovni bazi. Problem nastopi, ko želimo bazo pregledovati. Enostaven nain pregledovanja je filtriranje sporoil po nivoju pomembnosti (severity). S tem dobimo najkritinejše dogodke, zanemarimo pa veliko število opisnih dogodkov nižjega nivoja, ki se najvekrat periodino ponavljajo in v omrežju predstavljajo logine konfiguracijske napake ali manj pomembne napake, ki niso zanemarljive. Skrbniki omrežij torej izredno težko loijo naprave, ki delujejo brezhibno od naprav z napakami v delovanju. Slika 3.4.1: Primer dnevniškega zapisa Cisco naprave Aleš Bauer: Model za ocenjevanje delovanja omrežnih naprav stran 22 od 41

26 4. PREOBLIKOVANJE 4.1 ANALIZIRANJE BAZE SPOROIL V primeru diplomskega dela je predmet odloanja 12 omrežnih naprav. Od teh so 4 WLAN dostopne toke, 4 omrežna stikala in 4 usmerjevalniki. Vse naprave so proizvod podjetja Cisco Systems in so aktivne v uporabi v podjetju Mobitel d. d. Cilj odloanja je iz celotnega nabora omrežnih naprav izpostaviti tri katerih delovanje ni zadovoljivo. Dnevniške zapise in delovanje slednjih pa mora skrbnik sistema podrobneje pregledati. Za prvi program, s katerim smo podprli odloitveni problem, smo izbrali Microsoft Excel. Dnevniški zapisi so v programu Cisco Works izvoženi v tip datoteke CSV (Comma Separated Value). Izvoženo datoteko smo nato odprli in rono obdelali s programom Microsoft Excel. Za vsako napravo smo prešteli število posameznih sporoil po nivojih. Nato smo zmnožili število dogodkov z vrednostjo uteži ter na koncu sešteli vse zmnožke in tako dobili vsoto za posamezno napravo. Rezultati so predstavljeni v nadaljevanju. Izdelava namenskega programa, ki bi omogoil obdelavo podatkov sporoil, je enostavna in zajema le osnovne aritmetine operacije. Cisco omrežna naprava Syslog storitev Podatkovna baza Syslog sporoil Izpis sporoil z vseh naprav v zadnjih 24 urah Izvoz izpisa v csv datoteko Pretvorba v tip datoteke xls Prekonfiguracija naprave Pregled stanja v programu excel Slika 4.1.1: Diagram obdelave podatkov Aleš Bauer: Model za ocenjevanje delovanja omrežnih naprav stran 23 od 41

27 Kriteriji in funkcija koristnosti: Omrežne naprave pošiljajo Syslog sporoila vrednotenja glede na nivo pomembnosti od 7 do 0, ki smo jih uporabili kot kriterije. S številom dogodkov posameznega nivoja, ki ga naprava pošilja, in njihovim seštevkom smo dobili variante. Nivoji so vrednoteni linearno od 7 do 0. e posamezne nivoje enakomerno utežimo, ne dobimo zadovoljivega rezultata, ker so dogodki višjih nivojev logino veliko bolj pomembni kot dogodki nižjih nivojev in je tako uteževanje neprimerno. Kot alternativo lahko uporabimo aritmetine funkcije, s katerimi so višjenivojska sporoila dodatno utežena, nižjenivojska pa manj. Uteži % nivo Syslog sporoila Slika 4.1.2: Linearno uteževanje Aleš Bauer: Model za ocenjevanje delovanja omrežnih naprav stran 24 od 41

28 Pri eksponentni porazdelitvi uteži so nižji nivoji 7 (razhroševanje), 6 (informativno), 5 (obvestilo) in 4 (opozorilo) mnogo manj uteženi kot pri linearni. Srednjenivojska sporoila 3 (napaka) in 2 (kritino) sta malo bolj uteženi kot pri linearni utežitvi, ker so sporoila teh nivojev pomemba. Višjenivojski sporoili 1 (Pozor) in 0 (Nujno) sta dodatno uteženi, ker le eno sporoilo teh dveh nivojev pomeni prekinjeno delovanje naprave in s tem onemogoeno pošiljanje nadajnjih sporoil na Syslog strežnik. S tem je dosežena problemu primernejša uteženost, s pomojo katere imamo možnost za kvalitetnejše vrednotenje variant omrežnih naprav s programom Excel. Sporoila najnižjega nivoja razhroševanja sem namenoma izloil, ker jih je preve in so namenjena izredno natannemu pregledovanju delovanja naprave. uteži % nivo Syslog sporoila Slika 4.1.3: Eksponentno uteževanje Nivo Syslog sporoila Utež v % graf 2 Utež v % graf Tabela 4.1.1: Numerina predstavitev uteževanja Aleš Bauer: Model za ocenjevanje delovanja omrežnih naprav stran 25 od 41

29 Variante so bile ocenjene glede na število sporoil posameznega kriterija. Rezultati vrednotenja variant: Kriterij Ocena Utež = w ,5 0,1 WLAN dostopna t. 1 v v*w WLAN dostopna t. 2 v v*w WLAN dostopna t. 3 v 6 75 v*w 30 37,5 67,5 WLAN dostopna t. 4 v v*w Stikalo 1 v v*w Stikalo 2 v v * w Stikalo 3 v v*w Stikalo 4 v Usmerjevalnik 1 v v*w Usmerjevalnik 2 v v*w Usmerjevalnik 3 v v*w Usmerjevalnik 4 v v*w Tabela 4.1.2: Rezultati vrednotenja variant s programom Excel Aleš Bauer: Model za ocenjevanje delovanja omrežnih naprav stran 26 od 41

30 Iz tabele je razvidno, da ima najvišjo oceno Usmerjevalnik 3, kar pomeni, da je njegovo delovanje najbolj vprašljivo. Usmerjevalnik 3 je poslal kar sporoil nivoja 6 (informativno). Podrobnejši pregled sporoil je pokazal, da so vzrok velikega števila sporoil napano nastavljeneni IP filtri, ki so blokirali podatkovni promet. Drugo najvišjo oceno 4422 ima WLAN dostopna toka 2. Visoka ocena je posledica velikega števila sporoil najvišjega nivoja 0 (nujno). Sporoila so bila tvorjena zaradi napak na radijskem vmesniku. Na tretjem mestu je z oceno 2135 usmerjevalnik 2. Dokaj visoka ocena je posledica velikega števila sporoil nivojev 2 (kritino) in 3 (napaka). Pregled dnevniških zapisov je pokazal, da so vzrok pogosti izpadi WAN povezav. Najvišje ocenjena varianta ima sicer najvišjo oceno, ampak njeno strojno delovanje ni moteno. Gre za logino napako v konfiguraciji, katere posledica je nepravilno delovanje omrežja. V primerjavi z drugo najvišje ocenjeno varianto, katere delovanje je moteno na nivoju strojne opreme, je stanje prvoocenjene variante manj kritino. Zato izpostavljam misel, da je potrebno dnevniške zapise treh ali ve variant spremljati, e so le te visoko in podobno ocenjene. Ugotavljamo, da so vrednosti kriterijev in uporabljene funkcije koristnosti ustrezne, ker je rezultat ocenjevanja koristen in nam daje uporabne rezultate. Konna ocena je v skladu s priakovanji Grafini prikaz rezultatov Ocena WLAN 1 WLAN 2 WLAN 3 WLAN 4 Stikalo 1 Stikalo 2 Stikalo 3 Stikalo 4 Usmer. 1 Usmer. 2 Usmer. 3 Usmer. 4 Omrežna naprava Slika 4.1.4: Grafini prikaz rezultatov vrednotenja Aleš Bauer: Model za ocenjevanje delovanja omrežnih naprav stran 27 od 41

31 4.2 ANALIZIRANJE BAZE SPOROIL S PROGRAMOM DEXI Cisco omrežna naprava Syslog storitev Podatkovna baza Syslog sporoil Izpis sporoil z vseh naprav v zadnjih 24 urah Izvoz izpisa v csv datoteko Pretvorba ali prepis v tip datoteke dxi Prekonfiguracija naprave Pregled stanja v programu Dexi Slika 4.2.1: Diagram obdelave podatkov Kriterji so tudi v primeru ocenjevanja s programom DEXi doloeni s sedmimi stopnjami nivojev Syslog sporoila. Prednost programa DEXi je v možnosti drevesne strukture kriterijev. Na podlagi tega združimo kriterije v tri skupine: opisni, opozorilni in kritini dogodki. Aleš Bauer: Model za ocenjevanje delovanja omrežnih naprav stran 28 od 41

32 Slika 4.2.2: Drevo kriterijev Slika Zaloge vrednosti Aleš Bauer: Model za ocenjevanje delovanja omrežnih naprav stran 29 od 41

33 Slika Tabele odloitvenih pravil Aleš Bauer: Model za ocenjevanje delovanja omrežnih naprav stran 30 od 41

34 Slika Rezultati vrednotenja Aleš Bauer: Model za ocenjevanje delovanja omrežnih naprav stran 31 od 41

35 Slika Grafini prikaz vrednotenja Aleš Bauer: Model za ocenjevanje delovanja omrežnih naprav stran 32 od 41

36 Slika Grafini prikaz vrednotenja Aleš Bauer: Model za ocenjevanje delovanja omrežnih naprav stran 33 od 41

37 Slika Grafini prikaz vrednotenja Rezultati vrednotenja variant: V primeru diplomskega dela nas z uporabo programa DEXi zanimajo variante z oceno nezadovoljivo. S to oceno sta bili poleg naprav, ki smo jih predhodno že izpostavili s programom Excel, ocenjeni še varianti WLAN dostopna toka 4 in stikalo 1. Obe varianti sta nezadovoljivo ocenjeni zaradi vejega števila opozorilnih dogodkov, ki so potrebni pregleda in obravnave. Pri pregledu vrednotenja je potrebno dati prednost variantam napravam, katerih agregiran kriterij kritini dogodki je ocenjen s slabo. Tak primer je WLAN dostopna toka 2. Naslednji po vrsti je agregiran kriterij Opozorilni dogodki, v katerem se nahajajo tri naprave, katerih skupna ocena je nezadovoljivo. Usmerjevalnik 3 je ocenjen z nezadovoljivo zaradi velikega števila opisnih dogodkov. Aleš Bauer: Model za ocenjevanje delovanja omrežnih naprav stran 34 od 41

38 5. ZAKLJUKI 5.1 OCENA UINKOV Cilji odloitvenega procesa so v obeh primerih uporabe programov DEXi in Excel doseženi. Zlahka smo izpostavili naprave, katerih dnevniške zapise in delovanje moramo dodatno pregledati. Program DEXi se je izkazal kot bolj prilagodljivo orodje, s katerim lahko interaktivno spreminjamo parametre in s tem lažje prilagodimo model za oceno delovanja omrežnih naprav realnemu stanju. Vrednotenje s programom Excel je manj prilagodljivo, daje pa nam nazorno numerino oceno vrednotenja, ki je za skrbnika omrežnega sistema razumljivejši in nazornejši podatek, na podlagi katerega lahko hitreje izvede nujne ukrepe. Tako je s pomojo programa za veparametrsko odloanje delo skrbnika omrežja zelo razbremenjeno in lahko preostali as porabi za odpravljanje napak. 5.2 POGOJI ZA UVEDBO Za uvedbo je primernejša metoda, opisana s primerom programa Excel. Na primeru podjetja Mobitel d. d.,kjer uporabljamo program za nadzor CiscoWorks, ki omogoa periodino dnevno izvažanje Syslog sporoil iz baze v CSV format datoteke, bom v prihodnosti s pomojo programerja uvedel opisano rešitev. Za realizacijo rešitve predvidevam porabiti teden dni. Najprej bom programerju predstavil problem in pokazal CSV datoteko, kjer so shranjena sporoila. Nato bom predstavil algoritem, po katerem naj se izraunavajo ocene variant. V naslednjih dneh bo programer napisal program, ki bo podal ocene variant, tvorjenih v datoteki formata HTML. Na strežnik bom nato namestil program in uredil periodino izvajanje takoj za izvajanjem izvoza Syslog sporoil. Povezavo na stran z rezultati bom dodal med listo povezav v programu CiscoWorks. Ocene vrednotenja morajo biti na voljo zjutraj, ko preverjam Syslog sporoila za prejšnji dan. V podjetju imamo na voljo vsa tehnina, finanna in kadrovska sredstva za realizacijo namenskega programa, ki bi bil po moji oceni tudi komercialno zanimiv. Priakujem, da bodo tudi v podjetju Cisco Slovenija testirali in po možnosti aktivno uporabljali omenjen namenski program za ocenjevanje delovanja omrežnih naprav. Aleš Bauer: Model za ocenjevanje delovanja omrežnih naprav stran 35 od 41

39 5.3 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA Možnost nadaljnega razvoja vidim predvsem v širitvi števila kriterijev, katerih število je trenutno majhno. Za realizacijo slednjega bi bilo potrebno razleniti posamezno sporoilo in iz njega izlušiti, kateri skupini sporoil znotraj posameznega nivoja spada. Tako bi lahko natanneje ocenili delovanje naprave. Za to bi potrebovali dodaten namenski program in podatkovno bazo vseh sporoil, ki bi bila predhodno ovrednotena. Omenjeno rešitev je mogoe tudi povezati s programi za nadzor in preverjanje delovanja omrežnih naprav s protokolom SNMP, ki v realnem asu periodino vsakih nekaj minut pridobivajo kljune podatke o delovanju omrežne naprave. Namenski program bi v tem primeru služil kot podpora za diagnosticiranje napake, v primeru nedelovanja naprav ali prekinitve omrežnih povezav. Omenjene rešitve so v podobnih oblikah komercialno že na voljo, a so izredno drage. Ocenjujem, da ima omenjeno podroje velike možnosti za razvoj, ker so bile prve podobne rešitve predstavljene šele pred nekaj leti in se stalno izboljšujejo, vzporedno z naglim razvojem omrežne opreme. Aleš Bauer: Model za ocenjevanje delovanja omrežnih naprav stran 36 od 41

40 6. LITERATURA IN VIRI Aidarous, S. (2003), Managing IP networks : challenges and opportunities, John Wiley, Piscataway Ballew, S. M. (1997) Managing IP networks with Cisco routers, O'Reilly, Cambridge Bernik, M., Florjani, J., Rajkovi, V. (2002) Upravljanje z znanjem in uporaba informacijskih tehnologij, Organizacija, Kranj Bohanec,M.,Rajkovi V. (1995) Veparametrski odloitveni model, Organizacija, Kranj Bohanec, M., Rajkovi, V. (1999) Multi-attribute Decision Making: Industrial Applications of DEX, Informatica, Ljubljana Cisco Systems (2005), Delovno gradivo iz seminarja Implementing CiscoWorks LMS Held G. (1998) Ethernet networks : design, implementation, operation, management, J. Wiley, New York Held G. (2000) Managing TCP/IP networks : techniques, tools, and security considerations, Wiley, Chichester Jereb, E., Bohanec, M., Rajkovi, V. (2003) DEXi: raunalniški program za veparametrsko odloanje. Moderna organizacija,kranj Kovai, A., Vintar, M (1993) Nartovanje in gradnja informacijskih sistemov, DZS Ljubljana Kretchmar, J. M. (2004) Open Source Network Administration, Pearson Education,Upper Saddle River Mohori, T. (1999), O podatku in informaciji, Organizacija, Kranj Pivec, M.,Rajkovi V. (1999), Obvladovanje znanja z metodami umetne inteligence, Organizacija, Kranj Rajkovi, V.,Bohanec M. (1988) Sistemi za pomo pri odloanju, Organizacija in kadri, Kranj Rajkovi, V., Bohanec, M. (1991) O nekaterih problemih v procesu odloanja, Organizacija in kadri, Kranj Rozman, R., Kova J., Koletnik F. (1993) Management, Gospodarski vestnik, Ljubljana Turban E., Aronson J.E. (1998) Decision Support Systems and Intelligent Systems, Prentice-Hall International, London Vidmar, T. (1997) Raunalniška omrežja in storitve, Založba Atlantis, Ljubljana SPLETNE STRANI ntf.uni-lj.si, Strukture in prenos podatkov 2005.ppt, Aleš Bauer: Model za ocenjevanje delovanja omrežnih naprav stran 37 od 41

41 KAZALO SLIK Slika : Odloitveni proces (Vir: prirejeno po Turban, Aronson, str. 41) Slika : Shematski prikaz zgradbe sistemov za podporo odloanju (Vir: Turban, Aronson, 1998, str. 79) Slika Primer mešane topologije omrežja Slika 3.2.1: Temelji domene ali podroja upravljanja in nadzora (Vir: Vidmar, T. (1997) Raunalniška omrežja in storitve Slika 3.3.1: Omrežno stikalo proizvajalca Cisco Systems (Vir: Slika 3.3.2: Omrežni usmerjevalnik proizvajalca Cisco Systems (Vir: Slika 3.3.3: Požarna pregrada proizvajalca Cisco Systems (Vir: Slika 3.3.4: Program za prejemanje in hranjenje Syslog sporoil syslog-ng (Vir: Slika 3.3.5: Program za nadzor in upravljanje omrežja Cisco Works (Vir: Slika 3.3.6: Diagram poteka dogodkov Slika 3.4.1: Primer dnevniškega zapisa Cisco naprave Slika 4.1.1: Diagram obdelave podatkov Slika 4.1.2: Linearno uteževanje Slika 4.1.3: Eksponentno uteževanje Slika 4.1.4: Grafini prikaz rezultatov vrednotenja Slika 4.2.1: Diagram obdelave podatkov Slika 4.2.2: Drevo kriterijev Slika Zaloge vrednosti Slika Tabele odloitvenih pravil Slika Rezultati vrednotenja Slika Grafini prikaz vrednotenja Slika Grafini prikaz vrednotenja Slika Grafini prikaz vrednotenja KAZALO TABEL Tabela 3.3.1: Nivoji in numerine kode Syslog sporoil Tabela 4.1.1: Numerina predstavitev uteževanja Tabela 4.1.2: Rezultati vrednotenja variant s programom Excel KRATICE IN AKRONIMI WAN: Wide area network omrežje širokega obsega SNMP: Simple nework management protcol enostavni protokol za upravljanje omrežja DBMS: Data-base management system sistem za upravljanje baze podatkov CSV: Comma separated value, s piko deljena vrednost Aleš Bauer: Model za ocenjevanje delovanja omrežnih naprav stran 38 od 41